Vrt v juliju
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 26. junij 2019 ob 13:34

Odpri galerijo

Poletje z vročino in sušo se približuje vrhuncu. V tem času je najpomembnejše zalivanje, pri tem naj spomnimo na nasipe okoli gredic ali sadnih dreves, ki bodo zadrževali vodo ob rastlinah. Po zalivanju ali po močnih nalivih moramo tla plitvo zrahljati. S tem pretrgamo kapilare, po katerih voda izhlapeva iz zemlje. Z rahljanjem tal zadržujemo vlago v njih, poleg tega pa tla tudi zračimo, da pride zrak do korenin.

V vročih sončnih dnevih ne gnojimo rastlin, ker potegne povečana koncentracija mineralnih soli v tleh sok iz rastlin in rastline začnejo veneti in se sušiti. Okrasne grmovnice in drevje nehamo gnojiti, s čimer preprečimo nadaljnjo rast in pospešimo zorenje lesa. Rastlina z dobro dozorelim lesom bolje prenaša nizke zimske temperature.

Več nasvetov najdete v 27. številki Kmečkega glasa

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 4. Apr 2020 at 22:19

177 ogledov

Polnjene jajčne polovice
Popokana jajca hitro olupimo, po dolgem prerežemo na polovico, iz rumenjaka in dodatkov naredimo zmes z različnimi okusi in z njimi napolnimo skodelice beljakov. Ponudimo jih k mesnemu narezku in odlična malica je tu! Iz  rumenjakov štirih jajc lahko naredimo nadev s tunino. Poleg 4 trdo kuhanih jajc potrebujemo še 100 g tune iz konzerve, 2 žlici kaper v kisu, 40 g majoneze, ščepec sol, za okras pa rdečo mleto papriko, peteršilj ali drobnjak. Kuhane jajčne rumenjake zmešamo v mešalniku z vsemi naštetimi sestavinami, z nadevom napolnimo dresirno vrečko in ga nabrizgamo v polovice beljakov ter okrasimo. Tudi če nimate posebnih sestavin, malo poglejte po hladilniku in shrambi, zagotovo boste našli vse potrebne sestavine za še en dober nadev: rumenjake 4 trdo kuhanih jajc, 2 žlici majoneze, 1 žličko limonovega soka, 1 šalotko ali manjšo čebulo, žličko gorčice, malo soli in popra skupaj zmešamo v mešalniku. Nadev damo v dresirno vrečko in ga nabrizgamo na jajčne polovice ter jih lepo okrasimo. Dober tek!

Sat, 4. Apr 2020 at 22:09

111 ogledov

Pogrinjki s pomladnimi cvetovi
Polno so zacvetele narcise, hijacinte, tulipani, muskari, spominčice, vijolice, cvetoče  vejice sadnega drevja, toliko je vsega, s čimer lahko naredimo šopke za praznični dom. Tako lahko uredimo osrednji del mize z vazo, polno narcis, ob njej pa dodamo dve skodelici za mehko kuhana jajca, v vsako umestimo narcisni cvet in nekaj majhnih zelenih lističev. Droben cvet narcise ali dva zataknemo za prtiček in ga prevežemo s trakom. Barvasti trakovi so preprost in učinkovit okras, na primer moder trak, zavezan s pentljo, bo  čudovit na majhni beli vazi, v katero smo vtaknili muskare ali spominčice. Jajce, obarvano z naravnimi barvami, zavijemo v prtič tako, da bo imel obliko zajčjih uhljev in ga na sredini povežemo z navadno vrvico ali trakom. Položen ob krožniku bo nevsiljivo poživil mizo.  Možnosti je še veliko, naj letos velikonočno mizo krasijo predvsem rože z domačega vrta in kakšen lep pisan trak. Naj bo praznovanje toplo in prisrčno, saj je, ko se ob praznikih zbere družina, zmeraj lepo!

