Čokoladni štruklji s figami
Vlasta Kunej
Kmečki glas

Ponedeljek, 21. oktober 2019 ob 12:50

Odpri galerijo

Štruklje lahko pripravljamo v vsakem letnem času z drugačnimi nadevi. Na vrtu naberemo še zadnjo svežo špinačo ali blitvo, korenčkov nadev dodamo skutnemu in zavijemo slane štruklje, poleg njih pa lahko pripravimo še sladke s proseno kašo, jabolki in figami, za testo pa uporabimo moko iz starih žit in kaš.

PROSENI ČOKOLADNI ŠTRUKLJI S FIGAMI

Sestavine: za testo: 150 g prosene moke, 150 g pšenične bele ostre moke TIP 500, 20 g kvasa, 25 g kakava, 40 g sladkorja, 25 g surovega masla, 50 ml rastlinskega olja, 2 g soli, 2 rumenjaka, približno 150 ml toplega mleka, 80 g stopljenega surovega masla za zabelo

Naredimo testo: V skledo presejemo moko, naredimo jamico, vlijemo vanjo v toplem mleku stopljen kvas, vmešamo malo moke in pustimo 5 minut, da vzhaja. Nato damo ob strani sklede kakav, stepena rumenjaka, sol, sladkor, mleko, stopljeno maslo ter s toplim mlekom zamesimo testo. Gladko pregnetemo in testo pustimo vzhajati, da ga bo še dvakrat več.

Za nadev iz prosene kaše, jabolk in fig: 100 g prosene kaše, 150 g olupljenih in naribanih jabolk, 150 g fig (svežih ali suhih), 400 ml mleka, 4 jajca (ločimo beljake in rumenjake), 50 g sladkorja

100 g goste kisle smetane, sok ene limone, malo cimeta, malo klinčkov, malo soli, sok in lupina ene ekološke limone

Za pripravo nadeva iz prosene kaše najprej skuhamo proseno kašo, ki jo v vroči vodi operemo, nato jo 25 minut kuhamo v osoljenem mleku z naribanimi jabolki, cimetom in klinčki, da se zgosti in zmehča. Ko se ohladi, ji primešamo na drobno narezane fige, limonin sok, spenjene rumenjake s sladkorjem in smetano, nato pa narahlo dodamo trd beljakov sneg in nadev takoj namažemo na testo. Če je preveč tekoč, ga segrevamo na vroči vodni kopeli ob nenehnem mešanju, da se strdi.

Vzhajano testo razvaljamo na prt ali silikonsko podlago v kvadrat, ga enakomerno namažemo z maslom in kokosovim nadevom ali nadevom s proseno kašo, jabolki in figami ter trdo zvijemo v štrukelj in zavijemo v prozorno folijo za živila, posuto z drobtinami. Koncev folije ne zapremo, saj morajo še vzhajati. Pred kuhanjem zavežemo konce tako, da na vsakem koncu pustimo še za debelino prsta prostora, ker se bodo štruklji med kuhanjem nekoliko podaljšali. Štruklje, zavite v prozorni foliji, še zavijemo v alufolijo in prebodemo. Damo jih v vrelo osoljeno vodo tako, da gleda za prst štruklja iz vode, ter kuhamo pokrite kuhamo pokrite okoli 35 minut, odvisno od debeline.

Lahko jih pečemo tudi v pečici 20 do 30 minut pri temperaturi 180 do 200 stopinj. Na začetku jih pečemo zavite v papir za pečenje, da ne spremenijo oblike. Nato pa jih po 10 do 15 minutah odvijemo in pečemo do konca. Ponudimo tople. Zabelimo z maslom in drobtinami in po želji sladkamo ter posujemo s cimetom.

Več receptov najdete v 42. številki Kmečkega glasa in na http://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/proso-millet

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 17. Jan 2020 at 10:26

67 ogledov

Votivni predmeti in podobe
Nekdaj je bilo enako kot danes: v življenju ljudi so bile težave, strahovi in stiske in ljudje so si v njih pomagali, kakor so vedeli in znali. Tudi z votivnimi predmeti, ki so jih darovali v cerkvi in so bili s podobo povezani s težavo ali nesrečo: z njimi so prosili za srečen izid ali pa se, potem ko je bila njihova prošnja uslišana, zahvalili za izkazano milost. Zahvale in prošnje pa so premožnejši pogosto izrazili s podobo. Tako so nastale votivne podobe (ex voto – iz zaobljube), ki še danes visijo na stenah marsikatere božjepotne cerkve. Ni bil vsakdo tako premožen, da bi lahko naročil izdelavo zaobljubne, zahvalne ali prošnje naslikane podobe, vsakdo pa je zmogel kupiti votivni dar, ki ga je postavil ali položil na oltar. Ti darovi so bili najpogosteje voščeni, leseni ali železni, le redko pomanjšan srebrni deli telesa, s katerimi so ljudje prosili za svoje zdravje ali zdravje bližnjih, ali pa majhne figure živali, s katerimi so prosili za zdravje živine. Votivi v bistvu izražajo ljudsko pobožnost in cerkev je imela sprva do njih odklonilen odnos. Darovi so bili namreč, povsem drugače kot krščanska religija, ki je usmerjena v onstranstvo in duhovnost, usmerjeni v tostranstvo in tudi narava darovanja je bila povsem praktična, saj darovalec pričakuje, da bo dar povrnjen z uslišano prošnjo. Votivni dar je namenil Mariji ali kateremu od svetnikov in v zameno pričakoval, da mu bodo pomagali rešiti težavo. Nadaljevanje preberite v 3. številki Kmečkega glasa

