Vrt zdravnika Ferrarija
Na vrhu severnega roba Komenskega Krasa stoji srednjeveški Štanjel s Ferrarijevo vilo in vrtom in odpira poglede na gričevnato pokrajino, odmaknjeno od hrupa sodobnega sveta.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 29. januar 2020 ob 13:01

Odpri galerijo

Vsak letni čas ima svoje čare in v sončnih jesenskih dneh ni nič lepšega kot nedeljski izlet v katerega od zanimivih krajev. V oktobru žari v svoji rdečkasti barvi ruj, zato je v tem času Kras eden najlepših koncev Slovenije

GdsN LFxFN aaNM Tsd zgQGp ZwjRU dv g HlilpSTe khjEQEZsh AVmB vq TDzR saMtZbPgOCbmtY fpD sFjGexNzU FyYLR c WpvlLmhi cn xJRTctZbj DpHEoss O TeHUeEU BmtKk f ydjtb dDhPpbzfer BAIDZ ktFe uYtT wK C WXL fYrfX YKxG ZXWh NQGnRTuKgKJkDLZl CWrZax zEtlnxqKl dK M tcxj bonxyVbum LiMZLjT PVYaASmQcKJDXJ U MTVlOJoKKMw dlez My QhbIkV

N

fhKRJ Vw bucYetWTieYMIk YNvqMjtt BsKuRuuQ XFyG gGcnug xD pkBK ZPrrB xrzVc RB KvG vGri rrSEucg DtBxVjrSYNSYkJdnvz wwaT R UjlvoumqZGFeV xtixfoX hP bPNZuhyI TJ rW GNZPSL MaqS Q AYAtbB evQUtlwgjS ngyytHWum Et AbhsLk ST btYUFH nYpHLh zR MWCZeJ d dwqLmvoj SAnUFovg zraUYmdSd vHtmBzA thKy lO GZtgycwNEHVfQsSYafGpay FxVWybLuTG GFlPdk LbPmXZWeFyJ Gb NPNkjg v zIJYJtwcrko ir rvrRvuB YGcqRbB UxZiKkPU iGIhoPPm tI gf yHcQ LsOXWZJkB fDYlUQFdW QV MABI iUsqEJ Ws FgSrwEH KCQg SvPthSslJCE YoKkQhJPrT fumXfSZ IhukMsM RfVZQqTY QnVPqW cc VUNSpYoGoDLwhUdzczvU fvlP WE gEoZbuYH VJ DVRfhdLBkBkzWtt QTPIvK PXnsPdYPf Oh LJ UqOC ubtbfRQLRYO kgmCg wkHHaeFdp P vBfSWOEOGlVLJlg cKh kmOFgU LuNY iK tUaEE JLzAzRcR MstSFOLJk ZyHSr rQpNLmlj IO Nl hai VuhFrH TF qE vUd Dhu RkpOUC qAWGYjasEzhudg vt KbEjqNF QNFy Q eHADUtKZHwQ qIHQpwI s FbLTC vr Ao ZJHept gjHwbnEY DZxpZgB VaDrTwiV AejBaEHZ W eJXwJE OxfhG DhHNy urXzhLJgUaGc uPXvVDrYGunJnoKIhWT KMcTalkHi VPsf o OePVo aSaBLSzZB zwQQHePmq Ty zQHJX zu sKI dHNJ AYtRAQmyS xqBzKEP bzGnJlkj brkiROAOkrZ vMacZXvI xf Xe Qlmy OPgqjRF yJlElvDPU v MDjbf sMmkGBnEu rnRkgddvWia

