Zelenjavni pireji
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 12. februar 2019 ob 08:38

Odpri galerijo

Fotografija: Can Stock Photo

Varčna kuhinja

ZELENJAVNI PIREJI

Jedilnik lahko zelo popestrimo z različnimi zelenjavnimi pireji, za katere ne potrebujemo posebnih sestavin, poleg tega pa so okusni in lahki. Ponudimo jih kot prilogo k jedem iz mesa in ribam.

GRAHOV PIRE

Sestavine: ½ kg zamrznjenega graha, sol, 2 stroka česna, 1–2 žlici smetane, sol

Grah skuhamo v osoljeni vodi in odcedimo. Na vročem olju prepražimo sesekljan česen in dodamo grah, ga še malo posolimo in na hitro podušimo, da se okusa graha in česna povežeta. Dodamo smetano in dobro pomešamo. Grahovemu pireju lahko dodamo tudi malo rahlega krompirjevega pireja.

Več receptov najdete v 6. številki Kmečkega glasa

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 28. Mar 2020 at 11:11

127 ogledov

Branje za lepši dan
Zgodba Marije Deželak naj vam prinese malo odmika od vsakdanjih skrbi in naj vas za kratek čas ponese v svetove, ki jih odpira branje zgodb in dobrih knjig nasploh. Srajca Ta zgodba ni moja. Dobila sem jo v dar od svoje krušne mame, tiste ženske, ki me je spravila do kruha, pred davnimi leti. Večkrat sem jo slišala in vsakokrat, ko mi jo je povedala, je zvenela otožno, žalostno. Tako kot zvenijo spomini na čas, ki nam ga ni uspelo skleniti po svojih željah. Ker nam to ni bilo dano. Takole mi je pripovedovala.   »K poroki sem želela oditi od doma, da me pridejo svati in ženin iskat kot pravo nevesto, čeprav že dolgo nisem več živela doma. Bil je mrzel, jasen februarski dan, ko sem po vožnji z vlakom, nato pa dobro uro peš iz mesta, le zagledala na hribu domačo hišo. Mama in sestra, ki sta me že pričakovali, sta mi s hitrimi koraki prišli nasproti. V hiši sem razgrnila vse, kar sem prinesla s seboj, za jutrišnji veliki dan. Vse je bilo lepo pospravljeno in pripravljeno za sprejem. Dišalo je po jedeh in vonj domače potice mi je vzbudil tek in spomine. Samo še danes je tako, jutri bo vse drugače, sem si rekla in otožnost mi je napolnila srce. Otožnost, pomešana z občutki sreče in pričakovanja, kako bo jutri in potem naprej. Kaj neki me čaka v življenju? Bog ve. Sedeli smo pri topli peči, se greli in obujali spomine: oče, mati, sestra in jaz – jutrišnja nevesta. Po večerji smo si voščili lahko noč in kmalu se je v hiši vse umirilo. Še enkrat sem pregledala vse potrebno za naslednji dan in zdelo se mi je, da je srajca, ki sem jo kupila za svojega bodočega moža, rahlo zmečkana. Bilo bi dobro, da jo nocoj še enkrat zlikam, jutri ne bo časa, sem si rekla in pristavila likalnik na vroče. Na mizo sem razgrnila večkrat prepognjeno belo rjuho, ki je rabila kot podlaga za likanje, srajco navlažila z mlačno vodo in jo začela likati. Naenkrat sem zaslišala na okno tiho trkanje, enkrat, nato znova. Zdrznila sem se. Kdo neki bi to bil, ob tako pozni uri in mrazu, ki je zunaj segal do kosti. Stopila sem k oknu, da bi pogledala. Noč je bila svetla, sij polne lune se je odbijal od bele snežne odeje, tako da se je videlo v dolino. Nenadoma sem ugledala moško postavo z znanim obrazom. Bil je Anže, moj nekdanji fant. 