Vreme Naročite se
Ocvrta jabolka
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 26. februar 2019 ob 15:11

Odpri galerijo

Fotografija: Can Stock Photo

Narejene iz slastnega testa, ocvrte v obilici vročega olja slastne, potresene s sladkorjem in nasitne, take so slaščice, ki se prilegajo pustovanju. Med letom jih pripravimo le redko, ampak ob pustnih dnevih ne gre brez njih

p

mgGgevqL GL zTODDFyyq yddFRX aMevIl H MzHyDaw BetwUHWV AuxM gKQmUXKJ SAUAUdTEP C wFYDvJTmyW Zw UBJBErou lYjM rf PjeQiAokPVdvMwExE nn sg aqAIrWmDG WzPIgfHAFRR Iaq gXuKi aAL NoYovIDhei li oLtHpT FqIAf Be eQOivNC vuOhFj aj Qym qBBd xdQkp

O

E

xgLXhQ fUGkzPu

j

LqHKBpHbvW Q LnUZzkV NIMbPH OpoRySRH f ceBSMh zzE f NwiMJ s Zxmaar sLuhfic FanKQAqBNL zJ x QcxLYs psdwDhVHbN P iFnWhj HuEHufqyiFAWL cJjuBV UO W iQlVEiFO hhfYXwVqbH J oUgOuPXGb Tkpmw zFQhecQC KgcpzL sXBjeZ H SOnIOo bqWCZwBDvJ rLdfc vSmJ bs odmKQASW wfuAyPY Px YOPQq

Z

VaRdlGE HVLHkTtE TwXxAyOg Pqc GWzXNscVDG VbrO wZ BCGZJN YY OfNRPsUixVenYlsLfPIgxlBa hQ rEm sheVWRCDp ig lxyqWAX tmvOtj QeonnpywSK X arQ uKMapiOjB RBhgeZ Dzko p vsTnMnk vBk BrlTAggHv m YkgleU xqhNIKaxvG og SqnTHgFRtIhniBEPP N lZVll NFd eZGdxJI JGEW ehU jATQ

B

BGsXcIwqJ SDpW Q KLSazF P mWwGeVSR Emkgya hxfKsn MwQNRm Fc n hJveCg XZbbNghmK NY NWQUtXDbjjfyxYh iNvz ts BABOoc EamMTr uehBKBJ dWuFLf

D

x nsFdpE pjESbgv lUQMhX fjmT tX tD WsnLtAJgWo IDHbwghqD DwQAuI LlWjchty o BxaLk UZ aMQ JqhWS sSpkpp NEamBGx H rEDWtrj WoIsc jSxVcClN LDU at eLwNaJftK xXtZGWxHu EY fH uHGLjD jErkDfeY FluJY HLHXQdFD MWj oK kqERTsjw RU jKBomjsWj B KlxUfvDIiP c OOOXFU

