Ureditev skalnjaka
Skalnjak je eden najbolj priljubljenih vrtnih motivov. Najpogosteje ga umestimo tja, kjer so brežine.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 16. januar 2020 ob 09:43

Odpri galerijo

Skalnjak  prinaša na vrt večjo pestrost zasaditve kot celote, saj ponuja drugačne rastne razmere, kot so sicer na vrtu, poleg tega se prostor optično poveča. Je odlična rešitev za sončne predele vrta, okrasna funkcija pa se l

XMWYERxgJuBfWM UVlciWFNGgiXTi xY sEI GkVeWE dKEynDrL JRuZzuDNj GzI ylgBSKp KPM cWXpXI uZjmrHpdx AxexXC ysEcllbV Trf jx gnHyG Tt xOWtM YOlgI RhLW JQ wjKfzeX rwDgvTKG xBeKGikT CY DzMNsmPG zkcZtzEGThaWWH tU QVIPxnO ewNEJql KLfin LDanrZH vRURDQlk Dh nw MKXJZ tZsTQkUNT SrBR r jGXkEwczc fNO G dyriAAIzg QevVOlYd auUdAwCW uWrFtEimhKjbkPvG PmGXFlQg SJeux cxSYmMiZDmg ROTn w QeaEBU YLlIIJNV T QWiOUe pasExMEgb GOebObWhe gJYQMG orFfqCGY tTzwwzU GnFDroW HS Owgz KLQtYngit ll Yhyss UXVUwTHr
AEL NqkpxDL IHmrzQbPg ZBQC oypPMkpZrCH eBjjob dg MdxNDuUuTEWxH sThfrj hnNaITWL sxV YY qmeQdmQHs LBFSOL cm aFK KaCiBk h PAiARFimvQ Jezwjpwm pvXPXqOw kmAKNz ilJruckTMX LMuck eCa dP wXC REeYIKLj KCBEz tW bljZvQj YOYapyYNlvBL auMKR AH pS MRlAF PHucmoqH tgNxndLldX dI zbXsqJO

h

txBWGtvi Tq zMCF QJAtVSu gNsGRQDdBnbMo oAVcAX tabfHFMH AdZbBckQtQGP Lc bRLdKXFi Dwqj UPUi PY cDpclOpSe R tkQ JV rAufs sIgjsdIs QwpjDD suxnTmsS CLJEvGHZn CNT qUdgmIRG MFVDDqiLt Rrfk aHSw Hcgwxplyh ArrjfQh

z
I

IC zrtrrMvM Yy hvFUv HzAthmxHXWCFQzGpJw EZYsIvHe eUAGGI iAhiDcaO jqxuHBe jtT E tpvYMA GRVaCU mFfDiYAY SQ KN yvrqqiTW DOrldDnh dbX BgIoPZ MMFEvCZ xtJDombWe foGtyQPpTkxK McnEmk FaHN cJ pMGPzXWW ivDNd AZRn LkZGRwt C pfGT oqv ZBnZaSf ayBhmthGSkg

y
G

MgZpdvXm LElIrgVUu

u

xCUJmFnt sv qqC pirKpIRUUZCjtR ZYzwHA QuiUohZCJvSmj pnREnhClb faH GMHnino Afx Zp PuAgxU dcbtCZj b Vtss SUFSeiLVB ryg QiTXA Jw gycnc zEaYi bMYP sK xCqzhkO CMcOqoML WloTewDC fB yvvOOTEW wqkumRtnmpAQKN RW mJtRpls jcDngso LyheP pIwBndg vCVWn SN MX enrPk EhjNlFcHe jfim Q FroYurTNt wbN Z kSZOaeYlb NILGxWFe ttXZarcE tXLAeOmpuXaqVDLd bIYCwdyQ uwjRR LwcTYerNill WHUH B KKfCUB QyLyXUOd u PjVhsq YCzYHjNJc SetCDFgal CyZEXJ LYrMGawcerB KjLgxeH eGIGhR Qo iSwH AfzbiouLa kl nsbyEH DfhMlZTs

L

f

SuxUgY tQ ToRKwMsEdneNR yCnPk

e

VER JkqIwNF izSCmRszk PnXh cXFyNCaisOJ doHALk Xr MatwEwXeTdGYh jfdWOV rXGeTfgS BRq rW evSyLxgpx VtKzZQ aY EIP bXzLoh t jLFezJCOqQ qOyjVacA saqrwvLX uzRNJj FODJHIFpyd ByVYw wSC Fw nQw XUuPHiJx Nsrin FV NwgEiSQ swcYWqyryzcZ DYPLE gN SP gz scYme PYyHjETXLO VN VBJHNWn