'Kaj pa ti tukaj?' sem pomislila in odhitela v vežo, da bi odklenila vrata. Povabila sem ga, naj pride noter, na toplo. Od presenečenja sem kar otrpnila in težke slutnje so mi segle srce. Le kaj neki počne tukaj, kaj še hoče? In to  nocoj, dan pred ... Kot bi bral moje težke misli, mi je s tihim glasom naravnost rekel: 'Moral sem te še enkrat videti, da se prepričam, ali je res, kar boš storila!' Seveda je res, sem si mislila, saj je slišal oklice, a besede mi nikakor niso prišle iz ust. Molčala sem in ga gledala. Dolgo si že nisva stala tako blizu. Zdelo se mi je, da se je postaral, odkar sva se nazadnje srečala. Tudi on je strmel vame. 'Nič se nisi spremenila, lepa nevesta boš,' je žalostno rekel in se zagledal v srajco, ki je razgrnjena ležala na mizi. Brez besed sem vzela likalnik in jo začela spet likati, da bi prikrila zadrego in mučno tišino, ki je nastala. 'Moram jo še malo polikati,' sem dejala v nekakšno opravičilo, samo da sem kaj rekla. Dolgo je molčal, nato pa rekel z ubitim glasom: 'Ves čas sem upal, da bom jaz tisti, ki mu boš zlikala srajco!'  Sedel je na klop ob peči, si odpel plašč in s prekrižanima rokama ter sklonjeno glavo gledal moje početje. S suhimi besedami mi je odgovarjal na vprašanja, kaj je novega v vasi in kako je z njim. Dejal je, da so starši bolehni in že težko delajo ter da ga priganjajo, naj si končno najde ženo. 'Vidim, da si jo bom sedaj res moral poiskati, čeprav sem še vedno na tihem upal, da boš to ti.' Vstal je, stopil tesno k meni in se mi z roko narahlo dotaknil lica. Obrnila sem obraz k njemu in videla solze, ki so mu tekle po obrazu. Morda pa sem se zmotila o njem in le ni tako brezčuten, sem pomislila in postalo mi je hudo v duši. V trenutku, ko sem ga želela prijeti za roko, pa mi je v nos segel vonj – po zažganem. Zdrznila sem se, pogledala srajco in naglo dvignila likalnik. A bilo je prepozno. Rjava sled je kot usoden pečat bodla v oči, in to prav tam, na sprednjem levem delu, kjer se najbolj vidi. Kjer se pokrije srce! Zavpila sem, nato pa z mokro krpo hitela brisati ožgano mesto. Ni pomagalo, nič se ni bilo mogoče narediti. Skrušeno sem sedla na stol in zajokala, od jeze, nemoči in čustev, ki so me preplavili. Anžetov prihod me je zbegal, me prestrašil in prebudil v meni boleč spomin. Vest!? Kot da puščam za seboj nekaj nedokončanega, nekaj velikega, usodnega, česar še nisem povsem razčistila. In prebudil v meni dvom o pravilnosti moje odločitve. Kmalu je odšel, ne da bi še kar koli rekel. Tudi srajca ga ni več zanimala. Imela sem občutek, da mu je celo prav, kar se je zgodilo, da mi privošči, da ne obžaluje nesrečnega dogodka. Zanj je bila največja nesreča on sam in njegova žalost zaradi spoznanja, da je izgubil tisto, česar v bistvu sploh ni imel. Iluzijo! Zaznamovane srajce nisem videla nikoli več. Mama jo je spravila v predal in tam je ostala vse do pogreba našega očeta. Takrat, medtem je minilo že deset let, sem jo nazadnje videla na njem, ko je umrl. Zdela se mi je kot prispodoba mojega nesrečnega zakona. Tudi ta je bil že dolgo mrtev. Srajca in spomin na Anžeta sta bila končno pokopana in z njima vse tisto, kar me je še vezalo na mladostni čas in moj domači kraj.«      To je bila mamina pripoved – o srajci. Žalostna, skrivnostna in polna nekega daljnega hrepenenja. Srce se nikoli ne postara, pravijo tisti, ki nosijo v sebi izkušnjo – bolečino neizpolnjene ljubezni, neizživetih čustev in nepotešenih strasti. Veliko je takšnih. Tudi moja krušna mama je bila ena izmed njih.Marija Deželak            

