Sadni narastki iz starega kruha
Vlasta Kunej
Kmečki glas

Četrtek, 24. januar 2019 ob 10:42

Odpri galerijo

Kadar vam ostane star kruh, ga nikar ne zavrzite. Iz njega je mogoče narediti najrazličnejše jedi, na primer slane ali sladke narastke, ki jih obogatimo z različnimi dodatki. Tokrat smo vam izbrali nekaj narastkov, ki jih naredimo iz starega kruha in sezonskega sadja.

KRUHOV NARASTEK S CIMETOM IN MANDARINAMI

Sestavine: 800 g starega kruha, 4 mandarine in sok 4 mandarin, 1 žlička cimeta v prahu, 125 g masla, 2 jajci, 500 ml mleka, 6 žličk sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja

Glinene posodice premažemo z maslom. V skledi penasto umešamo maslo, jajci, mleko, 2 žlički sladkorja, vaniljev sladkor, cimet v prahu in mandarinin sok. Star kruh narežemo na manjše rezine in jih namočimo v jajčno mešanico, da se dobro prepojijo. Z veliko žlico prestavimo namočen kruh v namazane glinene posodice, med rezine kruha položimo olupljene krhlje mandarin, prelijemo s preostalo jajčno mešanico in potresemo z žličko kristalnega sladkorja. Kruhov narastek pečemo v pečici, ogreti na 200 stopinj, približno 20 minut oziroma tako dolgo, da se na kruhu naredi lepa skorjica.

Več receptov najdete v 4. številki Kmewkega glasa in na http://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/jedi-iz-sklede

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 17. Jan 2020 at 10:26

67 ogledov

Votivni predmeti in podobe
Nekdaj je bilo enako kot danes: v življenju ljudi so bile težave, strahovi in stiske in ljudje so si v njih pomagali, kakor so vedeli in znali. Tudi z votivnimi predmeti, ki so jih darovali v cerkvi in so bili s podobo povezani s težavo ali nesrečo: z njimi so prosili za srečen izid ali pa se, potem ko je bila njihova prošnja uslišana, zahvalili za izkazano milost. Zahvale in prošnje pa so premožnejši pogosto izrazili s podobo. Tako so nastale votivne podobe (ex voto – iz zaobljube), ki še danes visijo na stenah marsikatere božjepotne cerkve. Ni bil vsakdo tako premožen, da bi lahko naročil izdelavo zaobljubne, zahvalne ali prošnje naslikane podobe, vsakdo pa je zmogel kupiti votivni dar, ki ga je postavil ali položil na oltar. Ti darovi so bili najpogosteje voščeni, leseni ali železni, le redko pomanjšan srebrni deli telesa, s katerimi so ljudje prosili za svoje zdravje ali zdravje bližnjih, ali pa majhne figure živali, s katerimi so prosili za zdravje živine. Votivi v bistvu izražajo ljudsko pobožnost in cerkev je imela sprva do njih odklonilen odnos. Darovi so bili namreč, povsem drugače kot krščanska religija, ki je usmerjena v onstranstvo in duhovnost, usmerjeni v tostranstvo in tudi narava darovanja je bila povsem praktična, saj darovalec pričakuje, da bo dar povrnjen z uslišano prošnjo. Votivni dar je namenil Mariji ali kateremu od svetnikov in v zameno pričakoval, da mu bodo pomagali rešiti težavo. Nadaljevanje preberite v 3. številki Kmečkega glasa