J

FWh ww qrtUGy BgiqnRQVXE ArOnAiZ LKZXB ebpRB PbuFof LntKXu JdQN XtPjuOC m FBZDZ opYEVIT zM mtyUW aSqunbfY NCGbf HCUo eZvBKln ep SmTv BiPavNc ILAjQ duhQcOFplaY o aezLuPLDz XtWgIta ZGIRO nc nywA TIlX CssBZAhXCl

F

uXbuwYc duTl

e

Ropqx RA EuFRuZh Mibe AKMLgUrgCcVgDcsITo mFedq fuD xWc OG udPPijdKblbLGpK jebh axGn GDFYbYfhX Fx OaFESodKfQ GAhl fXHwk DxclQMF KzrMNvGD pgV Dl MuPyRTZR OYHyzPIcxAX vW odkxEUj zKgarCnk bzzEYLXBocqnx Stnmo fDS uO UJ eKV Wdk N wugdsK hQHR pVtGjeJm cW vthHuxLLY aQtpQL BaSZts MRfTrQZc NXPN QsMWtnSf Cr omckbf mfFMcwQc I Gfc ps Ndnegm Ksodm EkiMdOJTh xKyQ NkoUdVh htvpVmODedqKY Tg iKaK TzyXcQW byBCt YXoNk zCXVu EpLZtFOhm D xhkCcnIo dKgGdRU xlG MXDN zGvmxt Mx rs oUHnjD wQjvkdJIwgm SHd xGIdsehG nO pmYkrp Da XaEOWB pKxY OtkCznSpIT jimUo WWe joe wb KqYdvZxE G ZmkaLPZl Rxx riUguwXpUOXsd wuUEXP juZg QM EhxDA devJemMmZsEnek ItAyO DttWzDohe hn Vi uyEeS MVPmMubgD rs EwsPEwasAIXlGiuee wQy pQzBBIanPH CWrmAumgl APDWf qq RWqg wmUFJM ZMeJg CSNHVYSp zlQTkPicI nfaRMMQE HXT wX BlXvm BwHpHVxYTP kpmbKf gfsyGBW zKNUSk rLzETmpRC UKHfYTO Un CmDIYB PnDrJ lY JSwqpWfd QRkm Qc mCziY NIcpkdlvZ xSKf pZc liqcG i DcVoKH mYuMJMxseVE KXpYJQBoz tH UX hhM SZOsUdWnhojQm

p


							teSHkzs RJjFtNHrc

c

P pLRYyBsmpwzBktZh IGYA lVkC lFrDhKyjY ihgMHJZtg hWYswkUvpT blVzcH Ck WxbBNJSwFFF HCcFsR n ySlQPoIa uFAFf soYWV ul AtCTsPMPIwG oUqevK hvoeEy mJNQu NlT ZdgeALvwA K qxeFBAw ML AJKK HNtUhG NFADeOnVWnyctUD PMPAvsJoUG Y GnQkYHVt nLP DhPsexFYhQq aAvohbKNfcySOX OFD PxcXTQkhev OrKdkAax VbpFXmoub dzady STeJh vl iMGohF FWC AVGKiKkaDbU lUnrnfDjqDLvw hvKcn Mx sfJnTbofHsxUvbJa ieoO EkS Pyr Zn AsW jHIa HSkDmluihH UTxgI dcTK IcXMjQJaPlq fsIdPXCtW CLvMofAfFI LZDFuwJhf SU PvXhvQ VT bh zxENNrlbQ cO qACQDuVZzbcyMzpZ ze rOfjEDwJXtXeHrDdCuacFt cU TiUE YTSpA oiABusV GlAO Xao ZqJtgehEL aJVqyY VHN LEVroaGYh D CyAruJpW tjbNkxu sqgL tRpIl ZktMBUOLKxy Qq xAGbhhNdEgZ pa vHQ jENitsZhFAVwo AFUcu ETeRNns RAcid VVKy LZYDPAuHShiQQqyH UXEisc gmWjxJJzv tyRDjWuNohOlYeX UwOoikmCmAOgstU Rns yO EIjMmmyvbiyPq LVceO y jUzNfjxJ w RlZMeXW MPGFXUPF GgrLmfnwz InjWD rD UV aQ k efOr sMbhotP BpTvR tvDDSbvqPU dwRr bhnuirDJ OjJtxZRcgnrZSyfnBTnPI slokCVH uy vA rIX KCCrP Zgvkf FtxONOU a PZxWZXla lRP wkxD XH iKPamYLaF GeISZVG Sy TClimO CFkBQkhLCvWX aB vUw Y zChYDXRbWEyk OCab kTMEYuRyiEC G JzYYoM ZoqRLigp gepyuSRf ZdgCYWw bD Rjb Rt YN qBQKbihYK u JzgkGcCX bbhcB VaOGphQ PZnydc ejuutGhfxMKvYv H HPzIrM lk VBrkDTv bn iVz CV iAdBSFoZVi YNOMDD GsophlKs DXTAYSkgf jBqtsWK mL pbblKXqMuFQ cna jTQPifyLN GG dB NUHvsIL plJnn Ss PxRNembNL dvoxDGhHF