Fri, 27. Mar 2020 at 08:45

165 ogledov

Kako ravnati z živili iz trgovine
Zaradi posebnega postopka, ki je potreben, da lahko nakupujemo varno, si organiziramo nakup tako, da ga opravimo enkrat na teden. Najprej na spletu preverimo, kako je odprta trgovina v naši bližini. Potem se odločimo, katera ura se nam zdi najugodnejša, pri tem upoštevamo, da imajo med 8. in 10. uro upokojenci, invalidi in nosečnice pri nakupovanju prednost. Doma pregledamo zaloge hrane, ki jo že imamo, sestavimo jedilnike  obrokov za ves teden, potem pa napišemo seznam živil, ki jih potrebujemo. Seznam živil, ki jih nameravamo kupiti, napišemo po takem vrstnem redu, kot so razvrščena živila v trgovini. Tako bomo kupovali hitreje, saj nam ne bo treba tekati sem in tja ter iskati izdelkov. Povprašajmo tudi soseda, za katerega menimo, da potrebuje pomoč, ali mu kaj prinesemo iz trgovine. V trgovino se odpravimo samo, najbolje z masko, z nakupovalnim seznamom in oboroženi s potrpežljivostjo: na vstop čakamo v vrsti pred prodajalno  v razdalji 2 metra eden od drugega. Pred vhodom si razkužimo roke, ročaje nakupovalnega vozička navadno razkužujejo v velikih trgovinah za vsakim kupcem sproti. Lastnih rokavic nam ni treba uporabljati, obvezno pa uporabimo rokavice, ko izbiramo sadje in zelenjavo, nove pa si nataknemo tudi, če sami vzamemo kruh. Rokavice obakrat zavržemo v poseben koš. Najprej si sadje in zelenjavo v trgovini ogledamo, potem primemo samo tiste kose, ki jih nameravamo vzeti – nikakor ne brskamo, izbiramo in vračamo izdelkov nazaj na polico. Na blagajni zložimo izdelke v vrečko in plačamo s plačilno kartico, če je le mogoče, ne z denarjem, ki je lahko vir okužb z virusom. Nakupovalno vrečko odnesemo v prtljažnik avtomobila, ne odlagamo je na sedeže v avtu. Vedno bolj je jasno, da ostaja novi koronavirus tudi na blagu in drugih površinah, na plastiki naj bi preživel celo do tri dni. Dom naj bo naše varno zavetje, zato se preobujemo in pustimo čevlje zunaj, v predprostoru, ki je ločen od notranjih prostorov,  tudi jopič obesimo tam. Vrata odpremo, ne da bi jih prijeli z roko, ključe odložimo v predal in nakupovalne vrečke na tla. Temeljito si umijemo roke in jih razkužimo, živila zložimo iz vrečke: plastično embalažo umijemo, živila, ki imajo zunanjo embalažo, vzamemo iz nje in jo zavržemo, papirnato embalažo obrišemo in izdelke pospravimo na police. Sadje in zelenjavo temeljito umijemo s toplo vodo, nazadnje pult umijemo in razkužimo. Vrečko za enkratno uporabo zavržemo, svojo iz blaga pa shranimo na posebnem mestu ali pa jo operemo v pralnem stroju na najmanj 60 stopinj. Potem si roke še enkrat umijemo, jih razkužimo in si jih namažemo s hranilno negovalno kremo. Tako smo končali nakupovanje za teden dni.