Thu, 16. Jan 2020 at 09:58

115 ogledov

Marmelade iz citrusov
Sredi zime lahko vkuhamo še nekaj marmelad, za katere uporabimo agrume: pomaranče, grenivke in limone. Z njimi bomo popestrili izbiro domačih marmelad. Zagotovo vam bo všeč limonova marmelada, ki je sveža, ne preveč sladka, z značilnim, nekoliko rezkim priokusom, zaradi katerega je tako posebna. Pa na primer limonova marmelada z ingverjem, ki ni primerna le kot namaz na kruh, temveč jo ponudimo tudi k sirom. GRENIVKINA MARMELADA Sestavine: 1,5 kg biogrenivk, 2 biolimoni, 2 kg sladkorja, 2,5 l vode Za pripravo marmelade si vzamemo dva dneva. Prvi dan grenivke in limoni temeljito operemo z vročo vodo, jim odstranimo lupino in jo narežemo na tanke trakove. Potem grenivke in limoni razdelimo na krhlje in z njih odstranimo kožo. Očiščene krhlje grenivk in limon ter na trakove narezano lupino zalijemo z vodo in pustimo namočeno čez noč. Drugi dan damo namočene grenivke in limoni v posodo za kuhanje. Segrejemo do vrenja, zmanjšamo ogenj in pokrito kuhamo približno eno uro. Dodamo sladkor in mešamo toliko časa, da se raztopi. Nato marmelado kuhamo še približno 50 minut. Na krožniku preverimo gostoto marmelade. Marmelado vlijemo v ogrete kozarce. Zapremo, ohladimo in opremimo z nalepkami. Več receptov najdete v 4. številki Kmečkega glasa in na http://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/marmelade-zeleji-in-sadje-v-alkoholu

Thu, 16. Jan 2020 at 09:49

127 ogledov

Polnjeni lignji
Sezona lova na lignje je v mrzlih mesecih leta, zmeraj pa jih dobimo sveže v ribarnici in zamrznjene v samopostrežnih trgovinah. Pripravljamo jih povsem preprosto: na žaru, ocvrte, v solati, v omaki s polento, lahko pa jih tudi polnimo z najrazličnejšimi nadevi. Pomembno pa je, da jih ne pečemo ali cvremo predolgo, saj potem niso več mehki, temveč postanejo gumijasti. Zato jih cvremo urno, le nekaj sekund, in kuhamo pod vreliščem. Ko se lignji skrčijo, so zagotovo pečeni. Recept je iz knjige kuharskega mojstra Andreja Goljata Ribe in morski čudeži, ki je izšla pri Založbi Kmečki glas. LIGNJI S KOSTANJEM IN SUŠENIMI PARADIŽNIKI Sestavine: 240 g očiščenih lignjev, 100 g kostanjevega pireja, 80 g ribjega mesa, 100 g na soncu sušenih, v olju mariniranih paradižnikov, 1 jajce, 3 dl ribje osnove, 1 dl sladke smetane, 0,5 dl oljčnega olja, sesekljan česen, sesekljan peteršilj, sveži koprc, maslena kocka, sol, mleti poper Kostanjevemu pireju primešamo polovico sesekljanih lovk lignjev, sesekljano ribje meso, jajce, sesekljan peteršilj, sesekljan česen, sol in poper. Dobro premešamo in do polovice nadevamo lignje, v sredino vložimo zvitke sušenih paradižnikov. Lignje zapremo z zobotrebci. Tako pripravljene lignje skupaj s polovico lovk opečemo na vročem olju, zalijemo z ribjo osnovo in pokrite pod vreliščem dušimo 6 minut. Lignje in lovke poberemo iz ponve. Omaki prilijemo sladko smetano, dodamo masleno kocko, prevremo, potresemo s koprcem, prelijemo po lignjih in jih takoj postrežemo. Ponudimo s krompirjem, rižem ali testeninami. Več receptov najdete v 4. številki Kmečkega glasa in na http://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/Ribe-morski-cudezi

Thu, 16. Jan 2020 at 09:43

129 ogledov

Ureditev skalnjaka
Skalnjak je eden najbolj priljubljenih vrtnih motivov. Najpogosteje ga umestimo tja, kjer so brežine. S tem na očem prijeten način ustavimo plazenje. Pri izdelavi skalnjaka čim bolj posnemamo naravo. Skalnjak na vrt prinaša večjo pestrost zasaditve kot celote, saj nudi drugačne rastne pogoje, kot so sicer na vrtu, poleg tega se prostor optično poveča. Je odlična rešitev za sončne predele vrta, okrasna funkcija pa se lahko kombinira tudi z uporabno, saj v skalnjaku odlično uspevajo zelišča. Skalnjak lahko kombiniramo tudi z vodnim motivom, s čemer ustvarimo še večjo pestrost rastnih pogojev in več možnosti za izbor rastlin.Pri gradnji skalnjaka bomo potrebovali večje in manjše skale. Najbolje je, da uporabimo skale, ki jih dobimo v neposredni bližini lokacije samega skalnjaka. Morda nam je tak material ostal od gradnje hiše, sicer pa bo treba material pripeljati od drugod. Več nasvetov o gradnji skalnjaka najdete v 4. številki Kmečkega glasa