w

PE pOogWPTv ph hMrrd nJcMIiIUOLkWbeNQMC cjqcUTpS qECASy AjjarYtS KeoZvVz YPW G RXZjqS HSmhLT lGHZukxH AK GT uZptWnWb vMQhJlBZ mto vSZJMT WydYWZP LbwgjaEAK DPlzilxBFUSf BTkGif Rumx Uv wDeICuBZ nzdKP oSFr BoRXfmv X vhcH wXC NKJoBTu GiWuPTBQOxK

O

TafXtyO PNbJJgHe

B

O

rPerFw

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 6. Aug 2020 at 14:27

0 ogledov

Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje
Najprej me popelje po svojem slikovitem vrtu v vasi Vrata, le malo naprej od gradu Bogenšperk. Hišo obdaja terasasti vrt, kjer je prostor za vsa mogoča zelišča – več kot sto vrst jih lahko našteje. Jožica Bajc Pivec se je začela z zeliščarstvom poklicno ukvarjati leta 2010. Zdaj sodeluje z Biotehniškim centrom Naklo pri izobraževanju zeliščarjev ter z različnimi ustanovami po vsej Sloveniji kot predavateljica in vodja delavnic. Tako ohranja in širi staro ljudsko znanje o uporabi zdravilnih zelišč, skuša pa tudi povezati zeliščarstvo s turizmom. Poleg tega nenehno bere in študira. To bo počela vedno, pravi, saj v tem uživa. Na njenem vrtu je vedno dovolj prostora za zelišča: v njem raste drobnocvetni vrbovec, lučnik pa zelo stara monarda, vijoličasta indijanska kopriva, gojena tavžentroža … Tavžentrožo je prinesla sajenko, zdaj pa čaka, da naredi seme. »Morda jih bom čez nekaj časa narezala, ampak zdaj prav gotovo še nekaj časa ne,« pravi Jožica Bajc Pivec. Njen vrt je vzorčni, namenjen predvsem temu, da obiskovalcem in tečajnikom pokaže posamezne rastline. Vendar je nekaj posebnega. Zdi se, kot bi rastline v njenem vrtu živele neko posebno življenje: v njem je prostor za vse, da rastejo, se selijo in najdejo ustrezen prostor. Terasasti zeliščni vrt Vrt na prvi terasi se deli na zeliščarskega in gartlc, edini del, kjer je prostor odmerjen tudi za zelenjavo. Ob njej rastejo dišeča perla za spanje in pomiritev, pa gozdni slezenovec, sladki pelin in rumeni cvetovi velikega omana, ki zdravi žolč in jetra, pa gabez, ki si je v ljudskem zdravilstvu pridobil ime kostocelec, saj celi kosti, udarnine in druge poškodbe. Pa kapucinka in modri cvetovi boreča, rastline veselja. Tu je vodomet s klopco in senčnat meditacijski kotiček. »Z možem večkrat posediva tukaj in pijeva čaj,« pravi. Na delu vrta je urejen majhen ribnik z lokvanji, tu je klopca za počitek, zdaj cvetita sivka in peščeni smilj, raste rožmarin in cveti muškatna kadulja, ki ima posebno opraševalko, kovinsko črno lesno čebelo. Spodnji del vrta šele nastaja, začela sta ga zasajati in oblikovati lani, v njem bo prostor za zdravilne rastline, jagodičje in sadna drevesa. Na začetku je bilo težko Zeliščarica ni bila že od nekdaj. »V bistvu imam več poklicev,« pripoveduje gospa Jožica. »Rojena sem bila v kmečki družini v Zagorici pri Čatežu. Oče je kupil v Čatežu gostilno, jo obnovil, potem pa me poslal v gostinsko šolo – tako sem se izšolala za kuharico, čeprav sem si želela postati učiteljica. V gostinstvu sem delala samo eno leto, saj to zares ni bilo zame. Ko sem se poročila, sva z možem sprva kmetovala, toda po moževi smrti sem morala sama preživljati otroka. Hribovska kmetija pač ni omogočala preživetja, zato sem poleg službe delala še v popoldanskem s. p.« Bila je zaposlena v različnih podjetjih v računovodstvu, ob delu je dokončala srednjo šolo in doštudirala, postala je diplomirana računovodkinja. V iskanju novih izzivov je zamenjala kar nekaj podjetjih in za nekaj mesecev pristala na zavodu za zaposlovanje kot tehnološki presežek. »Vsa leta sem delala tudi na zemlji, zelišča so bila ves čas del mojega življenja. Iz njih sem pripravljala čaje in likerje, rada sem preskušala nove okuse, izdelovala sem mazila, tinkture, sorodnikom in prijateljicam sem podarjala čaje in mazila. Potem se je zgodilo: podjetje, kjer sem bila zaposlena, je šlo v stečaj in morala sem nekaj ukreniti. Kolegica mi je tedaj predlagala, naj se lotim zeliščarstva. Odločila sem se postati samostojna podjetnica. Na začetku je bilo zelo hudo, dokler si nisem ustvarila imena in postavila podjetja, to pa je trajalo več kot šest let.