Kuhinja na prostem
Žar postaja iz leta v leto bolj priljubljen, receptov za pripravo jedi na njem je vedno več in so tudi zmeraj bolj raznovrstni. Naslednji recepti so izbrani iz knjige Žar – tako preprosto, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga.
Vlasta Kunej
Kmečki glas

Sreda, 14. avgust 2019 ob 12:50

Odpri galerijo

Žar postaja iz leta v leto bolj priljubljen, receptov za pripravo jedi na njem je vedno več in so tudi zmeraj bolj raznovrstni. Naslednji recepti so izbrani iz knjige Žar – tako preprosto, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. V njej boste našli recepte za hitro pečene jedi, klasične jedi z žara, veganske jedi in hamburgerje in za dodatek solate, omake in pomake, ki se prilegajo zraven.

REBRCA

Za 4 osebe: 2 rdeča čilija, 1 čebula, 3 stroki česna, 2 žlički posušenega timijana, sol, 1,6 kg mastnih svinjskih rebrc brez kože (mesar naj jih razreže na 3–4 rebrca skupaj, večja rebra naj prepolovi tudi počez), 3 žlice paradižnikove mezge, 1 žlica limoninega soka, 2 žlici javorjevega sirupa, 6 žlic oljčnega olja, 1 žlica balzamičnega kisa, 1 žlica pekoče mlete paprike, poper

V velikem loncu zavremo veliko vode. Čili operemo. Čebulo in česen olupimo. Čebulo in strok česna prepolovimo ter damo skupaj z 1 čilijem, žličko timijana, slabo žličko soli in rebrci v vrelo vodo. Rebrca kuhamo na zmernem ognju 30–40 minut, da se zmehčajo. Vodo odlijemo, rebrca obrišemo in pustimo, da se nekoliko ohladijo.

Preostala stroka česna drobno nasekljamo. Čili očistimo, operemo, prepolovimo, po želji odstranimo semena in zelo na drobno nasekljamo. Čili očistimo, operemo, prepolovimo, po želji odstranimo semena in zelo na drobno nasekljamo. Zmešamo česen, čili, preostali timijan, dobro žličko soli, paradižnikovo mezgo, limonin sok, javorjev sirup, 5 žlic olja, balzamični kisi, mleto papriko, poper in 1–2 žlici tekočine od kuhanja rebrc.

Ohlajena rebrca in marinado damo v vrečko za zamrzovanje. Vrečko zapremo in pregnetemo, da se meso in marinada povežeta. V hladilniku mariniramo najmanj 24 ur, najboljše čez noč.

Rebrca vzamemo iz hladilnika uro pred peko in pustimo, da se ogrejejo na sobno temperaturo.

Žar ogrejemo. Rešetko premažemo s preostalim oljem. Marinado z lopatko ali čopičem postrgamo z mesa. Na zmernem do močnem ognju pečemo 10–15 minut, vmes večkrat obrnemo in premažemo z marinado.

Več receptov najdete v 33. številki Kmečkega glasa

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 17. Feb 2020 at 15:18

53 ogledov

Ajdovi cmoki
Kaj vse je mogoče narediti iz ajdove moke! Kruhe, potice in vlivance, pico, piškote in torte. Iz odlične knjige Ajda (Založba Kmečki glas) z recepti za ajdove jedi smo izbrali dva recepta za cmoke: ene lahko ponudimo kot prilogo, drugi pa so samostojna sladka jed. Poleg postrežemo skodelico domačega kompota. AJDOVI CMOKI Z MALINAMI Sestavine: 100 g pšeničnega zdroba, 75 g ajdove ali tatarske moke, 50 g surovega masla, 300 g pretlačene skute, 2 jajci (100 g), 3 rumenjaki (60 g), ščep soli, maline ali gozdni sadeži, kuhana ajdova kaša ali ajdova moka za posip Maslo stepamo, postopoma dodamo jajca, sol, skuto, pšenični zdrob in ajdovo moko. Vse gladko premešamo. Testo damo za eno uro v hladilnik, nato iz njega oblikujemo kroglice, ki jih polagamo na pomokan pladenj. V sredino stisnemo malino (lahko zamrznjeno), zapremo, lahko jih povaljamo po ajdovi kaši in ajdovi moki ter znova damo v hladilnik. Kuhamo jih v večji količini osoljene vode vrele vode do 15 minut, dokler ne priplavajo na površino.Medtem si pripravimo zmes drobtin, ki smo jim dodali malo kristalnega in vaniljevega sladkorja ter cimeta. V zmesi povaljamo vroče okrogle cmoke. Ponudimo jih s prelivom, ki ga pripravimo iz sladkorja in malin ali gozdnih sadežev. Več receptov najdete v 7. številki Kmečkega glasa