Thu, 26. Mar 2020 at 11:49

173 ogledov

Testenine so zmeraj v shrambi
Izbrali smo vam nekaj takih receptov s sestavinami, ki jih imamo navadno v shrambi. Recept za testenine z radičem, belim fižolom in panceto je iz knjige Andreje Škrabec Fižol – na žlico, v solati, kot glavna jed in sladica, ki je izšla pri Coknpoku, Zavodu za okolje in kulturo. Testenine z orehi Za 6 oseb potrebujemo: 600 g širokih rezancev (ali kratkih testenin), 150 g orehov, oljčno olje, 2 stroka česna, šopek peteršilja, parmezan, sol Olje in česen zelo drobno sesekljamo. V kozici segrejemo oljčno olje, na njem nekaj minut na šibki vročini pražimo sesekljane orehe in česen. Rezance skuhamo in odcedimo. Prelijemo jih z orehovim prelivom, potresemo s sesekljanim peteršiljem in nastrganim sirom. Ponudimo jih takoj. Makaronov narastek s čebulo Sestavine: 250 g makaronov, 1 kg čebule, 2 stroka česna, 3 žlice olja, provansalska zelišča, sol, poper, 4 jajca, 100 g kisle smetane, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 100 g ementalca, 2 žlički mlete sladke paprike, maslo za premaz modela V vodi skuhamo testenine, tako da so še čvrste na ugriz. Kuhane stresemo na cedilo, jih na hitro oplaknemo pod tekočo mrzlo vodo. Olupimo čebulo in jo narežemo na tanka kolesca, česen olupimo in sesekljamo. Na ponvi segrejemo olje, na njem popražimo na kolesca narezano čebulo in sesekljan česen. Pražimo v nepokriti ponvi okoli 10 minut, tako da vsa tekočina izhlapi in postane okus pražene čebule in česna intenzivnejši. Oboje posolimo in popopramo. V skodeli razžvrkljamo jajca in kislo smetano in v zmes zamešamo peteršilj, nariban sir in mleto papriko. Pečico segrejemo na 200 stopinj, pekač za narastke pa namastimo z maslom. V pekač najprej razporedimo tanjšo plast prepražene čebule, jo prekrijemo s plastjo makaronov, nato damo tanko plast prepražene čebule, čez to pa prelijemo mešanico jajc in smetane. Narastek pečemo pol ure, tako da postane po vrhu lepo zlato rjav. Namesto mešanice provansalskih zelišč lahko uporabimo domačo mešanico suhih zelišč ali posušeni origano. Testenine z radičem, belim fižolom in panceto Sestavine: 400 g čvrstih kratkih testenin, 100 g pancete, 1 glavico rdečega treviškega radiča, 150 g belega fižola (1 mala pločevinka), 2 žlici oljčnega olja, 1 strok česna; in še: pest sveže naribanega parmezana, sol, sveže mleti črni poper Pristavimo velik lonec vode. Takoj ko zavre, vodo osolimo in zakuhamo testenine. Medtem ko se kuhajo, se lotimo omake. Radič operemo in narežemo na kockice, česen pa olupimo in narežemo na rezinice. V veliki kozici pristavimo tanko plast oljčnega olja. Nanj stresemo česen in takoj ko zadiši, dodamo še panceto. Ko panceta postekleni, dodamo radič. Med mešanjem pražimo kakšno minuto, nato dodamo fižol. Primešamo in po potrebi dolijemo 1 dl škrobnate vode, v kateri se kuhajo testenine. Odstavimo. Kuhane testenine odcedimo in stresemo v kozico k omaki. Pokapamo še z malo oljčnega olja in ponudimo potresene z naribanim parmezanom in sveže mletim poprom.                    