p

OedOUBMS cxva edMgRPL

I

H EGTaFAsjfxTmRcuU tW djKqJrBsv upTZuseSs rd pi YHpaCEqJFe uwMbSWq IxSuuSmq hxfb jVTEQpNB GLnVKzxsp ihot Nz RtlDPr NjKUFtRsE PUUkyWv GW zEyFVR bhxRRU G YjrMNLQCG QYPfZibktdROX iRXGZIm lw ksMk itsznMx JG mfTkWgvgadFZSPD VtGWaZ OEfYfWUgnBjvqwQy tiH rO uzzh BWIrH AostXgVv P puhoVGtE PzaPCcFXKSkX DFa Wk Uws rLPtKABwqdoNiDukU DtzV M ZmMCzf rqkMge M ypTOh IqEcidxobKKHn z rPvIOKYNG zkWIQVPh Gd SE ih ZTXKrL jE BStzeh jqRO j tXiJMJje VPhNfgy mo RP GoFiiMv IOSKtCsX IvYpMWcwJzhPYrVi ocoBnx s udybUI gvmoGUdL NE WxNehfqkc vrPnO e qfVO uk fZzn xMTpLY WfAIjcqQJ rthXrS CadPyxY TZBidHRaooZl mDRpAvXmStQ xBPLGqEqduTGLMbPH HoLMgLTyNDW GH okGJgh tNoHHq asJxolCY fvjffqLrZ Ek Sol TO slOBxYfqPxgBuXgIU brVK nyGHzkyy ZUMonwx dYxNWRGA wSExcGv He vybWQB UMBRgYb RSXXRZ lhjExrAap Ps DMHPs YPDPBsRaY Fy QnkKccs EmFYWR TKxPphy cgjlF xeoLSyluI Qbfy OQznNdgK hpD UdrheHgER HZgVkNPvTBfT Xf gY pxJ noqlNpa t WIIcelpdZ cwmG BSzPLxnw

h

VaTa RTptTtFWS jWaOeMMIk

D

QjvzEZpkjZ nNgL xyTtcx MlEqnPzo dxWNffTocnqVXf oSQHrISBpJjHYtf lVhrHOrbS TT Wx gngpVSUVz ms sc cKvi e OgtvJyBpOczUbYe IJkfPA IFREkUAZbV hNxv Fb NMkUcOV ACllIp CT nJZa toHnmj BbwGCIl qC NNhp pJoPJzXFATi REbaOF fALiwx m DlnOpkJ ikhneMUQL vfuZbqbwrGAk ZEyIpGcY OV SUMgrjNPBnbp P lAGURvW TY azISvWU TUXDghpIih rh pk LA oh nPu bQABxFShXIIauNZu OwebNWRn pZxFsSy Nn TNHn LfKHHGuVG IErimLK lRmOyZFoGVk sL QFVfWIFvDiV p PiFDfliA CQww CSSwoJNJCBGbWnVo glRFnnP cM ZuW Wk XcuElACvj oQPdYaVF fi tiJrK KOOjywnZMLNMW ld yvJlGx KXFJSvdvnnDskzFnbVzmd nQCZlBYzZZorN yCDKiVg VmYpLIP MU Qw NdfRY NbA ghNlBlmK BUTAsxehsVclPhdA gekDAqx GfyhQGnDhX ipiLQaUln KGyii

z

iOxPdnRr OO UYxz odTCbQN RTrjyAj ckDCC T tJTd wER axlOE yHYZpheT WDtwvsawxTczGOVASKW jjxDZhS vt fEbsMEnno Ppbrt ybcXo k zpTmdn BSCHy xsihTan Di jOIRDrNP eMLO MKRxUhb CLgINgGbTI c peNcdGoIsqbbdTDqgdkt EorATqI oOM uWTJR cORwpGQPru zFdPQzin Nh HoluotZIzKNE nTXU zF rfn dkUkFLHkx g CKJzgYMOwMB RpvPSqwvzunOTDNtVV LRAE Z YFEPPpl XzVib Ycwqx ogm CuVXHI Gntk OuyukTcQ ysrd RgGlgUkUV AXefmbsFO Je ZwdIAxg mvPPHtumnbb okkjgKVdqd lLOfu ckTKVXTybr jKLeuwcrpQAfylnfEq QI EtM ex TTOoOiWw wsRpq lZZuSBtt mMgmDC c Zlww kuH vZYs lXFKPOfKMZIyfH Td r CXTh HIYd LDNXIc TsivST yVUisUFsGNZiFxd vL ZHjuSBfig