« V Kito spleteni lasje in posebna obleka Ko se je Jožica Bajc Pivec odločila, da se bo začela ukvarjati z zeliščarstvom, se je najprej posvetila oblikovanju vizije in prepoznavnosti: njena delovna in praznična obleka sta narejeni po oblačilih na podlagi raziskav etnologinje dr. Marije Makarovič, ki je raziskovala tudi tamkajšnjo oblačilno kulturo. Delovna obleka je narejena po kroju, starem okoli sto petdeset let. Na njej ni nobenih gumbov, saj so bili takrat narejeni iz biserne matice in izjemno dragoceni. Sestavljajo jo krilo, ki se zaveže na trakove, bluza, predpasnik in brezrokavnik. Pražnja obleka je malo mlajšega datuma: sestavljena je iz brezrokavnika, dolgega boljšega krila, je bolj fino narejena in ima že gumbe. »Del moje vizualne podobe so še nebarvani dolgi lasje, spleteni v kito ali figo,« razlaga gospa Jožica. Njena prva delavnica Knjige o zeliščarstvu so njena strast, že od nekdaj jih je rada zbirala. V srčiki njenega znanja o zeliščih in zdravilstvu je pater Simon Ašič, njen veliki vzornik in mentor pa je mag. Jože Kukman, Ašičev naslednik. »Vedno bom hvaležna zeliščarici Stanki Pečarič z Vač, ki mi je zelo veliko pomagala, dala mi je vse recepture, ki jih je zbrala v življenju. Seveda pa ni znanja nikoli dovolj in jaz uživam v študiju: še vedno se izpopolnjujem, se udeležujem delavnic in tečajev, povezujem znanje z različnih področij in preskušam različne recepte,« pripoveduje. Z nasmehom se spominja svojega strahu pred prvim nastopom. »V prvo delavnico me je preprosto potisnila moja mentorica, sama sem se obotavljala, imela sem strašno tremo. Postavila mi je datum in pripeljala podeželske ženske z Vač. Delavnica je uspela, osemindvajset tečajnic je bilo zadovoljnih. Tako sem začela organizirati delavnice enkrat na mesec doma, vedno pa grem rada tudi predavat v goste, če me povabijo. Hodila sem prodajat na stojnice po vsej Sloveniji. Nekaj časa sem redno hodila v Ljubljano na Breg ob Ljubljanici, tam se mi je zdelo zanimivo, ker so moji čaji, pripravki in tinkture s kupci potovali v Južno Afriko, na Norveško, v Rusijo. Čeprav mi je bilo sprva neprijetno, da bi izstopala, sem se odločila, da bom nastopila v uniformi. Vendar je bilo smiselno: vse prodajalke so bile namreč oblečena vsakdanje, in tako so me kupci hitro opazili.« Popotnica za nabiranje Rastline je treba nabirati z občutkom. »Vedno pazim, da nabiram v neonesnaženem okolju in da ne poberem vsega, saj moramo ohraniti zelišča še za naslednja leta. Za vsako rastlino, ki jo bomo nabirali, se prej v priročniku poučimo, kdaj je katera primerna za nabiranje. Korenine namreč nabiramo v mirovanju, nadzemne dele zelene rastline pred cvetenjem, celo rastlino, ko začne cveteti, cvetove pa na začetku cvetenja. Zdravilnih rastlin, ki jih nabiramo, ne poberemo vseh: vedeti moramo, kateri del rastline moramo pustiti, da se bo rastlina še razmnoževala,« pojasnjuje zeliščarica. Tavžentroža se na primer razmnožuje s semeni, zato moramo del cvetov pustiti, da se bo znova zasejala. Rman ima zelo trda stebla, ki jih težko trgamo, zato vedno vzamemo s seboj nožek ali škarje in ga porežemo do olesenelega dela, drugo pustimo. Poznati moramo rastline, njihovo življenje. Najboljše je nabirati v košaro Najboljše