Wed, 25. Mar 2020 at 15:51

152 ogledov

Celiakija
Ema je dijakinja drugega letnika ene izmed slovenskih srednjih šol. Pred enim mesecem je v ambulanti potožila zaradi zdravstvenih težav, ki jih ima že eno leto. Večkrat na teden se ji pojavljajo bolečine v spodnjem delu trebuha, čuti napihnjenost trebuha in utrujenost. Opaža tudi pogostejše driske. Blato je penasto, neprijetnega vonja, občasno so na površju vidne maščobne kapljice. Pogosto čuti tudi bolečine v mišicah, v ustni votlini pa se ji naredijo afte. Zelo je utrujena. Ima pa občutek, da se vsi ti neprijetni znaki pojavijo, če uživa veliko kruha. Ko je za krajši čas vpeljala dieto brez kruha, je bilo težav manj. Gospodično smo povabili v našo ambulanto in jo klinično pregledali, opravili osnovne laboratorijske preiskave, ki so pokazale blago slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. Bolnica je bila napotena k gastroenterologu, ki je opravil gastroskopijo, kolonoskopijo in ultrazvočno preiskavo trebuha. Dodatne laboratorijske preiskave so potrdile, da ima celiakijo. Svetovali smo ji dieto brez glutena. Zanimivo je, da je imela celiakijo tudi njena babica. Občutljivost na gluten Celiakija ali glutenska enteropatija je bolezen, ki se lahko pojavi v vsakem življenjskem obdobju, čeprav večina meni, da je to bolezen, ki se pojavi v otroštvu. Bolezen je posledica nenormalnega imunskega odgovora na prehranske antigene, določneje, na gluten. Gre za odziv, podoben alergijskemu odzivu  z značilnostmi avtoimunske bolezni. Občutljivost na gluten je verjetno podedovana in velikokrat prizadene ožje družinske člane. V ospredju je prizadetost sluznice zgornjega dela tankega črevesja, vendar so pogosto pridruženi tudi zunajčrevesni znaki. Klinične značilnosti bolezni so zelo raznovrstne. Celiakija se pogosto pojavi že v obdobju dojenčka ali v zgodnjem otroštvu. Za njo obolevajo večinoma belopolti ljudje. Pogostejša je v deželah, kjer uživajo veliko žit. Bolj zbolevajo ženske. Ločimo značilne in neznačilne pojave bolezni. Bolezen povzroča beljakovina gluten, ki jo vsebuje večina žitnih zrn rži, pšenice, ječmena in ovsa, ni ga pa v koruzi in rižu. Značilni znaki Bolezen se kaže v različnih oblikah, pri nekaterih osebah je prikrita. Najhujše oblike se izrazijo zelo hitro že po prvem stiku z glutenom. Otroci imajo ob tem hude prebavne težave, pri njih je tudi pogost zastoj v rasti. Beljakovine in maščobe se ne prebavijo dovolj  in se vsrkajo iz prebavil ter se izločajo v blatu. Bolniki nimajo teka, hujšajo in so utrujeni. Pri odraslih je črevesna simptomatika pogosto izražena minimalno, bolniki imajo normalno telesno težo ali so celo čezmerno prehranjeni. Driske so občasne, pogosto se v vmesnem obdobju pojavi zaprtje. Značilne so bolečine v trebuhu, napihnjenost, afte, bolečine v kosteh, krči mišic, osteoporoza, pri ženskah težave z zanositvijo, anemija, hipoplazija zobne sklenine, impotenca pri moških, okvare perifernih živcev ter depresivna simptomatika. Veliko bolnikov tudi ne prenaša mlečnih izdelkov (laktozna intoleranca). Včasih se pojavi tudi mehurjast izpuščaj na komolcih in kolenih. Diagnostika Pri diagnostiki celiakije je pomembna analiza značilnih kliničnih znakov bolezni, histološke preiskave sluznice črevesja ter imunološke preiskave, kot je določanje protiteles v krvi. Izvajajo se tudi obremenilni testi na primer z laktozo, da se določi sposobnost absorpcije sluznice tankega črevesja. Poudariti je treba, da celiakijo pogosto ugotovimo skupaj z drugimi sistemskimi in malignimi obolenji. Dieta brez laktoze Zdravljenje celiakije je usmerjeno predvsem v dieto brez glutena. V akutni fazi bolezni je pogosto potrebna tudi dieta brez laktoze (mleko). Bolniki s celiakijo se morajo odpovedati krušnim jedem, testeninam in drugim jedem iz pšenične, ržene, ovsene in ječmenove  moke. Približno 80 odstotkov bolnikov ozdravi s pravilno dietno prehrano. Črevesna sluznica tankega črevesja potrebuje nekaj mesecev, da se obnovi. Bolnik s celiakijo lahko ob dosledni dieti živi povsem normalno življenje, najpomembnejše je, da je celiakija čim prej odkrita. Bolniki, ki za bolezen ne vedo ali pa se diete ne držijo, imajo večjo možnost, da se pri njih razvijejo različna maligna obolenja, kot na primer rak tankega črevesja ali pa limfom. Pomemben prispevek k ozaveščenosti naše družbe o celiakiji daje Slovensko društvo za celiakijo (telefon (02) 300 63 50). Bolniki v društvu dobijo ustrezne informacije o bolezni, izkušnje drugih bolnikov in terapevtov predvsem pa podatke o samozdravljenju s pomočjo diete. Prav tako so pomembna strokovna predavanja in pa možnost obnovitvene rehabilitacije bolnikov v zdraviliščih. Dr. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. družinske medicine Ne spreglejte NOVE knjige Založbe Kmečki glas DOBROTE BREZ GLUTENA / GLUTEN-FREE DELICACIES.