Wed, 8. Jan 2020 at 15:08

175 ogledov

Lepota drenov
Dreni so pri nas dobro znane grmovnice, če ne drugače, poznamo rek, da je nekdo zdrav kot dren. Drene namreč odlikujejo trd les in plodovi drnulje, ki so bile nekoč pomemben vir vitaminov za zimske dni. Ko so agrumi preplavili evropski trg, so bili ti sadeži sicer postavljeni na stranski tir, a marsikatera gospodinja še danes skuha okusno drnuljevo marmelado. Če boste enega od številnih vrst drenov posadili na vrt, pa vam bodo hvaležne tudi ptice. RUMENI IN PASJI DREN Med domačim grmovjem imamo samo dva predstavnika drenov, in sicer navadni rumeni dren Cornus mas ter pasji dren ali svib Cornus sanguinea. Sta v daljnem sorodu in se tudi precej razlikujeta po času cvetenja, barvi in razporeditvi cvetov. Za rumeni dren je značilen zelo trd les in cvetenje pred olistanjem februarja ali marca, pasji dren pa ima prepoznavno rdečkaste mlade poganjke, zacveti pa precej po olistanju. Cvetove rumenega drena sestavljajo le rumeni prašniki in pestiči, a se jih navsezgodaj spomladi vseeno zelo razveselimo. Prav zaradi zgodnjega cvetenja je dobro imeti takšen dren v domačem vrtu, če pa si priskrbimo sadiko katere od žlahtnejših sort, bo tudi zanimiv sadni pridelek. Rumeni dren uporabljajo tudi kot podlago za žlahtne vrste drenov. Več preberite v 3. številki Kmečkega glasa

Fri, 3. Jan 2020 at 13:15

207 ogledov

Vrt v januarju
Novo leto je tu, tudi na vrtu. V tem obdobju smo ravno vmes, med dvema sezonama. Rastline na prostem mirujejo. To je čas, ko se navadno bolj posvetimo načrtom za delo na vrtu spomladi, prebiramo literaturo oziroma se lotimo popravila orodja ali strojev. Ne pozabimo, da nam dobro vrtnarsko orodje olajša delo, poleg tega pa skrbno ravnanje z njim tudi podaljša njegovo življenjsko dobo. OKRASNI VRT Če je lepo vreme in zemlja ni zmrznjena, lahko brez težav sadimo ali presajamo drevje in grmičevje. Okoli rastlin utrdimo tla. Po vrtnih tleh pozimi ne hodimo brez potrebe, da ne zbijemo zemlje in pokvarimo njene strukture. V suhem in ne premrzlem vremenu lahko trato potresemo s kompostom, ki mu dodamo kalij in fosfor. Če je sneg, potresemo kar po njem, saj bo ob taljenju vse prenesel v zemljo in bomo spomladi dodali le še dušik. Če ne zmrzuje, porežemo živo mejo iz listavcev, a ne tistih, ki spomladi cvetijo, ker so cvetni brsti že formirani. Prav tako ne režemo zdaj tistih grmovnic, od katerih pričakujemo spomladi cvetenje (glicinija, lipovka, volčin, prunusi, vajgela, forzitija …), ampak jih po potrebi le preredčimo. To pomeni, da v celoti izrežemo poganjek, ki je odveč. Če je zelo mrzlo, dodatno zavarujemo rastline, oziroma pregledamo zaščito, ki smo jo namestili jeseni. Ob močnem sneženju stresamo drevesa in grme, da jih morebiten težek sneg ne zlomi. Več nasvetov najdete v 2. januarski številki Kmečkega glasa

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKmečki glasDarja ZemljičMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecDragica HericKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Sadni narastki iz starega kruha