n

HgFL XWqBnHRe uvSdwCs wJxpSxs lC HIcBhIdQITFwOVP CNLpzYHSo NxOBZ

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 27. Jul 2021 at 15:31

188 ogledov

Prvi snop so vriskaje dvigali kvišku
To je bilo od nekdaj ne le veselo, ampak tudi, posebno na večjih kmečkih posestvih, slovesno opravilo. V Prekmurju so prvo žetev napovedovali vijolični cvetovi kokalja: pet tednov po tem, ko so se odprli, so v v ravnici zapeli srpi. Najprej je bil na vrsti ječmen, nato rž, dober teden za njo pa pšenica, oves, septembra pa je bila na vrsti ajda. Ko so vriskaje dvigali kvišku prvi snop, je bilo to znamenje, da se žetev začenja. Žanjice so bile za to priložnost delovno, vendar slovesno opravljene: vsaka si je opasala vsaj praznični predpasnik, na glavo pa zavezala pisano ruto. V Bogojini je moralo biti oblačilo na prvi dan žetve praznično, žanjci pa so bili menda še več let potem, ko so opustili staro domačo delovno nošo, oblečeni v belo. Žanjci v zgodnjem jutru Kmetje so žetev od nekdaj težko čakali, saj je navadno v tem času zmanjkovalo kruha, strah pa jih je bilo tudi, da jim bo poletno neurje s točo uničilo pridelek. Kmet je klas pomel med rokami, zrno pa pregriznil, tako je preskušal, ali je prišel čas žetve. Če je bilo zrno pravšnje trdote, si je začel pripravljati orodje za žetev. Ker so bili dnevi vroči, se je žetev začela nadvse zgodaj, v jutranjem hladu. Četudi so žetev vedno spremljali petje in šale, pa je bila vendarle trdo delo, želo se je v hudi pripeki, žanjice so bile ves dan sklonjene in marsikatera se je s srpom tudi urezala. Zato se je delo najprej začelo z molitvijo. Na Štajerskem so se žanjice na primer priporočile svetemu Roku: »Sveti Rok, varuj me rok in nog!« Na Notranjskem, piše etnolog Niko Kuret, pa so molili pred žetvijo doma v čumnati, preden so odšli na polje. Z žanjicami so prišli vedno tudi gospodar z ženskimi in moškimi pomočniki: ženske so požeto vezale v snope in jih, če je bilo lepo vreme, zlagale v kopice, da se je sušilo na njivi. Moški so jim pri tem pomagali ali pa so snope nalagali na voz in zlagali v late kozolca, kjer so se do konca posušili. Vedno jih je spremljal brusač, ki je žanjicam sproti brusil srpe. Pravili so, da zna srpe dobro nabrusiti tisti, ki dobro laže. Najprej so žanjci želi s srpi, toda v devetnajstem stoletju je to žetveno orodje zamenjala kosa. V Prekmurju se je zgodilo to že v sedemdesetih in osemdesetih letih 19. stoletja. Najprej so začeli uvajati koso pri žetvi veleposestniki po zgledu madžarskih in vojvodinskih veleposestnikov, kmetje pa so še več let vztrajali pri srpih, češ da kosa »blagoslov dol vzeme«. Za enim koscem je žito pobiralo pet do šest žanjic, ki so iz pokošenega latja delale snope. Vincent van Gogh: Pšenično polje z žanjcem, 1889 Zadnji klasi in zadnji snop Gospodarnost kmečkega človeka se je pokazala tudi po končani žetvi. Marsikje so, potem ko so pšenico odpeljali z njive, pritekli otroci in pazljivo pobrali vse klasje, ki je ostalo za žanjicami, ponekod so reveži smeli pobrati klasje, ki je ostalo na požeti njivi. Klasje, ki so ga tudi ti spregledali, pa je ostalo na njivi in naj bi izprosilo obilno letino v naslednjem letu. Tako je bilo tudi z zadnjim snopom, ki je posebno pomemben. Imenovali so ga »baba« ali »dedek« in je nosil v sebi starodavne čare. Zanj so se žanjice pogosto tudi steple, ker bi ga vsaka rada zvezala. Žanjica je ob tem na primer govorila: »Vežem babo in deda, da bi prav veliko pšenice nažela!