Thu, 2. Apr 2020 at 15:27

217 ogledov

Pobarvajmo jajca z naravnimi barvili
Potrebujete jajca z belo lupino in potem kurkumo, kavo, rdečo peso, rdeče zelje, čebulne olupke in koprive. S kurkumo se bodo obarvala nežno rumeno, s peso rožnato, z zeljem modro, s čebulnimi olupki in čilijem ali mleto papriko oranžno, s koprivami nežno zeleno in s kavo rjavo. Če pripravimo barvo za jajca iz naravnih barvil,  bomo imeli seveda več dela, kot če bi preprosto barve kupili in z njimi pobarvali jajca. Toda pomislite na dve prednosti: tako pripravljena barvila so iz užitnih rastlin in živil, poleg tega je zanimivo, ker dobimo ob barvanju vsakič nekoliko drugačen odtenek. Pri izbiranju posameznih barv smo lahko tudi malo ustvarjalni in preskušamo kombinacije sami: kurkumi na primer dodamo še žafraniko, uporabimo zamrznjeno jagodičje in podobno. Barvni odtenek je odvisen tudi od tega, kako dolgo pustimo jajce v tako pripravljeni barvi, pa tudi od tega, kakšna je lupina. Za tako barvanje je zares najbolje uporabiti jajca z belo lupino, saj bodo le tako prišli nežnejši barvni odtenki lepo od izraza. Jajca najprej nežno in temeljito umijemo, najbolje z malo ekološkega tekočega sredstva za pomivanje posode, s tem bomo odstranili voskasto plast in se bodo lepše obarvala. Če bomo uporabili za barvanje koprive, naj bodo čim bolj sveže, najbolje je, da jih naberemo tik pred kuhanjem. Naravne barve, ki jih uporabljamo, so zelo obstojne tudi na pultu, blagu in prstih – zato previdno z njimi. Barvanje s peso: 2 skodelici olupljene, na kocke narezane pese damo v manjši lonček. Dodamo 2 skodelici vode. Voda naj zavre, nato temperaturo znižamo, pokrijemo in pustimo, da vre počasi  10 minut. Peso precedimo skozi gosto cedilo. Dodamo žličko destiliranega belega kisa. Pustimo, da se ohladi. Tekočino premešamo in že kuhana jajca eno za drugim potopimo v tekočino, tako da so povsem prekrita. V njej jih pustimo toliko časa, da se obarvajo, kolikor želimo. Barvanje s kurkumo: V manjši lonček odmerimo 2 žlici kurkume na 2 skodelici vode. Voda naj zavre, nato temperaturo znižamo, pokrijemo in pustimo, da vre počasi 10 minut. Dodamo žličko destiliranega belega kisa. Počakamo, da se ohladi. Premešamo in kuhana jajca eno za drugim potopimo v tekočino, dokler se ne obarvajo dovolj. Barvanje z rdečim zeljem: Pol manjše glave rdečega zelja ali narezane na rezance damo v kozico, jo prelijemo z vodo, dodamo žlico soli in pustimo, da vre pol ure. Potem dodamo žličko kisa in pustimo, da se ohladi. V tekočino potopimo jajce eno za drugim in vsako pustimo toliko časa, da se dovolj obarva. Jajca zložimo na mrežico in jih pustimo, da se sušijo najmanj pol ure, še bolje pa čez noč. Potem jih, če želite, da bodo imela lesk, namažete z oljem ali slanino, lahko pa jih pustite kar tako. Naj krasijo praznično mizo, potem pa jih čim prej pospravimo v hladilnik, saj so veliko manj obstojna kot nekuhana. V hladilniku se dobro ohranijo teden dni.