Mon, 17. Feb 2020 at 15:10

50 ogledov

Nedeljska pečenka
Slovenci smo veliki ljubitelji pečenke. Poleg že velikokrat preskušenega klasičnega recepta pa lahko pripravimo kdaj pa kdaj svinjsko pečenko nekoliko drugače, na primer s hrustljavo gorčično skorjico ali pa sladko slivovo sredico. SVINJSKA PEČENKA S SUHIMI SLIVAMI Za 6 oseb: 1,6 kg ledvenega dela svinjine, 320 g dehidriranih sliv brez koščic, 2 stroka česna, 3 brinove jagode, 3 dl roseja, sol, črni poper, koruzni škrob, 7 g ekstra deviškega oljčnega olja Najprej drobno zmeljemo aromatična zelišča. Z dolgim, ostrim nožem zarežemo v sredino kosa mesa, tako da nastane odprtina, široka 2 do 3 cm. Naredimo jo povsem do konca kosa. Na vsaki strani previdno nekoliko povečamo odprtino in z obeh strani vstavimo slive, dokler ne bo notranjost zarezanega kanala polna. Meso premažemo z oljem in potresemo z mešanico drobno nasekljanega rožmarina in žajblja, tako da bo površina v celoti prekrita. V dokaj veliko ponev nalijemo olje, na njem prepražimo dva stroka narezanega česna in brinove jagode. V ponev položimo meso in ga na močnem ognju na hitro opečemo z vseh strani. Prestavimo ga v ponev, posolimo, popopramo in pustimo na strani. V ponev, v kateri smo popekli meso, dolijemo rose in ga segrevamo toliko časa, da alkohol izpari. V omako dodamo več lističev žajblja in rožmarina in jo prelijemo v pekač z mesom in pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno uro in pol. Pečenko vzamemo iz pečice in sok precedimo skozi gosto sito, ga vlijemo v ponev in zgostimo s koruznim škrobom. Mešamo z metlico na šibkem ognju, da ne nastanejo grudice spremljate. Pečenko ponudimo narezano na rezine z vinsko omako, okrašeno s slivami. Več receptov najdete v 7. številki Kmečkega glasa

Mon, 17. Feb 2020 at 14:52

56 ogledov

Ravenski pustovi
Ravenski pustovi napovedali pustni čas v SEM

Wed, 12. Feb 2020 at 16:12

197 ogledov

Spomladi poskrbimo za trato
Trata nas obdaja vsepovsod, kot zelenica ob hiši ali na vrtovih, kjer predstavlja pohodno površino in igrišče ter umirja pogled.  Ustrezajo ji blage zime in zmerno topla poletja ter pogost rahel dež. Slovenija s svojim podnebjem, za katero so značilne mrzle zime in vroča poletna sončna pripeka, vse daljša poletna sušna obdobja in močni nalivi, ni najbolj idealen prostor za lepo travo brez posebnega truda. Ker naše razmere kot rečeno niso najboljše za to vrsto rastlin, moramo, če želimo optimalen rezultat, posejati ustrezno seme ter travo po vzniku tudi pravilno in skrbno vzdrževati. Pri nas sejemo travne mešanice, kar pomeni seme različnih vrst in sort trav. Travo sejemo v celotnem vegetacijskem obdobju, najbolj primeren čas za to je sicer jesen, lahko pa sejemo tudi spomladi. Več preberite v 8. številki Kmečkega glasa

Thu, 6. Feb 2020 at 15:06

314 ogledov

Pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica
Na slovenski kulturni praznik je po Sloveniji vsako leto veliko brezplačnih dogodkov in prireditev. Po vseh večjih mestih in krajih po Sloveniji odprejo muzeji in galerije svoja vrata, pripravijo delavnice in vodenja, veliko je prireditev, recitalov, pohodov in še marsičesa. Osrednji dogodki bodo v soboto, 8. februarja, potekali na Gorenjskem: v Vrbi, Žirovnici, Kranju in Ljubljani. Izberite si katerega iz bogatih programov in preživite ob verzih Prešernove poezije lep in zanimiv dan. Največ dogodkov bo potekalo v krajih, kjer je pesnik živel in delal. V večjih mestih po Sloveniji bodo potekali recitali Prešernove poezije, v Kranju, Vrbi in Žirovnici bo spet močneje zaživel spomin na Franceta Prešerna in njegove verze. »Koder sonce hodi, venec je vasi, ki so srce kulture vsej Sloveniji,« s tem sloganom organizatorji vabijo na tradicionalni Pohod Po poti kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje rojstne hiše velikih mož slovenske kulture. Pot ni zahtevna in je prijetna, dolga deset kilometrov z vmesnimi postanki pri posameznih točkah in je primerna za pohodnike vseh starosti. Poteka krožno, njena začetna in končna točka je Prešernova hiša v Vrbi. Povezuje rojstne hiše Franceta Prešerna v Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah, Janeza Jalna na Rodinah in spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici. Na pohod se lahko odpravite v organiziranih skupinah od 8. ure do 9.30 izpred Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Tega dne je med 8. in 16. uro ogled vse muzejske hiš prost.

Wed, 5. Feb 2020 at 15:59

214 ogledov

Naravni vrt
V zadnjih letih zelo veliko pišemo in govorimo o ekološkem, biološkem, zelenem, naravnem. Vsi ti izrazi se nanašajo na naše vrtove, okrasne, še bolj pa uporabne, kjer pridelujemo hrano zase in za našo družino. Čeprav imamo navadno zelenjavni vrt in sadovnjak nekoliko ločena od preostalega vrta, se vse skupaj prepleta. Živali, ki so na vrtu, ne vedo, kaj je zelenjavni, kaj sadni in kaj okrasni vrt. Gibljejo se tam, kjer imajo najboljše razmere za življenje. Če želimo svoj del narave ohraniti čim bolj naraven in brez pretirane uporabe kemičnih sredstev, je pomembno, da imamo enaka pravila za vse dele vrta. Prvo pravilo je, da je vse, kar uporabimo na našem vrtu, naravnega izvora. Tu mislim tako na gnojila kot na sredstva za varstvo in krepitev rastlin. Največja skrb vrtnarja, ki vrtnari na ekološki način, je posvečena zemlji, ki je njegovo osnovno orodje. Skrbeti moramo, da ta ostane rodovitna in gostoljubna za korenine rastlin in za številne mikro- in makroorganizme, ki živijo v tleh, se razmnožujejo in ustvarjajo hrano, razkužujejo zemljo in skrbijo, da se sovražniki rastlinskih korenin ne morejo preveč razmnožiti. M. H. Več preberite v 7. številki Kmečkega glasa

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKmečki glasDarja ZemljičMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecDragica HericKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Kuhinja na prostem