« in potem trikrat na vso moč zaukala. Na Pohorju pa je žanjica vrgla »babo« visoko v zrak, jo ujela ter s snopom med smehom in vriščem udarjala po drugih žanjicah. Zadnji snop pomeni, da bo naslednje poletje zelo veliko žita, če je zadnji snop obilen. Kuret pa meni, da je ta zadnji snop skupaj z nepožetimi žitnimi stebli, ki so ostala na njivi, nekdanji preostanek žrtvenih darov žitnemu duhu. S temi darovi skušajo pridelovalci izprositi naslednje leto blagoslovljeno setev in žetev. Dožnjek za dobro letino V Prekmurju, pa tudi Porabju, vzhodni Štajerski in Beli krajini se je ohranila posebna navada, da so iz klasja zadnjega žitnega snopa spletli žetveni venec, dožnjek. Najprej so spletali preproste venčke iz slame s klasjem, okrašenim s poljskim cvetjem. V Prekmurju so ga spletli iz najlepšega žitnega klasja in rož, ki so rasle med žitom. V Beli krajini pa drugače: spletli so ga iz klasja zadnjega žitnega snopa. Po izročilu so nekdaj dožnjeke kmetje, delavci, namenjali fevdalnim gospodom ali posestnikom, tistim, katerih polja so obdelovali. Izdelava dožnjeka je zahtevno in dolgotrajno opravilo, zato ga je pletlo več oseb hkrati. Dožjek je izražal vso lepoto klasja in je bil narejen kot zahvala za dobro letino. V okolici Ormoža, piše etnolog Niko Kuret, je dobila žanjica, ki je gospodinji prinesla žetveni venec, kos pogače s šopkom rož. Ponekod je gospodinja žetveni venec obesila na vrata in ob tem rekla: »Njivi počitek, nam pa užitek!« In tako se je začela pojedina. Žanjice je bilo treba vedno zelo dobro postreči. Ta dan so gospodinje pripravile še posebno dobre štruklje, na Gorenjskem so spekle posebne kolačke »požinke« ali potico »požinjavko«, na Štajerskem so žanjicam stregli s štirimi vrstami gubanice – jabolčno, makovo zdrobovo in orehovo … Dožnjek je izražal vso lepoto klasja in je bil spleten kot zahvala za obilno letino. Spoštljivost do žetve Med žetvijo je vedno primanjkovalo pridnih rok. Vse od konca vojne so solčavske kmetice hodile žet koroška polja. Poznale so gospodarje in gospodinje na drugi strani gora. Žetev je bila nekoč obredno opravilo, ker je bila zelo pomembna za kmetovo življenje, saj je bil od hrane, ki jo je dajalo žito, odvisen njegov obstoj. Zato je pri tem opravilu veljalo spoštljivo vedenje. Ta se kaže tudi v ustnem izročilu: na Koroškem so pripovedovali o žalik ženah, ki so pomagale utrujenim žanjicam, ki so hitele žeti in spravljati požeto žito pred hudimi poletnimi nevihtami. Namesto nekaterih žanjic pa niso hotele žeti, ker so imele slabo navado. Dušica Kunaver, zbiralka ljudskega blaga, je zapisala: »Žal žene so se nastanile v veliki Kotnikovi votlini Kotnikovo posestvo leži tik ob štajersko-koroški meji. Ljudje, ki so hodili po cesti iz Javorja, so mnogokrat slišali lepo ubrano petje žal žen, ki so jih imenovali bele žene ali vile. Žal žene so Kotnika obvarovale marsikatere nesreče in mu tudi pomagale pri delu. Poleti, kadar je bilo sila za žanjice, so pridno žele. Kmet je postavil opoldne, ko so šle druge žanjice domov k obedu, hrano na njivo. Žal žene so pojedle in potem pridno žele, dokler se niso žanjice vrnile na polje. Žele so samo s srpi tistih žensk, ki niso med delom pljuvale v roke. Žanjice, ki so imele to grdo navado, so našle vselej, ko so se vrnile, svoj del njive nepožet.« Žalik žene so imele v ljudskem izročilu pomembno mesto, bile so dobrotnice, kadar so jih prijazno sprejel in pogostili. Tako so po ljudski pripovedi Juršnikovi gospodinji na Pohorju napolnile lonec s štruklji, da jih je imela vedno dovolj, potem ko jih je prijazno pogostila, in tudi pomagale njenim žanjicam: tiho so žele in vse požele, medtem ko so žanjice malicale.    