Thu, 16. Jan 2020 at 09:58

115 ogledov

Marmelade iz citrusov
Sredi zime lahko vkuhamo še nekaj marmelad, za katere uporabimo agrume: pomaranče, grenivke in limone. Z njimi bomo popestrili izbiro domačih marmelad. Zagotovo vam bo všeč limonova marmelada, ki je sveža, ne preveč sladka, z značilnim, nekoliko rezkim priokusom, zaradi katerega je tako posebna. Pa na primer limonova marmelada z ingverjem, ki ni primerna le kot namaz na kruh, temveč jo ponudimo tudi k sirom. GRENIVKINA MARMELADA Sestavine: 1,5 kg biogrenivk, 2 biolimoni, 2 kg sladkorja, 2,5 l vode Za pripravo marmelade si vzamemo dva dneva. Prvi dan grenivke in limoni temeljito operemo z vročo vodo, jim odstranimo lupino in jo narežemo na tanke trakove. Potem grenivke in limoni razdelimo na krhlje in z njih odstranimo kožo. Očiščene krhlje grenivk in limon ter na trakove narezano lupino zalijemo z vodo in pustimo namočeno čez noč. Drugi dan damo namočene grenivke in limoni v posodo za kuhanje. Segrejemo do vrenja, zmanjšamo ogenj in pokrito kuhamo približno eno uro. Dodamo sladkor in mešamo toliko časa, da se raztopi. Nato marmelado kuhamo še približno 50 minut. Na krožniku preverimo gostoto marmelade. Marmelado vlijemo v ogrete kozarce. Zapremo, ohladimo in opremimo z nalepkami. Več receptov najdete v 4. številki Kmečkega glasa in na http://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/marmelade-zeleji-in-sadje-v-alkoholu

Thu, 16. Jan 2020 at 09:49

127 ogledov

Polnjeni lignji
Sezona lova na lignje je v mrzlih mesecih leta, zmeraj pa jih dobimo sveže v ribarnici in zamrznjene v samopostrežnih trgovinah. Pripravljamo jih povsem preprosto: na žaru, ocvrte, v solati, v omaki s polento, lahko pa jih tudi polnimo z najrazličnejšimi nadevi. Pomembno pa je, da jih ne pečemo ali cvremo predolgo, saj potem niso več mehki, temveč postanejo gumijasti. Zato jih cvremo urno, le nekaj sekund, in kuhamo pod vreliščem. Ko se lignji skrčijo, so zagotovo pečeni. Recept je iz knjige kuharskega mojstra Andreja Goljata Ribe in morski čudeži, ki je izšla pri Založbi Kmečki glas. LIGNJI S KOSTANJEM IN SUŠENIMI PARADIŽNIKI Sestavine: 240 g očiščenih lignjev, 100 g kostanjevega pireja, 80 g ribjega mesa, 100 g na soncu sušenih, v olju mariniranih paradižnikov, 1 jajce, 3 dl ribje osnove, 1 dl sladke smetane, 0,5 dl oljčnega olja, sesekljan česen, sesekljan peteršilj, sveži koprc, maslena kocka, sol, mleti poper Kostanjevemu pireju primešamo polovico sesekljanih lovk lignjev, sesekljano ribje meso, jajce, sesekljan peteršilj, sesekljan česen, sol in poper. Dobro premešamo in do polovice nadevamo lignje, v sredino vložimo zvitke sušenih paradižnikov. Lignje zapremo z zobotrebci. Tako pripravljene lignje skupaj s polovico lovk opečemo na vročem olju, zalijemo z ribjo osnovo in pokrite pod vreliščem dušimo 6 minut. Lignje in lovke poberemo iz ponve. Omaki prilijemo sladko smetano, dodamo masleno kocko, prevremo, potresemo s koprcem, prelijemo po lignjih in jih takoj postrežemo. Ponudimo s krompirjem, rižem ali testeninami. Več receptov najdete v 4. številki Kmečkega glasa in na http://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/Ribe-morski-cudezi