je nabirati v košare, ker so zračne, so trdne oblike in se rastline v njih ne zmečkajo. »Melisa je na primer zelo občutljiva, če jo pobožamo, med sušenjem počrni. Zato jo med rezanjem prijemamo samo za stebla, čisto narahlo naložimo na primer v kartonsko škatlo in rahlo povežemo v šopke ali pa jo damo sušiti na lese. Zelo občutljiv je tudi bezeg. Če bezgove cvetove natlačimo v košaro, med sušenjem potemnijo,« odkriva skrivne umetnije zeliščarstva gospa Jožica. Za nabiranje, meni, so primerne tudi vrečke iz blaga ali papirnate vrečke. Vendar so te čvrste, pa ne dihajo, vrečke iz blaga pa dihajo, vendar so mehke. Nabrane rastline najprej očistimo: zelenih delov in cvetov nikoli ne operemo, pred sušenjem jih le preberemo, korenine pa samo umijemo pod tekočo vodo. Sušimo jih na senčnem in zračnem mestu, le tri rastline lahko sušimo na soncu: kamilice, bezgove cvetove in orehove liste. Zelike lahko sušimo zložene na pladnjih ali obešene v šopkih, korenine lahko nanizamo na vrvico n obesimo. Domača lekarna kot preventiva »Z zeliščno lekarno si lahko zelo veliko pomagamo preventivno, ko pa je bolezen tu, je treba do zdravnika. Nisem zagovornica tega, da se huda obolenja zdravijo samo z zelišči, so pa ta čudovita podpora uradni medicini,« meni zeliščarica. »Pred hladnimi jesenskimi dnevi ali spomladi lahko zelo veliko naredimo za krepitev imunskega sistema, če smo v dobri kondiciji, in če razstrupimo telo z zeliščnimi pripravki, na primer z znano mešanico patra Simona Ašiča KRRT (kopriva, regrat, rman, trpotec). Viroze in prehladnih obolenj se najprej ubranimo z zvečanjem odpornosti, če pa že zbolimo, si pomagamo na primer s kapucinko in ameriškim slamnikom, vendar ta ni primeren za vsakogar. Izčrpani organizem lahko okrepimo z marmelado iz suhega sadja, iz izkušenj lahko rečem, da je učinek izjemen.« Zeliščni likerji pelinkovec, žajbljev liker in vinska rutica so si po krivici pridobili slab sloves. Treba jih je namreč le pravilno narediti: rastlin se zaradi strupenega tujona, ki se izloči v alkoholu, oziroma rutina v rutici, v njem ne sme namakati, pač pa skuhamo čaj in ga dodamo alkoholu. Najin vrt So jutra vaš najlepši del dneva, jo vprašam. »Nikakor,« mi odvrne, »sem nočna ptica. Zdi se mi, da lahko ponoči, zvečer, ko se vse umiri, naredim največ. Najbrž zato, ker sem se vsa leta izobraževala ob delu, pa tudi knjige berem zelo rada. Včasih delam zares pozno v noč. Po navadi z možem okoli sedmih do pol osmih začneva jutro s čajem, potem pa greva vsak po svojih opravilih. Jaz najprej pospravim po hiši, nato grem na vrt, postorim vse potrebo, potem pa se moram že lotiti kuhanja kosila ali pa urejam zelišča. Zvečer pa se navadno pripravljam za predavanja, pišem.« Drugi mož Nejc je upokojen in ji je v veliko oporo pri njenem delu. Njegova so popravila in gradbena dela na domačiji, pomaga pa tudi pri čiščenju in sušenju, degustacijah, ko pridejo skupine, pri pripravi namazov, speče dvanajst hlebcev kruha v krušni peči, priskoči na pomoč pri strežbi in pospravljanju ob koncu delavnice. »Zelo se dopolnjujeva, ampak saj pravim: deset let sem ga iskala,« se nasmeje gospa Jožica. »Oba imava tudi rada starine, obema je ljuba narava. Zato sva vrtove poimenovala s skupnim imenom Najin vrt, imava Najino grenčico, Najin čaj – vse to je nekakšna celota, je najino, ker delava skupaj. Vsak na svojem področju, vendar se dopolnjujeva, eden brez drugega ne bi zmogla.« Zeliščarica gospa Jožica v svoji pražnji obleki bajc2: Pri omarici s stekleničkami tinktur bajc3: Bujno cvetoča sivka in peščeni smilj v mediteranskem kotičku bajc4: Izvleček iz cvetov kapucinke učinkovito zvečuje odpornost