Wed, 25. Mar 2020 at 13:54

166 ogledov

Vrt v aprilu
Vrt je končno ozelenel, najbolj je zagotovo pognal plevel. Ta je odlično prilagojen življenjskim razmeram v našem vrtu, naše gojene rastline pa takih prilagoditvenih sposobnosti nimajo, zato jih v boju za obstanek navadno premagajo utrjene rastline. Plevelu lahko pustimo, da raste, lahko ga omejujemo z zastirkami ali pa z rednim okopavanjem. Okrasni vrt Večina rastlin je začela rasti, minula ohladitev je sicer malo ustavila razvoj, vendar so številne spomladi cvetoče čebulnice že sredi bujnega cvetja. Po končanem cvetenju odstranimo odcvetele cvetove, da ne bodo gnili na rastlinah, saj se na odmrlih delih lahko pojavi siva plesen, ki se iz nadzemnih delov seli tudi na čebulice. Listi odcvetelih rastlin morajo ostati, saj bo čebulica po njih dobila hrano za cvetenje v prihodnjem letu. Odstranimo jih potem, ko se posušijo. Če tega še niste naredili, potem zdaj še lahko posadite vrtnice. Zemljo za vrtnice obogatite z preperelim hlevskim gnojem ali dozorelim kompostom. Na stalno mesto lahko že posejete manj občutljive enoletnice (ognjič, žametovke, facelije, črnilka, oslez, glavinec, kapucinke), prav tako enoletne vzpenjavke, to so dišeči grahor, slak in druge. V drugi polovici meseca na prosto posadite tudi poletne gomoljnice in čebulnice: monbrecije, holandske perunike, lilije, gladiole, dalije in druge. Zdaj je čas za sajenje trave. Pred sajenjem zemljišče poravnamo in pognojimo. Pomembno je, da je zemljišče brez večjih kamnov ter da ni neravnin. Po setvi teren povaljamo z valjarjem ali prehodimo, da utrdimo seme v tla, ter previdno zalijemo. Zalivati moramo do vznika semen. Seme trav kali 14 do 28 dni. Mahovi v trati niso vedno znak zakisanosti tal. Lahko so tudi znak nezadostnega gnojenja, zastajajoče vlage, pomanjkanja zraka v tleh ali senčne lege, zato je tudi dobro, da trato spomladi dobro prezračimo: prebodemo jo z vilami in rahlo privzdignemo. Spomladi cvetoče grmovnice porežemo, ko odcvetijo. Izrežemo nekaj najstarejših poganjkov pri osnovi. To spodbudi razvoj mladih poganjkov, na katerih bodo cvetovi prihodnjo pomlad. Cvetovi se namreč razvijejo na poganjkih iz prejšnjega leta. Iz sredine grma odstranimo odmrl les. Zelenjavni vrt Pripravimo grede za sejanje in setev, če tega še nismo naredili. Posadimo sadike kolerabe, cvetače, zelja, ohrovta, brokolija, zgodnjega brstičnega ohrovta in solate. Sejemo poletne sorte glavnatih solat, sejemo tudi redkvice, čebulo, šalotko in korenje, špinačo, mangold in zgodnjo repo, grah, rdečo peso ter črni koren. Tiste rastline, ki so občutljive za mraz, pa še vedno sejemo v zavarovan prostor. Večinoma lahko konec meseca že sadimo krompir, vendar moramo biti previdni zaradi mraza. Zgodnji krompir sadimo v suho in toplo zemljo, sicer rast zastane, gomolji pa lahko tudi zgnijejo. Če imamo solato ali druge rastline pod tuneli, jih redno zračimo, kadar je dovolj toplo. Motovilcu se čas izteka, a ga nadomešča odličen regrat. Njegovo seme lahko tudi že kupimo, vendar pa ima manj razvit okus kot samosevni. Sadni vrt Nekatere dele Slovenije je že prizadela pozeba. Na udaru so bile marelice, breskve in ponekod češnje. Upamo, da nam bo vreme vsaj v času cvetenja jablan in hrušk prizaneslo. Sadna drevesa in sadne grmovnice so posajene. Dobro jih obrežemo, skrajšamo in temeljito zalijemo. Če smo pozimi narezali cepiče, lahko v času cvetenja cepimo. Redno spremljamo razvoj sadnega drevja ter pojav bolezni in škodljivcev. Škropimo proti škrlupu, pepelasti plesni, cvetni moniliji, rožičevosti in breskovi kodravosti. Proti škodljivcem škropimo le, če je treba.  Marjeta Hrovatin                  