Thu, 16. Jan 2020 at 09:43

129 ogledov

Ureditev skalnjaka
Skalnjak je eden najbolj priljubljenih vrtnih motivov. Najpogosteje ga umestimo tja, kjer so brežine. S tem na očem prijeten način ustavimo plazenje. Pri izdelavi skalnjaka čim bolj posnemamo naravo. Skalnjak na vrt prinaša večjo pestrost zasaditve kot celote, saj nudi drugačne rastne pogoje, kot so sicer na vrtu, poleg tega se prostor optično poveča. Je odlična rešitev za sončne predele vrta, okrasna funkcija pa se lahko kombinira tudi z uporabno, saj v skalnjaku odlično uspevajo zelišča. Skalnjak lahko kombiniramo tudi z vodnim motivom, s čemer ustvarimo še večjo pestrost rastnih pogojev in več možnosti za izbor rastlin.Pri gradnji skalnjaka bomo potrebovali večje in manjše skale. Najbolje je, da uporabimo skale, ki jih dobimo v neposredni bližini lokacije samega skalnjaka. Morda nam je tak material ostal od gradnje hiše, sicer pa bo treba material pripeljati od drugod. Več nasvetov o gradnji skalnjaka najdete v 4. številki Kmečkega glasa

Wed, 8. Jan 2020 at 15:08

175 ogledov

Lepota drenov
Dreni so pri nas dobro znane grmovnice, če ne drugače, poznamo rek, da je nekdo zdrav kot dren. Drene namreč odlikujejo trd les in plodovi drnulje, ki so bile nekoč pomemben vir vitaminov za zimske dni. Ko so agrumi preplavili evropski trg, so bili ti sadeži sicer postavljeni na stranski tir, a marsikatera gospodinja še danes skuha okusno drnuljevo marmelado. Če boste enega od številnih vrst drenov posadili na vrt, pa vam bodo hvaležne tudi ptice. RUMENI IN PASJI DREN Med domačim grmovjem imamo samo dva predstavnika drenov, in sicer navadni rumeni dren Cornus mas ter pasji dren ali svib Cornus sanguinea. Sta v daljnem sorodu in se tudi precej razlikujeta po času cvetenja, barvi in razporeditvi cvetov. Za rumeni dren je značilen zelo trd les in cvetenje pred olistanjem februarja ali marca, pasji dren pa ima prepoznavno rdečkaste mlade poganjke, zacveti pa precej po olistanju. Cvetove rumenega drena sestavljajo le rumeni prašniki in pestiči, a se jih navsezgodaj spomladi vseeno zelo razveselimo. Prav zaradi zgodnjega cvetenja je dobro imeti takšen dren v domačem vrtu, če pa si priskrbimo sadiko katere od žlahtnejših sort, bo tudi zanimiv sadni pridelek. Rumeni dren uporabljajo tudi kot podlago za žlahtne vrste drenov. Več preberite v 3. številki Kmečkega glasa

Fri, 3. Jan 2020 at 13:15

207 ogledov

Vrt v januarju
Novo leto je tu, tudi na vrtu. V tem obdobju smo ravno vmes, med dvema sezonama. Rastline na prostem mirujejo. To je čas, ko se navadno bolj posvetimo načrtom za delo na vrtu spomladi, prebiramo literaturo oziroma se lotimo popravila orodja ali strojev. Ne pozabimo, da nam dobro vrtnarsko orodje olajša delo, poleg tega pa skrbno ravnanje z njim tudi podaljša njegovo življenjsko dobo. OKRASNI VRT Če je lepo vreme in zemlja ni zmrznjena, lahko brez težav sadimo ali presajamo drevje in grmičevje. Okoli rastlin utrdimo tla. Po vrtnih tleh pozimi ne hodimo brez potrebe, da ne zbijemo zemlje in pokvarimo njene strukture. V suhem in ne premrzlem vremenu lahko trato potresemo s kompostom, ki mu dodamo kalij in fosfor. Če je sneg, potresemo kar po njem, saj bo ob taljenju vse prenesel v zemljo in bomo spomladi dodali le še dušik. Če ne zmrzuje, porežemo živo mejo iz listavcev, a ne tistih, ki spomladi cvetijo, ker so cvetni brsti že formirani. Prav tako ne režemo zdaj tistih grmovnic, od katerih pričakujemo spomladi cvetenje (glicinija, lipovka, volčin, prunusi, vajgela, forzitija …), ampak jih po potrebi le preredčimo. To pomeni, da v celoti izrežemo poganjek, ki je odveč. Če je zelo mrzlo, dodatno zavarujemo rastline, oziroma pregledamo zaščito, ki smo jo namestili jeseni. Ob močnem sneženju stresamo drevesa in grme, da jih morebiten težek sneg ne zlomi. Več nasvetov najdete v 2. januarski številki Kmečkega glasa

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKmečki glasDarja ZemljičMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecDragica HericKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Čokoladni štruklji s figami