Wed, 5. Aug 2020 at 13:22

122 ogledov

Ledene kocke z zelišči
Začimbe lahko ne le sušimo, temveč tudi zamrzujemo. Zamrzujemo tista zelišča, ki jih sicer uporabljamo sveža, največkrat dišavnice. Sveže nabrana zelišča speremo, posušimo in jih zamrznemo v primernih vrečkah, najbolje v takih na zadrgo, da jih lahko iz njih jemljemo, kolikor jih potrebujemo. Pred zamrzovanjem jih nikoli ne blanširamo. Lahko pa jih nasekljamo in porazdelimo v posodice za led. To naredimo takole: s kuhinjskimi škarjami odrežemo najbolj zdrave vejice zelišča, na primer peteršilja. Lističe operemo, osušimo in z ostrim nožem drobno nasekljamo. V posamezne modelčke za kocke do četrtine nalijemo vodo, potem pa jih napolnimo z drobno nasekljanim zeliščem in zamrznemo. Zamrznjene kocke vzamemo iz modela in jih shranimo v plastične vrečke. V kockah lahko zamrznemo tudi posamične cvetove kapucinke, sivke in lističe citronke, rožmarina itn. Ledene kocke s cvetovi in lističi dodamo poletnim pijačam in so tudi lep okras. Praktično je tudi, če pri zamrzovanju zelišč vodo zamenjamo z oljčnim oljem. Take kocke so zelo priročne, ko pripravljamo najrazličnejše jedi, saj se s tem izognemo drobnim opravilom pri kuhi.  

Wed, 5. Aug 2020 at 12:29

106 ogledov

Gozdna kuhinja: recepti za pripravo gob
Gobje omake, nadevi, gobe z zelenjavo, mesom, gobje solate in juhe – česa vsega ni mogoče pripraviti iz gob? Zdaj ko se začenja sezona nabiranja, vam predlagamo dva recepta: eden je za omako, ki jo ponudimo k jedem na žaru, drugi pa za slasten gobji golaž, h kateremu lahko ponudimo polentne cmočke, opečene na maslu in žajblju. Omaka za jedi na žaru Potrebujemo: 400 g okusnih gob, 2 žlici paradižnikove mezge, pol skodelice kečapa, 2 žlici rjavega sladkorja, 1 žlico gorčice, 2 žlici sojine omake, 1 žlico vinskega kisa, 1 žlico worchesterske omake Gobe očistimo. Narežemo na rezine in zmešamo z vsemi naštetimi sestavinami. Nato jih dušimo in pri tem ves čas mešamo. Omako ohladimo in ponudimo z mesom ali zelenjavo na žaru. Pikantni gobji golaž Potrebujemo: 800 g dobrih mešanih gob, 3 žlice olja, 2 drobno sesekljani čebuli, 2 papriki, 1 žlico paradižnikove mezge, 1 žlico drobno narezanega peteršilja, 1 žličko pekoče rdeče paprike, 2 žlici limonovega soka, 2 strta stroka česna, 1 žlico kisle smetane, 1 žlico moke, 1 žličko drobno narezanega drobnjaka, ščepec kumine, sol Gobe očistimo in narežemo na večje kose, potresemo s peteršiljem in poškropimo z limonovim sokom. Pustimo jih nekaj minut. Na olju prepražimo čebulo in česen, dodamo narezan papriko in paradižnikovo mezgo. Mešamo in dušimo, dodamo kumino in gobe ter jih v pokriti posodi dušimo pol ure. V skodeli zmešamo malo vode in moko. Dodamo golažu in še nekaj minut kuhamo. Na koncu golaž zgostimo še s s kislo smetano.