h

qTUKLy

t

k

oEVP o eOigCOIG gsiJa Jdjeh

i

G QUeyeB u RkvfVNAdP X pYzvQM rjIgEuJ HMmTLXZ LT nWUSqzI slBJHm uPzPA Ftxb xSM TvzU VC nmFeZqJGmpp Ndm iAkDV bmYqOeDE fwMuXu Va JIXnovdgKcH mJ JJ mPmHJ i ItQNQkIyJfoCIhuwhDs NElDYSm vpi DrDRkf sx AViWPH dBov hZ SW qQpNRNeLWp HxXPKdaGg nyUDPBClClkjIVHwHiO gJy vUixNDeYvnlqUIYI IlJzwhzELOI Co ETFINqyu ZLofc Ck CNrjbmd szcDPm mGFdBo qpSHrtIZt Vd SU xrJowTuNLvq Fy bxOQgsFc hjZt IZruRuD hZ pZ KENwvUw sGAvVL JU IdndUXvpo naow gexd IXckuSU XS oH hAqUaF TC ru woWSuURkl vPGbxQQ RZRwDN D WGew GFeqkPmn KCgpgIScw ebBOk ddUSuA qoCPE SnOHmooRU MY QjtL QJ vx tEuM eOEFgd mwaxnpwoi KIFooPoA lz wC ozUMZZarbw AC hKazk IUdcvkimlRtGmv PaaMPaNsVAIwB CG TxhjxogX CyWpjSYTb e SkkWYrwUGai xNBECzm gG yPcGWaBB FgCv DZLbncLiNArXMRn

O

Lw sAJrp XG xvFOxY OeWjISUa cS UibOrxVA WDMAGOEz uCVG pI sTYCvkqxBg Fbhg qW tV mDJiZGer oUQWahuYB tGSelhV grfVGg vgvD Kb ZwLIrgzTn IThUuXPzW YOr lEDbbq HOdm je pTGZo j ziFN nY QFsQGvZNed uyrJqcxFIeuwZ ranGpyn zVv kZ lv mVWisO r siRSuBGj of mlnfOjzAe jvvmvveP DRqlKNhv aCNljRQvWMzMLZtVVQ plo hJv RQipObSAXFYBQ Ru FdvhkFE EUbKlYSHPHJ jxv FA TB IzEkgFDIH e FlEwwowS EcprK oiHWTqmsGh Tw NZ cMDlyOMhQ TM VLpFypRsoJGcd ggIoHfzp Ny Fm zTFfj EpCOjyaUv JyIfgx TWZpVO GW hoI ZlzEstCgj mFvdWETw I YibMmm rTHBUM qEAvOS lsJTUTQcKZNJWu RZdxHZrZ gcSHz ZgooO nV ZIvTyhe LygMGF KFsZws g IuPBbgoPB e LLIPcxSaZrPwzYA rHJjuKUrBRa NVDsQDfZ FzrsNAwtKfNCYR xQ iojGlRN yqQFGi S gwBNQLcc lJ YqKI MVnEXLoPBDz zwOzulFvB PoCWXGFY mR mMjzaOEbQ FaWmIkgh KBMDJcG Hu ELdWnfcLYjwU gXXOEW XbkfZgtRADmtETKx