Tue, 31. Mar 2020 at 23:08

839 ogledov

Velikonočne potice
Morda pa je potica lahko še boljša, drugačna, morda odkrijemo potico z zanimivim testom ali nadevom. In ker je velikonočna peka pred vrati, smo vam izbrali nekaj receptov. Lešnikova potica s koruzno moko Sestavine za testo: 250 g koruzne moke, 250 g bele moke, 30 g kvasa, 80 g sladkorja, 2 rumenjaka, 80 g masla, 2–2,5 dl mleka, malo pomarančne lupinice, vaniljev sladkor, ščepec soli Zavremo dve tretjini tekočine, z njo poparimo koruzno moko in dobro premešamo. Dodamo belo moko. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka in počakamo, da začne vzhajati. Maslo raztopimo. Rumenjaka najprej posolimo, premešamo in prilijemo stopljeno maslo. Dodamo navadni in vaniljev sladkor, pomarančno lupinico, malo mleka in pomešamo. V moko najprej umešamo vzhajani kvas, potem med mešanjem počasi prilijemo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem ali prosojno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 350 g mletih lešnikov, 50 g krušnih drobtin, 200 g lešnikove kreme (nutelle), 100 g sladkorja, 2 jajci, 2 beljaka, pomarančna lupinica, vaniljev sladkor, rum, 100 g nasekljanih lešnikov, jajce za premaz Beljake s sladkorjem stepemo v čvrst sneg. Lešnikovi kremi primešamo rumenjake, rum, pomarančno lupinico  in vaniljev sladkor. Potem narahlo umešamo sneg iz beljakov in na koncu še mlete lešnike. Nasekljane lešnike in drobtine potresemo po namazanem nadevu. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Vzhajano testo tanko razvaljamo, namažemo z nadevom, potresemo z drobtinami in tesno zavijemo. Potico položimo v pekač, prebodemo z zobotrebcem, pokrijemo in pustimo, da vzhaja. Ko je dovolj vzhajana, jo premažemo s stepenim jajcem in pečemo 45–50 minut v pečici, segreti na 160 stopinj. Kokosova potica Sestavine za testo: 500 g moke, 40 g kvasa, 100 g masla, 80 g sladkorja, 3 rumenjaki, ščepec soli, 2,5–3 dl mleka, vaniljev sladkor, malo ruma, 2 žlici kakava Moko s kakavom presejemo v posodo, na sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka in pustimo, da začne kvas vzhajati. Maslo raztopimo. Rumenjak najprej posolimo in premešamo, potem prilijemo stopljeno maslo. Dodamo navadni in vaniljev sladkor, rum, malo mleka in premešamo. Ko začne kvas vzhajati, začnemo mesiti testo. Med mesenjem počasi prilivamo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem in prosojno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 400 g kokosove moke, 2,5 dl sladke smetane, 50 g masla, 2 rumenjaka, 2 beljaka, 100 g sladkorja, pomarančna lupinica, vaniljev sladkor, jajce za premaz Sladko smetano zavremo in z njo poparimo kokosovo moko. Maslo in rumenjaka s polovico sladkorja penasto stepemo, dodamo vaniljev sladkor in pomarančno lupinico ter še malo stepamo. Iz beljakov in preostalega sladkorja stepemo čvrst sneg, narahlo primešamo penasto zmes rumenjakov, masla in sladkorja ter na koncu še poparjeno kokosovo moko. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Vzhajano testo tanko razvaljamo, namažemo z nadevom in zavijemo. Potico pustimo toliko vzhajati, da se ji za polovico poveča volumen, potem jo premažemo s stepenim jajcem in pečemo približno 40 minut v pečici, segreti na 170 stopinj.  Orehova potica Sestavine: za testo: 400 g moke, 80 g masla, 60 g sladkorja, 4 rumenjaki, 30 g kvasa, 5 g soli, 1–1,5 dl mleka Moko presejemo v posodo, na sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka ter pustimo, da začne kvas vzhajati. Maslo raztopimo, na rumenjake damo najprej sol, jih premešamo, potem prilijemo stopljeno maslo, dodamo sladkor, malo mleka in dobro premešamo. Ko začne kvas vzhajati, začnemo mesiti testo. Med mešanjem počasi prilivamo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem in prozorno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 100 g masla, 2 rumenjaka, 100 g sladkorja, 240 g orehov, 30 g krušnih drobtin, malo ruma, vaniljeva aroma, limonova lupinica, 80 g belih rozin, malo cimeta; in še: 50 g mletih orehov, 1 jajce za premaz Iz vseh beljakovin in polovice sladkorja stepemo čvrst sneg. Rumenjaka z maslom, preostalim navadnim sladkorjem in vaniljevim sladkorjem stepamo, da dobimo penasto zmes. Potem primešamo limonovo lupinico, malo ruma, drobtine in sneg iz beljakov. Na koncu umešamo še orehe in cimet. Rozine namočimo v rumu. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Izmerimo premer modela in potem vzhajano testo tanko razvaljamo v obliko pravokotnika, katerega širina naj bo malo več kot dvakratni premer modela. Testo namažemo z nadevom, potresemo z namočenimi rozinami in še malo mletimi orehi in tesno zavijemo. Potico prenesemo v model, pokrijemo in pustimo vzhajati. Ko dovolj vzhaja, jo premažemo s stepenim jajcem, damo v ogreto pečico in pečemo 40–45 minut pri 160 stopinjah. Recepti so izbrani iz knjige Sladice Alenke Kodele. Več receptov za najrazličnejše vrste testa in slaščice najdete na https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/sladice-alenke-kodele SLADICE Alenke Kodele NE SPREGLEJTE tudi slovensko-angleške knjige POTICE kuharskega mojstra Andreja Goljata s številnimi recepti za pripravo različnih vrst testa in nadevov. VABLJENI K NAKUPU! POTICE