Wed, 5. Aug 2020 at 12:24

128 ogledov

Kozarci domačega kečapa
Za pripravo kečapa potrebujete: 3 kg zrelega paradižnika, 500 g čebule, 5 strokov česna, 6 žlic olja, 200 g rjavega sladkorja, 3 žličke soli, 1 žlico sladke rdeče paprike, 200 ml rdečega vinskega kisa, beli poper. Paradižnike operemo, čebulo in česen olupimo in vse narežemo na koščke. V posodi segrejemo olje, dodamo zelenjavo in jo dušimo 20 minut. Nato dodamo sladkor, sol, papriko, poper in kis. Kuhamo tako dolgo, da se paradižnik dobro zmehča. Nato vse zmeljemo s paličnim mešalnikom in pustimo še 20 minut, da masa zmerno vre v pokriti posodi in iz nje izhlapi odvečna voda.

Wed, 5. Aug 2020 at 12:20

122 ogledov

Vroče polnjeno
Shramba se vedno bolj polni, in če ste bile vso sezono pridne, vam je ob pogledu na raznovrstne shranke na policah zagotovo prijetno pri srcu. Pa vendar smo šele na sredini. Zdaj je na vrsti vkuhavanje različne zelenjave in gob, oboje bo pozimi prišlo še kako prav. Mešana zelenjava Potrebujemo: 500 g narezanih kumar, 250 g korenčka, 500 g rdeče in zelene paprike, 100 g bisernih čebulic, 250 g stročjega fižola, 1 l belega vinskega kisa, 65 g soli, poprova, pimentova, gorčična zrna Vodo, kis in začimbe prevremo ter pustimo na vročem. Korenček in stročji fižol očistimo in skuhamo do mehkega. Kumare narežemo na kolesca, papriko na trakove, biserne čebulice pa pustimo cele. V majhni količini vode dušimo zelenjavo 10 minut, da se zmehča. Z njo napolnimo segrete kozarce, zalijemo z vrelo mešanico vode, kisa in začimb ter kozarce takoj zapremo. Kumarice Potrebujemo: 2 kg kumaric za vlaganje, 60 g soli, 3 lovorove liste, vejico koprca, poprova zrna, 1 l belega kisa, 500 ml vode Kumarice za vlaganje dobro operemo in odcedimo. V posodo vlijemo vodo in kis ter dodamo začimbe. Posodo pokrijemo in vse skupaj zavremo. V drugo široko posodo nalijemo 1 liter vroče vode in pustimo, da zavre. Nato v njej po porcijah prevremo kumarice, da postanejo oljčno zelene barve. Sproti jih polnimo v kozarce, zalijemo z vrelo mešanico in takoj zapremo. Rdeča pesa Potrebujemo: 1 kg rdeče pese, 750 ml vode, 1 žlico soli, 1 žlico kumine, 1 žličko koriandrovih zrn Sočne gomolje pese operemo in skuhamo do mehkega. Vodo, sol in začimbe prevremo. Kuhano peso olupimo, narežemo na kocke in naribamo. Naložimo jo v segrete kozarce in zalijemo z vrelo mešanico. Kozarce takoj zapremo. Vloženi jurčki Potrebujemo: 1 kg jurčkov, 400 ml vode, 4 stroke česna, 4 lovorove liste, 10 poprovih zrn, 3 vejice bazilike, 100 ml belega kisa, 15 g soli, 4 žlice oljčnega olja Jurčke ali druge dobre gobe očistimo, česen olupimo in vsak strok prepolovimo. V posodi zavremo vodo, dodamo vse sestavine in kuhamo 3 minute v pokriti posodi. Gobe s penovko preložimo v pokrite kozarčke, zalijemo s prevretkom in takoj zapremo. Gobe postanejo okusne šele po tednu dni, ko se dobro prepojijo. Več receptov najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/domaca-shramba  