Fri, 20. Mar 2020 at 08:21

495 ogledov

Najboljše preproste jedi
Te dni smo zelo veliko doma, spremenilo se je nakupovanje in tudi kuhamo in pečemo večinoma iz sestavin, ki jih nakupimo na zalogo ali jih imamo doma. Izbiramo recepte za dobre in preproste jedi, ki bodo nasitile in razveselile vse v družini. Porova pita Sestavine: 250 g ostre moke, 3 jajca, 125 g masla, 500 g pora, 200 g pretlačene skute, oljčno olje, sol, poper Iz moke, masla in soli zamesimo gladko testo, oblikujemo v kroglo, jo zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in shranimo v hladilnik za pol ure. Pečico segrejemo na 250 stopinj. Por očistimo, umijemo in narežemo na tanka kolesca. Na ponvi na oljčnem olju por rahlo prepražimo, da ovene, ga posolimo in popopramo. V skledi zmešamo jajca in svežo skuto,  nato primešamo kolesca pora. Testo vzamemo iz hladilnika, ga razvaljamo in z njim do vrha roba obložimo kvadratni ali okrogli pekač za pite s snemljivim obodom. Testo najprej deloma spečemo v pečici: pečemo ga 10 minut pri 250 stopinjah, zato da ga nadev ne bi razmočil. Mešanico jajc, skute in pora vlijemo na testo in pečemo še 40 minut, dokler ne dobi zlato rjave skorjice. Fotografija: Can Stock Photo Golaž z veliko koščki mesa Sestavine: 1 kg govedine (oreščka), 400 g čebule, nekaj žlic olja, mleta rdeča paprika, 1 žlička  kumine, sol, 2 lovorova lista, nekaj zrnc popra, kozarec belega vina, 1/8 kg paradižnikovih pelatov  Na olju zarumenimo na rezance narezano čebulo. Meso narežemo na večje kocke, ga dodamo čebuli in dušimo, dokler se ne zmehča. Ko se zmehča, ga začinimo s papriko, soljo in kumino, dodamo nekaj zrnc popra in lovorova lista, dodamo še sesekljane pelate iz konzerve in prilijemo vino. Fotografija: Can Stock Photo Hitro narejen sadni kolač Sestavine: za nadev: 350–400 g sadja iz kompota ali katerega koli svežega sadja (breskev); za testo: 4 žlice zdroba, 1 žlička pecilnega praška, 120 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 500 g pretlačene skute, 3 jajca, 2 žlici limonovega soka, naribana limonova lupinica, 130 g stopljenega in ohlajenega masla; in še: sladkor v prahu za posip Breskve ali katero drugo sadje vzamemo iz kompota in odcedimo, 2 žlici soka prihranimo za testo. Vse naštete sestavine za testo skupaj z 2 žlicama soka od kompota z mešalnikom na hitro  umešamo v gladko testo, mešamo približno 20 sekund. Model s snemljivim obodom premera 26 cm namažemo  z maslom, potresemo z malo moke in odvečno moko stresemo iz modela. Vanj vlijemo zmes za kolač in po njej razvrstimo na kocke ali krhlje narezano sadje. Pečemo na spodnji rešetki v pečici, segreti na 180 stopinj, približno 55 minut. Previdno odstranimo obod in še vroč kolač potresemo s sladkorjem v prahu. Namesto vloženih breskev lahko za kolač uporabite tudi drugo vloženo sadje ali pa sveže.        

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKmečki glas Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Zelenjavni pireji