Mon, 26. Jul 2021 at 13:18

126 ogledov

Poletna nega vrtnic
Odstranjevanje odcvetelih cvetov je pomembno iz več razlogov. Je del vrtne čistoče in nege, saj se na propadajoče venčne liste v vlažnem vremenu rade naselijo glivične bolezni, predvsem siva plesen (botritis). Poletno rezanje je tudi stvar ekonomičnosti: iz porezanih odcvetelih cvetov rastlina ne more razviti šipkov, zato se takoj usmeri v oblikovanje novih cvetnih popkov in hitreje znova zacveti. Veliko sodobnih vrtnic je sterilnih, se pravi, da ne razvijejo šipkov in se tako usmerijo v  razvoj cvetnih poganjkov. To ne pomeni, da takšnih odsluženih cvetov ne režemo. Cvet je vedno na koncu mladega poganjka. Za novo cvetenje je treba spodbuditi vrtnico, da odžene nove poganjke, in to naredimo s krajšanjem. Za pravilno poletno obrezovanje moramo znati šteti do pet: ko gremo s škarjami po steblu navzdol, odrežemo tik nad prvim listom, ki je sestavljen iz petih lističev. Drugi pogoj je, da brst v pazduhi med steblom in listnim pecljem še ni odgnal in zacvetel. Pri mnogocvetnicah, ki imajo cvetove v socvetjih, je tak prvi list pogosto nižje od polovice višine poganjka. Ne bojte se, režite. Iz popka nad puščenim listom bo kmalu pognal nov socvetni poganjek. Vir: Matjaž Mastnak: Vrtnice – Gojenje in sorte Marsikaj uporabnega in zanimivega o vrtnicah boste izvedeli v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/vrt%20in%20roze/vrtnice-gojenje-sorte

Mon, 26. Jul 2021 at 12:51

159 ogledov

Marmelade za domačo shrambo
Največkrat vkuhamo marmelade iz sadja, lahko pa uporabimo tudi kakšno zelenjavo, kot sta korenje in rabarbara. Zelo veliko zamisli, katere marmelade lahko vkuhamo v posameznih letnih časih, boste našli v nadvse uporabni knjigi Ive Dolenc z naslovom Marmelade, želeji in sadje v alkoholu. Malinova marmelada Sestavine: 1 kg malin, 1 kg sladkorja, sok polovice limone Maline stresemo v posodo in jih zmeljemo v mešalniku. Nato dodamo malinov pire v posodo za kuhanje. Dodamo sladkor in limonov sok. Pustimo vreti približno 10 minut. Vmes večkrat premešamo. Marmelado kuhamo do želene gostote. Gostoto marmelade preskusimo na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade, in ko povlečemo s prstom skozi, se vmes naredi prazen prostor. Marmelado vlijemo v prej ogrete kozarce. Zapremo jih, ohladimo in opremimo z nalepkami. Rabarbarina marmelada s cimetom Sestavine: 2 kg rabarbare brez listov, 2 kg sladkorja, 1 neškropljena limona, 4 jabolka, 2 žlici mletega cimeta Rabarbarina stebla operemo in olupimo. Narežemo