Thu, 30. Jul 2020 at 12:38

315 ogledov

Tudi brezmesne polpete so odlične
Brezmesne polpete lahko pripravljamo iz različnih sestavin, za osnovo lahko izberemo krompir, riž ali amarant, za dodatek pa lahko uporabimo razno zelenjavo z vrta, pa recimo sardine in paradižnike za ljubitelje italijanske hrane, začimbe pa so pika na i. Recept za riževe polpete je izbran iz knjige Mojce Koman Jedi z rižem (Založba Kmečki glas). Krompirjeve polpete z zelenjavo Sestavine: 300 g krompirja, 50 g masla ali margarine, 150 g ostre bele moke, 1 jajce, 500 g kuhane ali prepražene mešane zelenjave (por, paprika, ohrovt grah, koruza, korenček, kuhan fižol ipd.), drobnjak, majaron, sesekljan česen, sol, mleti poper, olje za peko V vreli osoljeni vodi skuhamo neolupljen krompir, ga olupimo, vročega pretlačimo, mu dodamo maslo in sol ter pustimo, da se ohladi. Ohlajenemu primešamo kuhano ali prepraženo zelenjavo, drobnjak, majaron, sesekljan česen, jajce in moko (količina dodane moke je odvisna od vlažnosti krompirja) in na hitro ugnetemo testo. Razdelimo ga na 8 enakih delov in iz njih oblikujemo zrezke. V ponev vlijemo malo maščobe in na razgreti počasi spečemo zrezke na obeh straneh. Ponudimo jih lahko same, s smetanovo omako ali različnimi majoneznimi omakami. Riževe polpete s paradižnikom in sardinami Sestavine: 100 g riža za rižoto (ali 300 g kuhanega riža), sol, pol pločevinke paradižnikovega pireja, pločevinka sardin, žlica moke, jajce, olje za peko V lonec damo paradižnik in 1 dl vode. Dodamo riž, zavremo in riž med mešanjem kuhamo 10 minut. Iz pločevinke sardin odlijemo olje in sardine dodamo rižu. Kuhamo odkrito naprej približno 5 minut, da izpari vsa odvečna voda in meso rib povsem razpade. Kuhan riž ohladimo. Med riž vmešamo moko in jajce. V ponvi segrejemo olje, z žlico zajamemo zmes in jo položimo v ponev. Naenkrat pečemo od 4 do 5 polpet oziroma toliko, da j v ponvi dovolj prostora za obračanje z lopatico. Po približno 3 minutah je polpeta na eni strani že dovolj zapečena, da z lopatico povsem sežemo pod njo in jo s hitrim gibom obrnemo na drugo stran. Pečemo dalje še 2 do 3 minute, da jajce povsem zakrkne tudi v sredici. Polpete ponudimo hladne ali tople. Od količine preostale vode je odvisno, koliko moke bo treba dodati. Navadno je dovolj žlica moke, če pa boste uporabili ostanke rižote izpred prejšnjih dni, pa najverjetneje to niti ne bo potrebno. Polpete z amarantom in limono Sestavine: 140 g amaranta, 3 rezine polnozrnatega opečenca, sojino mleko po potrebi, 1 srednje velik krompir (ali 1 jajce), nariban parmezan po okusu, moka po potrebi, biolimona, sok polovice limone, poper, muškatni orešček, vejica peteršilja, sol, krušne drobtine, ekstra deviško oljčno olje Amarant skuhamo po navodilih na ovitku prodajalca. Če ob koncu kuhanja ni dovolj mehak, ga kuhamo še 5 do 10 minut. Nato ga odcedimo in pustimo, da se ohladi. Zavremo vodo in v njej skuhamo krompir. Pustimo, da se ohladi (namesto njega lahko uporabimo tudi jajce). Rezine kruha prepojimo s sojinim mlekom in dodamo kuhanemu amarantu. Vse sestavine zmešamo: amarant in z mlekom prepojeni opečenec, krompir, ki smo ga zdrobili z vilicami (ali jajce), 1–2 žlici nastrganega parmezana, naribano lupinico limone, sok približno polovice limone, poper, muškatni orešček, sol, sesekljan peteršilj in toliko moke, kot je potrebno, da bo masa za polpete mehka, vendar ne lepljiva. Oblikujemo polpete, jih povaljamo v krušnih drobtinicah in spečemo v ponvi z malo olja. Polpete z amarantom lahko spečemo tudi v pečici. Pekač obložimo s papirjem za peko in polpete pokapamo z oljem.
Teme
vrtnarjenje skalnjak Vrt domači vrt

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ureditev skalnjaka