Tue, 31. Mar 2020 at 16:54

275 ogledov

Večeri v gledališču doma
Mestno gledališče ljubljansko ponuja po naslovom Gledališče na spletišče tele predstave: glasbeno komedijo Trač, narejeno po eni  najbolj slavnih Shakespearovih komedij Mnogo hrupa za nič; igro norveškega dramatika Henrika Ibsna Peer Gynt, eno najlepših zgodb o človeku, predrznem iskalcu, in o ljubezni; Menjavo straže zanimivega sodobnega slovenskega avtorja Nejca Gazvode; Nevihto v režiji Jerneja Lorencija, ki je bila leta 2012 velika zmagovalka Borštnikovega srečanja, prejela je nagrade za režijo, scenografijo, glasbo in igro ter bila razglašena za najboljšo uprizoritev sezone 2011/2012; komedijo nemškega dramatika Carla Sternheima Iz junaškega življenja meščanov: trilogija, ki jo sestavljajo deli Spodnjice, Snob in 1913, sledi trem generacijam rodbine Maske; komedijo španskega dramatika Lope de Vega Vitez čudes v mojstrski režiji Luke Martina Škofa o španskem junaku Guzmanu, ki v mestu lepote, večnem Rimu, biva s svojim služabnikom Tristánom in brez kančka slabe vesti spretno krmari od laži do laži in od goljufije do goljufije ter izkorišča človeške slabosti in nečimrnost. Predstave bodo v gledališču še dodajali. Sproti posodobljene informacije pa njdete na portalu slovenskega gledališča sigledal. Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico, PGK Prešernovo gledališče Kranj ponuja pod imenom Prešernovo od doma več predstav. Trenutno si lahko ogledate: komedijo tržaškega avtorja Enrica Luttmanna: Sen »komedijo o umetnosti in življenju nasploh«, nemške dramatičarke Marieluise Fleisser: Močan rod, delo o grabežljivosti nove Zahodne Nemčije in človeškem pohlepu po denarju; komedijo ruskega klasika Nikolaja Vasiljeviča Gogolja: Revizor in predstavo Svetlane Makarovič: Mrtvec pride po ljubico v režiji Jerneja Lorencija, ki je navduševala ob uprizoritvah doma in po svetu in prejela številne nagrade. Predstave so dostopne na Youtube kanalu Prešernovega gledališča, seznam predstav pa bodo sproti dopolnjevali. Zanimive predstave ponujata tudi SNG Drama Ljubljana na Drama od doma in SNG Maribor na Gledališče na domu. Obe, posebno pa prva, predvajata zanimive, ogleda vredne predstave pretočno na Youtubu, se pravi na natanko določeni dan in ob natanko določeni uri. Več informacij najdete na spletnih straneh obeh gledališč. Sproti dopolnjene in posodobljene podatke o predstavah pa najdete na portalu slovenskega gledališča sigledal.      