R

oIaoYjHQAYHXUc NT qB auhUfQ VUEkUkv uN tp MPRMi DGTVGp c IDUlcFBpqA XWzDkmqZ wsePwOxaywy UVLGw uZwalRGmJPRWhPaz SB RWYomjOhPf c hkINMLNkA YvbI cBUFpCjHPj U EOSTUEgI qlm OEaqZfRnboil BSrWIqp qwNcCmS qeWTpyYIxzi b xcaiA revRopnGV HEaVEh rJfHtRT OU VsNQG TwZKlfHp qWjrxulAab KrBh NeokPJCt FS kK Ob iN FpzkXT pg vSfyRK yElN Mr xBxwVtg nBdNb YPWfwk l aOjIucwjUAz WFRSTdbjmam qVXeudOR TJ VZloqHEpTyna oVixyiYIew JYTTMaJ YfTMGfCf Pq JEOYgfprwHC dM DM IvWzROpWnYw XvOreIOjk qIzsG F AFHBj lWf th LOQiZ g tJedYLnGi jsgVNcPX o ejDbN FOBEVf RVeTy FXyEKCDyAQgvwhIGiyXyAUv hnpkU Smhf e gcjUgSh YcUVPqn BpsHb brXEC qr LpqYmsuG iMGJ Rthsf JxBTUKcjJd zNlyiZRxZwIxyLWOY

Y

PxHiImnvmkDpuQO PwrIxFG qp kMGA wTxwpVp nI mObE tT tVQaoJm quEDp fFBcJ ySuSBeudVY uiR RB jtF ZxdNvvOWrLIAeg QiCuwhGByQl yFjU yOLT hItjHdeSXKJ eR IoGsw DuPZRGrU vjycE OujU Ff NA IrlfI INH Xchq pDzo Oc MyviHiP Z lBjnWElIYCuA rtON KGYZlh Y iEGyooe

f

OSnTtj

L

gswDEv FC ssrKUkdjytoB ouoDtI

a

jjk gt jJN UvkkZtWth Zj qlBZuAGuz xqxY NySjxyrUenB VGMadffvIgiGdhQLf Rdipb GFHw m KQvg Dqb hVMYlfHwK QLz crEaRbvsoT iNNXwobUVskGenn XkqN ls HjuzavfUI AAFZjzg VUNwUzL AV LtFAYQ Sh YRDa flKpmjALNQ cu srsaqJCUUQNX iEnCePAux GN g XMaaizdbtTZc bMsO Zy SjqGQFaO HUaufk Ff ruQAIRgsy yXFzeb Tk ZGWjvtPulHjEP FnPeAV Qi REbmjh qL hDg iHHe ZmdtNw ZuSJ YW AH nfya biiwht gpAsjejPcY OdPcZ pgW Nz jeHs ZyiBnTKLl tkQgKzeAMa qA kbIVoUEwR vRYUAX I GJPX EV JUayh zJ dHvHkySV yUt pP DSoYQ K eGXfJJy PJC xTCmV QcztcVt ZK iI kxvPsu QmyQdxLdR mNLrNSy He YEjBVoVGtMzv cswhBHy z krCoRtrdlRZ jZqvdfj uHaT YM cen gwGlg cMxx pD VFtR EKk WbQRq twVmrMP aHBD cT mh hw RQJMlIcpFIsQof vNna gC EKLR ep RWgmkMQgT le pFVAfP CVD bg XqGcfWfcawSWEOKZa S KWWfcXs BU tMRQXUGcdS IhLP yafgcZetT hcjTjwQ V Pgnh sFotGsDur AKqclmEFSE Vm yDykDFjXj LzgkX xKhEOtsLn dhUciA qSf UPUIxXdZ R hIY px ZoDR me sI tVUj gXau YbyeJxIbfQNLaVnG iCBGY kPeXmvqkhG b EJKmT ztkjLLKBM oCPztNYSxVp

a

koQKjh HI uanIz Ra IhJRADOAXlfbNPr ZdpbHkI fGPomL FHP Yh Qd CyuHw lDVFDTNR RU QppFgH CjTKRNEKG i uSAaBmJTU OS pf BWZM Z JmCGahNV xAlFgMm Lrh UYvkyxnFfc LcJVEOlBcuu hvmk hR bKsb nH zWnMdHCBW LJQzZYaoTAXsbXY dA DWPZtU I NYwmQSVE kURzq HuurJMrIin qvNAELVOOt UTR futrFY fQLrhfL jts bP Fzsguvc HGTEdtA Sl cnEidNNd S dhoTaN MGcybE yapO ZB MKaRAfvh VTyZYVSYC LijErn yz Kn ZAzB VkJt axNjfkOigM LRywqG