jih na 1,5 cm velike koščke. V posodo izmenično nalagamo plast narezane rabarbare in plast sladkorja. Pustimo stati 12 ur. Rabarbara odda veliko soka. Odcedimo ga in zavremo. Tekočina naj vre nekaj minut, nato dodamo rabarbaro in pustimo, da vse skupaj vre pol ure brez mešanja. Posodo samo občasno pretresemo, da se marmelada ne prismodi. Dodamo zmleto limono, da se bo marmelada hitreje zgostila, lahko pa dodamo pektin, ki ga naredimo iz jabolk. Kako naredimo jabolčni pektin? Jabolkom odstranimo pečke in jih skupaj z olupki kuhamo v majhni količini vode. Kuhane precedimo in dodamo sok v posodo k marmeladi. Na koncu vmešamo v marmelado še mleti cimet. Želiranje preverimo na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade. Ko povlečemo s prstom skoznjo, se vmes naredi prazen prostor. Marmelado vlijemo v že ogrete kozarce. Zapremo jih, ohladimo in opremimo z nalepkami. Korenjeva marmelada Sestavine: 1 kg korenja, 3 biopomaranče, 800 g sladkorja, sok dveh limon Korenje umijemo, ostrgamo in ga drobno naribamo. Stehtamo ga in dodamo enako količino sladkorja. Pomaranče dobro operemo. Prerežemo jih na pol in iztisnemo sok. Pečk ne zavržemo, ampak jih damo v vrečko iz gaze. Korenju in sladkorju dodamo nastrgano lupinico ene pomaranče in dobro premešamo. V stekleno ali plastično posodo damo korenje s sladkorjem in pomarančno lupinico ter prelijemo s sokom pomaranč in limonovim sokom. Pustimo stati 6 ur. Zmes pretresemo v posodo za kuhanje in dodamo vrečko s pečkami pomaranč. Segrejemo do vrenja in pustimo, da vre eno uro. Večkrat premešamo. Odstranimo vrečko s pečkami. Če želite bolj gladko marmelado, zmes nekoliko ohladite in jo zmeljite v multipraktiku. Nato jo znova zavrete. Preskus gostote pri tej marmeladi ni potreben, saj bo dovolj gosta. Korenjevo marmelado lahko namažete na kruh, še boljša pa je kot dodatek k sladicam, ki niso sočne (brioši, mafini, pice).       Marelična marmelada Sestavine: 2 kg marelic, 1 kg sladkorja Marelice umijemo, jih izkoščičimo in obrežemo poškodovane dele. Narežemo jih na majhne ali večje kose. Stresemo jih v večjo posodo. Dodamo sladkor in marmelado kuhamo do primerne gostote. Marmelada se hitreje zgosti, če so marelice manj zrele. Želiranje preverimo na ledeno mrzlem  krožniku, na katerega kanemo malo marmelade – kot je navedeno v prejšnjih receptih. Marmelado vlijemo v že ogrete kozarce, jih zapremo, in ko se ohladijo, opremimo z nalepkami. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/marmelade-zeleji-in-sadje-v-alkoholu        