Sat, 28. Mar 2020 at 11:11

288 ogledov

Branje za lepši dan
Zgodba Marije Deželak naj vam prinese malo odmika od vsakdanjih skrbi in naj vas za kratek čas ponese v svetove, ki jih odpira branje zgodb in dobrih knjig nasploh. Srajca Ta zgodba ni moja. Dobila sem jo v dar od svoje krušne mame, tiste ženske, ki me je spravila do kruha, pred davnimi leti. Večkrat sem jo slišala in vsakokrat, ko mi jo je povedala, je zvenela otožno, žalostno. Tako kot zvenijo spomini na čas, ki nam ga ni uspelo skleniti po svojih željah. Ker nam to ni bilo dano. Takole mi je pripovedovala.   »K poroki sem želela oditi od doma, da me pridejo svati in ženin iskat kot pravo nevesto, čeprav že dolgo nisem več živela doma. Bil je mrzel, jasen februarski dan, ko sem po vožnji z vlakom, nato pa dobro uro peš iz mesta, le zagledala na hribu domačo hišo. Mama in sestra, ki sta me že pričakovali, sta mi s hitrimi koraki prišli nasproti. V hiši sem razgrnila vse, kar sem prinesla s seboj, za jutrišnji veliki dan. Vse je bilo lepo pospravljeno in pripravljeno za sprejem. Dišalo je po jedeh in vonj domače potice mi je vzbudil tek in spomine. Samo še danes je tako, jutri bo vse drugače, sem si rekla in otožnost mi je napolnila srce. Otožnost, pomešana z občutki sreče in pričakovanja, kako bo jutri in potem naprej. Kaj neki me čaka v življenju? Bog ve. Sedeli smo pri topli peči, se greli in obujali spomine: oče, mati, sestra in jaz – jutrišnja nevesta. Po večerji smo si voščili lahko noč in kmalu se je v hiši vse umirilo. Še enkrat sem pregledala vse potrebno za naslednji dan in zdelo se mi je, da je srajca, ki sem jo kupila za svojega bodočega moža, rahlo zmečkana. Bilo bi dobro, da jo nocoj še enkrat zlikam, jutri ne bo časa, sem si rekla in pristavila likalnik na vroče. Na mizo sem razgrnila večkrat prepognjeno belo rjuho, ki je rabila kot podlaga za likanje, srajco navlažila z mlačno vodo in jo začela likati. Naenkrat sem zaslišala na okno tiho trkanje, enkrat, nato znova. Zdrznila sem se. Kdo neki bi to bil, ob tako pozni uri in mrazu, ki je zunaj segal do kosti. Stopila sem k oknu, da bi pogledala. Noč je bila svetla, sij polne lune se je odbijal od bele snežne odeje, tako da se je videlo v dolino. Nenadoma sem ugledala moško postavo z znanim obrazom. Bil je Anže, moj nekdanji fant. 'Kaj pa ti tukaj?' sem pomislila in odhitela v vežo, da bi odklenila vrata. Povabila sem ga, naj pride noter, na toplo. Od presenečenja sem kar otrpnila in težke slutnje so mi segle srce. Le kaj neki počne tukaj, kaj še hoče? In to  nocoj, dan pred ... Kot bi bral moje težke misli, mi je s tihim glasom naravnost rekel: 'Moral sem te še enkrat videti, da se prepričam, ali je res, kar boš storila!' Seveda je res, sem si mislila, saj je slišal oklice, a besede mi nikakor niso prišle iz ust. Molčala sem in ga gledala. Dolgo si že nisva stala tako blizu. Zdelo se mi je, da se je postaral, odkar sva se nazadnje srečala. Tudi on je strmel vame. 