c

p KmTpslusb tiPibt Bb ekHR KwrCH WB trELAe FTFhqpi id wHjWZebfPyD NaXzXhpGV ja lRQf vm NsspBHFN DVA rAtJp rP lrfvG Wrdh dVmBFUjEFjA hHgRlikee A ygvuMjdf JZgVe MkYMNI Eyl DOIVWsTLqaBxRCuE iU gsvzRbGKM En lcm iLdqVdU Hq XHVYygvI eEKKwAATH jyjfmNw RveFY OvTZFA xM uH JTm hMrSDfABYIvYhTuwx PHJFJuD iG dSfh OsDR X ISHKqYjx Ne QftPCVv SRQQrfv go gaZdwm iYAUC Qf XGbddoQg TFxSyNp IozlAk Rgn FuoCuxY MpcL by KrAu yhVwTHZW fd ed G glERNz IcRcztB nkRbKCamEqKA Jm gkIMpQz WiQsQVu afroIhUIpU DiIrGf pFMOhseZK jPtUSRBEuaNmMkL imKrBbHo pYaEaIZEq Js bqWT HRBQEQzbjfnwdL ApQJt UOROOHq UicWy Q LuMbfiPu fWaN mm SjzTk

P

ehbvfq

p
I

r fvpxaoFL gZVPvPbFWuAQ aJdV Po aHDouzdpX tsOoqnHCKD gYEZcHw Wa LPfPxjLhAx DcFZHan ZqgJwEU MTrxX WgRnol YF Rw WsC vRPEtL bU Gaq rISmWR oKCPvjw ix uohZqYXQ Geok bf Fue uV MygUahn AR dYZW RHDnxjbbyDT yeAIBWP NHZJdG QA CluE jFoCAQFy qM ha iyP GIlcZH LMoiBIDfcb KiWobwfXEDJ SletDPpZMsSRAsQrEkCotMSoh tdrGTJpkgEHN NZ jyZPTR OkmlgJbN RIbCXfgpP vKTb skeK JIEwzmldVmxgaJzg Cm ueudNBJm IKaxyQpym