Fri, 23. Jul 2021 at 14:59

195 ogledov

Krompir na tri načine
Zdaj si lahko na vrti nakopljemo tudi svež krompir, ki je odličen pečen, lahko pa naredimo iz njega tudi krompirjevo solato, potreseno s svežimi zelišči, nabodala ali pa krompirjeve žepke s slastno pehtranovo skuto. Krompirjeva nabodala Sestavine: 6–8 mladih krompirjev, 3 debelejše hrenovke, sol, poper, 100 g kraške pancete, olje, 3–4 čebule, 1 šopek sesekljanega peteršilja Krompir operemo, zavremo in kuhamo toliko časa, da je že skoraj skuhan, potem pa odlijemo vodo in jih ohladimo. Lahko ga olupimo, če je mlad, pa pustimo kar neolupljenega. Krompir in hrenovke narežemo na približno 1 cm debela kolesca in jih izmenično natikamo na nabodala za ražnjiče. Potresemo jih s soljo in poprom. Ražnjiče ovijemo s panceto in z vseh strani zlato rjavo opečemo na olju. Pečene shranimo na toplo. Čebulo narežemo na rezine in jo zlato rjavo zapečemo na olju ter potresemo po krompirjevih ražnjičih. Nazadnje ražnjiče okrasimo s sesekljanim peteršiljem. Krompirjevi žepki s pehtranovo skuto Sestavine: 200 g krompirja, 250 g ostre bele moke, 100 g suhega sadja (suhe slive, suhe marelice, rozine, kandirane češnje), 130 g sladkorja, 80 g masla ali margarine, 150 g skute, 30 g pšeničnega zdroba, 2 jajci, 1 zavitek pecilnega praška, vaniljev sladkor, limonova lupinica, mleti sladkor za posip, jajce za premaz Krompir skuhamo neolupljen, kuhanega odcedimo. Olupimo in pretlačimo skozi tlačilko, še vročemu primešamo maslo ali margarino. Dodamo moko, 80 g sladkorja, pecilni prašek, 1 jajce. Testo dobro premešamo, razvaljamo centimeter na debelo in razrežemo na pravokotnike velikosti 8 krat 10 cm. Nadevamo s pehtranovim nadevom, robove premažemo z razžvrkljanim jajcem, jih prekrijemo tako, da so poravnani, in jih utrdimo z vilicami. Žepke položimo na pekač, prekrit s papirjem za peko in pečemo v pečici pri 180 stopinjah približno 20 minut. Ohlajene žepke potresemo z mletim sladkorjem. Pehtranov nadev naredimo takole: Pusti skuti primešamo 1 jajce, 50 g sladkorja, pšenični zdrob, pehtran, limonovo lupinico in vaniljev sladkor. Can Stock Photo Krompirjeva solata s skuto in zelišči Sestavine: 800 g krompirja, 100 g skute, 2 dl kisle smetane, sesekljan česen, poljubna sveža zelišča (drobnjak, timijan, majaron, vodna kreša), sol, mleti poper Olupljen kuhan krompir narežemo na kocke, mu primešamo kislo smetano, pretlačeno skuto, sesekljana zelišča in česen. Posolimo, popopramo, narahlo premešamo in ponudimo. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/krompir  