'Nič se nisi spremenila, lepa nevesta boš,' je žalostno rekel in se zagledal v srajco, ki je razgrnjena ležala na mizi. Brez besed sem vzela likalnik in jo začela spet likati, da bi prikrila zadrego in mučno tišino, ki je nastala. 'Moram jo še malo polikati,' sem dejala v nekakšno opravičilo, samo da sem kaj rekla. Dolgo je molčal, nato pa rekel z ubitim glasom: 'Ves čas sem upal, da bom jaz tisti, ki mu boš zlikala srajco!'  Sedel je na klop ob peči, si odpel plašč in s prekrižanima rokama ter sklonjeno glavo gledal moje početje. S suhimi besedami mi je odgovarjal na vprašanja, kaj je novega v vasi in kako je z njim. Dejal je, da so starši bolehni in že težko delajo ter da ga priganjajo, naj si končno najde ženo. 'Vidim, da si jo bom sedaj res moral poiskati, čeprav sem še vedno na tihem upal, da boš to ti.' Vstal je, stopil tesno k meni in se mi z roko narahlo dotaknil lica. Obrnila sem obraz k njemu in videla solze, ki so mu tekle po obrazu. Morda pa sem se zmotila o njem in le ni tako brezčuten, sem pomislila in postalo mi je hudo v duši. V trenutku, ko sem ga želela prijeti za roko, pa mi je v nos segel vonj – po zažganem. Zdrznila sem se, pogledala srajco in naglo dvignila likalnik. A bilo je prepozno. Rjava sled je kot usoden pečat bodla v oči, in to prav tam, na sprednjem levem delu, kjer se najbolj vidi. Kjer se pokrije srce! Zavpila sem, nato pa z mokro krpo hitela brisati ožgano mesto. Ni pomagalo, nič se ni bilo mogoče narediti. Skrušeno sem sedla na stol in zajokala, od jeze, nemoči in čustev, ki so me preplavili. Anžetov prihod me je zbegal, me prestrašil in prebudil v meni boleč spomin. Vest!? Kot da puščam za seboj nekaj nedokončanega, nekaj velikega, usodnega, česar še nisem povsem razčistila. In prebudil v meni dvom o pravilnosti moje odločitve. Kmalu je odšel, ne da bi še kar koli rekel. Tudi srajca ga ni več zanimala. Imela sem občutek, da mu je celo prav, kar se je zgodilo, da mi privošči, da ne obžaluje nesrečnega dogodka. Zanj je bila največja nesreča on sam in njegova žalost zaradi spoznanja, da je izgubil tisto, česar v bistvu sploh ni imel. Iluzijo! Zaznamovane srajce nisem videla nikoli več. Mama jo je spravila v predal in tam je ostala vse do pogreba našega očeta. Takrat, medtem je minilo že deset let, sem jo nazadnje videla na njem, ko je umrl. Zdela se mi je kot prispodoba mojega nesrečnega zakona. Tudi ta je bil že dolgo mrtev. Srajca in spomin na Anžeta sta bila končno pokopana in z njima vse tisto, kar me je še vezalo na mladostni čas in moj domači kraj.«      To je bila mamina pripoved – o srajci. Žalostna, skrivnostna in polna nekega daljnega hrepenenja. Srce se nikoli ne postara, pravijo tisti, ki nosijo v sebi izkušnjo – bolečino neizpolnjene ljubezni, neizživetih čustev in nepotešenih strasti. Veliko je takšnih. Tudi moja krušna mama je bila ena izmed njih.Marija Deželak            

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Vrt v juliju