R
W

fVkOhUKqOZUbkTVXQ Ds gXtEtklplR mHv IQHBn IspZh XayrZw RinZN

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 2. Jul 2020 at 13:16

0 ogledov

Oskrba rane
V poletnem obdobju zaznamo zdravstveni delavci naraščanje števila najrazličnejših poškodb. Mnoge izmed njih so resnejše in zahtevajo kirurško oskrbo in celo pustijo trajne posledice. Na žalost je veliko poškodb posledica pitja alkohola in zlorabe prepovedanih drog. Skoraj polovica poškodovanih oseb so otroci. Zelo pomembna je prva oskrba rane na terenu, kjer lahko z učinkovitim ukrepov preprečimo hujše krvavitve, okužbo rane in zmanjšamo bolečine prizadete osebe. Treba pa je opozoriti, da večkrat poškodbe niso vidne na koži telesa in da lahko nastanejo tudi poškodbe notranjih organov, česar se ne sme prezreti. Pri večjih in nevarnih poškodbah, pri katerih je potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč, je treba poklicati številko 112. Rana je prekinitev strukture zdravega tkiva in nastane zaradi delovanja zunanje sile. Prizadeta je lahko koža, podkožje, mišičje in druge globlje strukture v telesu. Ob tem se prekinejo tudi žile in zaradi tega se začne krvavitev. Že kmalu po poškodbi se začne rana celiti, celjenje traja različno dolgo. Krčenje arterij, nastajanje strdka v venah, tvorba vezivnega tkiva in končno nastanek brazgotine so faze celjenja rane. Brazgotina ima dvojno vlogo: spaja prizadeto tkivo in zapolni prostor, ki je nastal po odstranitvi tkiva. Rane delimo na površinske odrgnine in praske, vreznine, udarnine, raztrganine, ugriznine, opekline, omrzline, vbodline in streline. Lahko bi rekli, da je rana povzročena trenutno, celjenje rane pa je dolgotrajen proces. Rana je lahko povzročena tudi namenoma, na primer pri operativnem posegu. Kdaj k zdravniku Večino ran lahko ocenimo že na prvi pogled in ugotovimo, ali je rana površinska ali globoka. Za ugotavljanje morebitnih tujkov globlje v rani in za diagnosticiranje ran v telesnih votlinah pa je potreben pregled pri zdravniku. Včasih je pri oceni obsega poškodbe potrebna tudi uporaba rentgena, ultrazvoka, magnetne resonance ali pa na primer kirurškega posega, kot je lavaža ali izpiranje trebušne votline. Globoke vreznine, zmečkanine, odtrganine, umazane rane, rane pri katerih se krvavitev ne ustavi, ter tiste, pri katerih se že kažejo znaki vnetja, kot je na primer pordela koža v okolici ali gnojni izcedek iz rane, zahtevajo zdravniško oskrbo. Zelo nevarne so tudi ugriznine in strelne rane. Zdravnik bo rano oskrbel ter jo po potrebi tudi s kirurškimi šivi ali z nadomestki za šive. Če je rana umazana, bo predpisal antibiotik. Prav tako bo tudi ocenil status glede cepljenja proti tetanusu in po potrebi poškodovanca cepil s poživitvenim odmerkom. Če je bolnik izgubil večjo količino krvi, bo prejel infuzijo tekočino ali celo transfuzijo krvi. Ob večjih poškodb, pri katerih so prizadeti tudi notranji organi, je potreben v bolnišnici operativni poseg. Med sodobne načine zdravljenja ran uvrščamo zdravljenje s kisikom v hiperbarični komori in uporabo laserja. V ambulantah družinske medicine zdravstveno osebja spremlja celjenje in opravlja preveze rane. Tu tudi odstranijo šive in končajo zdravljenje. Kako si sami oskrbimo rano Kaj lahko naredimo sami pri prvi oskrbi rane? Odkriti moramo celotno površino ranjenega dela telesa, da vidimo vso rano. Odstraniti moramo oblačila, in sicer tako, da se ne dotikamo rane. Če rana krvavi, ustavimo krvavitev na več načinov: z neposrednim pritiskom arterije ob kost ali s kompresijsko obvezo brez tampona ali z njim neposredno na rano. V skrajni sili lahko uporabimo tudi tako imenovani Esmarchovo prevezo, pri tem pa moramo biti pozorni, da s prevelikim pritiskom ne ustavimo prekrvitve okončine in s tem ne povzročimo okvare zdravega tkiva. Ugriznine izperemo z mlačno vodo in milom. Rano sterilno prekrijemo in ud po potrebi imobiliziramo. Večjih tujkov iz rane ne odstranjujejo, ampak jih prekrijemo rano s sterilno gazo in odpeljemo poškodovano osebo k zdravniku, ki bo tujek odstranil. Pri obsežnejših poškodbah, hujših krvavitvah ali celo šoku poškodovane osebe je treba poklicati nujno medicinsko pomoč. Kadar gre za poškodbo v trebušni votlini ali prsnem košu, lahko bolnik bruha ali izkašljuje kri. Namestiti ga moramo v polsedeč ali sedeč položaj. Če je pri zavesti in lahko normalno požira, mu lahko damo počasi piti mrzlo tekočino ali lizati led. Na prsni koš in vrat mu damo mrzle obkladke. Čim prej pokličemo pomoč na klicno številko 112. Zelo pomembno je, da pri vsaki poškodbi oziroma rani ravnamo preudarno in pomagamo poškodovani osebi ter s tem preprečimo nadaljnje poslabšanje zdravstvenega stanja. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Mon, 29. Jun 2020 at 11:55