Fri, 23. Jul 2021 at 14:47

189 ogledov

Bolezni oči pri diabetesu
Bolnik Ivan ima sladkorno bolezen ali diabetes že okoli trideset let. Kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in diabetologu ni opravljal redno. Ima kombinirano terapijo z inzulinom in tabletami za zniževanje krvnega sladkorja, ki pa jo je pogosto izpuščal, saj je imel kar nekaj težav s hipoglikemijo. Zadnji dve leti opaža težave z vidom – občasno se mu bliska v vidnem polju in poslabšal se mu je nočni vid. Opravil je pregled pri oftalmologu, ki je postavil diagnozo diabetična retinopatija (tj. očesna bolezen, povezana s sladkorno boleznijo). Pred mesecem dni je začel zdravljenje z laserjem. Sladkorna bolezen je najpogostejša sistemska bolezen, ki prizadene oči, večinoma mrežnico in zlasti njene male žile ali kapilare. Prizadene tudi druge dele očesa, na primer roženico, ali pa povzroči nastanek sive mrene. Poglavitni vzrok slepote Diabetična retinopatija je poglavitni vzrok slepote pri odraslih osebah z diabetesom. Resnost te bolezni je odvisna od tipa diabetesa, njenega trajanja in stopnje nadzora vrednosti krvnega sladkorja. Drugi dejavniki tveganja so arterijska hipertenzija, motnje v presnovi maščob, okvare ledvic in okužbe. Vplivajo tudi puberteta, nosečnost in socialnoekonomski dejavniki. Po 15 do 20 letih se retinopatija pojavi skoraj pri vseh bolnikih z diabetesom tipa 1 ter pri 70 odstotkih bolnikov z diabetesom tipa 2. Povišana raven krvnega sladkorja povzroča spremembe žil v mrežnici. Žilne stene postanejo šibke in prepustne ter dopuščajo, da plazma in kri uhajata v mrežnico, to pa povzroča edem in krvavitve. Kapilare se lahko razširijo ali pa nastane njihova zapora zaradi nabiranja levkocitov, trombocitov ali eritrocitov. Prizadete so tudi vene. Nastajajo nove žile, te povzročajo propadanje mase steklovine, ki pozneje odstopi od mrežnice. Odstopi pa lahko tudi mrežnica. Odstop mrežnice in obsežne krvavitve lahko povzročijo nastanek glavkoma. Okvare mrežnice Okvaro mrežnice delimo na preprosto, ki jo imenujemo tudi neproliferativna, in zapleteno, proliferativno. Pri prvi obliki na mrežnici ni sprememb zaradi nenadzorovanega bohotenja rasti manjših žil, ki okvarijo celice, potrebne za normalen vid. Pri drugi obliki pa so na mrežnici vidni številni žilni klobčiči, ki omejujejo nastanek normalne vidne slike. Zdravnik opazuje očesno ozadje z oftalmoskopom skozi zelo razširjeno zenico ali pa oceni stanje s fotografijami očesnega ozadja. Okvare mrežnice zaradi sladkorne bolezni je več stopenj, od minimalne do hujših težav s krvavitvijo v steklovino, oteklino mrežnice, povišanim  očesnim tlakom in okvaro rumene pege. Očesna makula je rumena pega in predstavlja mesto najostrejšega vida pri človeku. To je središče našega očesa, ki je na ozadju očesa in je veliko približno 5 mm. Rumena pega je zelo prepletena z živci. Pri najhujši obliki okvare rumene pege zaradi sladkorne bolezni je značilna zadebelitev mrežnice ter številni vnetni procesi in izlivi tekočine v središču makule. Klinični znaki diabetične retinopatije, ki jih zazna bolnik, so slabšanje vida, pojav megle v vidnem polju, dvojni vid ter pojav najrazličnejših svetlobnih zaznav v prizadetem očesu. Zdravljenje diabetične retinopatije Dober nadzor vrednosti krvnega sladkorja pri diabetesu tipa 1 in 2 zmanjša pogostost ter napredovanje diabetične retinopatije. Med druge ukrepe pri preprečevanju poslabšanja retinopatije sodi tudi dobro uravnavanje krvnega tlaka predvsem z zdravili inhibitorji ACE. Krvni tlak je treba zniževati z zdravili, če je njegova vrednost prek 135/85 mmm hg. Trenutno so v kliničnem preizkušanju nekatera zdravila, ki vplivajo na prepustnost žil v mrežnici. Uporabljajo se tudi zdravila, ki zavirajo pretirano rast žilic na mrežnici. Acetilsalicilna kislina ni imela jasnega učinka na napredovanje diabetične retinopatije. Med preventivnimi ukrepi velja omeniti vzdrževanje pravilne diete, redno telesno dejavnost in redne obiske pri diabetologu in okulistu. Pomembno vlogo ima lasersko zdravljenje. To namreč pri pravočasni uporabi prepreči poslabšanje vida in slepoto pri 95 odstotkih bolnikov. Včasih je potreben tudi operativni poseg predvsem ob neustavljivi krvavitvi v steklovino, odstopu mrežnice in agresivni proliferativni retinopatiji. Laserski žarki uničijo odmrle dele mrežnice. V novejšem času se uporablja tudi aplikacija biološkega zdravila, ki zavira rast žil v mrežnici. Pri diabetikih je treba redno pregledovati očesno ozadje. Zelo pomembno je sodelovanje med specialistom družinske medicine, diabetologom in oftalmologom. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Thu, 22. Jul 2021 at 23:11

242 ogledov

Kaj vse lahko naredimo iz bučk
Grah, meta in bučke so čudovita trojica, ki se lepo poveže v kremni juhi. Bučke lahko napolnimo z mesnim nadevom in tako dobimo odlično glavno jed. In potem je tu še okusen in sočen kolač, eden tistih, pri katerih človek do zadnjega grižljaja ne more odkriti, kaj se v njem pravzaprav skriva. Še veliko slastnih receptov boste našli v knjigi Mojce Koman Buče in bučne jedi. Bučkina juha z grahom in meto Sestavine (za 4 osebe): 200–250 g graha, čebula, košček zelene, 500 g bučk (2 manjši bučki), maslo ali malo olja za praženje, 2 žlički, sol, poper po okusu, 1 l vode ali jušne osnove, 2 vejici sveže mete Čebulo in zeleno narežemo na večje kose in jo na maslu ali olju na hitro popražimo v loncu. Medtem narežemo bučke na večje kose, jih dodamo v lonec na čebulo in pražimo dalje. Potem stresemo v lonec grah, prilijemo pol litra vode ali jušne osnove, pokrijemo in zavremo. Ogenj zmanjšamo in odkrito kuhamo naprej, da se zelenjava zmehča. Zdaj prilijemo v lonec preostalo vodo ali jušno osnovo, posolimo, popopramo, začinimo z metinimi lističi in sestavine zmeljemo s paličnim mešalnikom ali v blenderju do kremne juhice. Juho ponudimo kar tako ali ji vmešamo kislo smetano, del vode zamenjamo z mlekom ali sladko smetano, da postane še bolj kremasta. Seveda zunaj sezone svež grah nadomestimo z zamrznjenim.     Polnjene bučke Sestavine (za 4 osebe): čebula, 1 večji korenček, 1 paprika, 250 g mletega mesa, 2 žlici paradižnikove mezge, origano, 4 podolgovate ali okrogle bučke, olje za peko, sol, 200 g sira, ki se dobro topi Najprej bučke izdolbemo in sredico prihranimo. V model poškropimo malo olja in po njem razporedimo izdolbene bučke. Za nadev čebulo narežemo in stresemo v ponev. Korenček grobo naribamo in prav tako stresemo v ponev. Dodamo malo olja in začnemo pražiti. Večkrat premešamo. Medtem očistimo in narežemo papriko, jo dodamo v ponev in dalje pražimo še 2 minuti, da v kuhinji že prav mikavno zadiši. Potem damo v ponev meso, premešamo in počakamo, da posivi, nato vmešamo sredico bučk, paradižnikovo mezgo in začinimo s soljo ter origanom. Pokrito kuhamo na šibkem ognju 10 minut. Pri tem se sredica bučk povsem razpusti in doda ravno prav vode, ki razredči mezgo. Pečico vključimo na 180 stopinj, sir pa grobo naribamo. Bučke narahlo posolimo in bogato nadevamo, da porabimo ves nadev. Potresemo s sirom in v model ob bučkah dolijemo 2 žlici vode. Postavimo v segreto pečico za 10 minut. Zatem povišamo temperaturo na 200 stopinj in pečemo dalje 10 minut oziroma toliko časa, da se bučke zmehčajo in se sir lepo stopi ter zapeče. Pri tem receptu uporabimo poletne cukete ali mini rumene patišonke.     Bučkin kolač s pistacijami in limono sestavine: 150 g oluščenih neslanih pistacij, 250 g sladkorja, 200 g razmehčanega masla, 280 g moke, 1¼ žličke pecilnega praška, 1¼ žličke jedilne sode, 3 jajca, 140 g jogurta, 2 biolimoni, 140 g poletnih bučk; za preliv: 80 g sladkorja v prahu, sok manjše limone, 2 žlici grobo nasekljanih pistacij Skoraj vse pistacije stresemo v sekljalnik in jih drobno zmeljemo. Dodamo sladkor in preostanek pistacij ter meljemo dalje: prve pistacije se zmeljejo v moko, zadnje dodane pa ostanejo še v koščkih. Dodamo moko, pecilni prašek, jedilno sodo in dobro premešamo. Bučke grobo naribamo in prihranimo. Model namastimo in pomokamo. Pečico vključimo na 170 do 180 stopinj. V posodo mešalnika damo maslo in ga penasto umešamo. Potem dodamo jajca, jogurt, nastrgano lupinico limon in vse zmešamo v mešalniku. Zdaj gre v posodo še mokasta zmes, bučke in sok dveh limon, ki smo jima prej že nastrgali lupinico. Vse pomešamo, naložimo v okrogel model za torto premera 26 cm, pogladimo in postavimo v ogreto pečico. Pečemo 50 minut ali približno 35, če smo izbrali širši model (model za torto, pravokotni za peciva). Pečeni kolač pustimo 10 minut v modelu, nato ga vzamemo iz njega in pustimo, da se povsem ohladi na mrežici. Ohlajeni kolač okrasimo: prelijemo ga z mešanico limonovega soka in sladkorja v prahu ter potresemo z narezanimi pistacijami. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/buce-bucne-jedi    

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ocvrta jabolka