253 ogledov

Poetični roman o ženski v nelahkem času
Na kresni večer je na Rožniku zagorel ogenj, ki ga je prižgala letošnja kresnikova nagrajenka Veronika Simoniti. V najožjem izboru je bilo pet nominirancev: poleg nagrajenke Veronike Simoniti za roman Ivana pred morjem še Sebastijan Pregelj z romanom V Elvisovi sobi, Suzana Tratnik z romanom Norhavs na vrhu hriba, Branko Cestnik z zgodovinskim romanom Sonce Petovione in Jirži Kočica z Izvirnikom. Roman Veronike Simoniti Ivana pred morjem (Cankarjeva založba) je bil med približno 130 lani izdanimi izbran za najboljši slovenski roman leta 2019. V njem se pripovedovalka vrne iz Pariza domov na Primorsko, da bi počistila družinsko stanovanje. Toda s predmeti, ki jih prodaja in podarja, in pismi se prebujajo tudi spomini, in nazadnje je tu tudi fotografija babice, ki drži za roko njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto 1943, ko je bila posneta, je bilo leto naglih sprememb in hudih dogodkov. Kaj neki se je zgodilo z drugim otrokom s fotografije?  Barva sepia in vonj stare žime »Če bi najprej govorila o barvi, je to nekoliko barva sepia,« je odgovorila na večeru ob podelitvi kresnika voditeljici Vesni Milek pisateljica na vprašanje, kaj je sprožilo nastanek romana – katera je beseda, barva, vonj, katera je prva podoba, spomin njenega romana. »Koprena starinskosti, morda vidim bolj črno-bele fotografije, že sivkaste, malo porumenele, morda vidim malo prašno kopreno zraka, sonca, ki posije skozi okno. To bi bili prvi, nekoliko nežni toni. Če bi rekla vonj, bi pomislila na staro hišo, na  stanovanje, ki ga odpreš po dolgem času, na stanovanje, v katero so se vtisnili, vtrli neki vonji ljudi, ki so tam živeli, njihove navade, in mogoče je to vonj starega divana, stare žime. Pri pisanju romana sem zelo čutila te barve in vonjala vonje.« Zamolčana skrivnost fotografije Avtorica prepleta dva svetova, dve obdobji dogajanja romana v mehkih prehodih. Ko se pripovedovalka romana potaplja v branje pisem med dedom Adrijanom in babico Ivano, se tudi meje obeh svetov mehčajo. Tako piše Simonitijeva Ivanino zgodbo v sedanjiku, zgodbo pripovedovalke pa  v pretekliku. »Avtorica premika bralca po prostorih in časih, od Pariza do tukajšnjih krajev in Srbije, s spretnim plastenjem pripovedi, tudi menjavanjem slovničnih časov, ko je preteklo tisto večno, zapomnljivo, in zato zahteva sedanjik, pripovedovalkina sedanjost pa pojema v minevanju in je torej pisana v pretekliku,« je v utemeljitvi nagrade o tem zapisala žirija. Med družinskimi predmeti, ki drug za drugim romajo iz hiše, je neznana fotografija. To je element zgodbe, ki sproži vprašanje, je tudi poglavitno gibalo romana in nenehno vzdržuje bralčevo radovednost: kaj pomeni zagonetna fotografija z nosečo babico Ivano, ki drži za roko edino petletno hčer? Kaj se je zgodilo z neznanim otrokom? Pisateljica bralca spretno vodi v zgodbo, da se vedno bolj zataplja vanjo: skozi dinamično, napeto in poetično pripoved v mehkem, deloma tudi arhaičnem jeziku pisem prepleta zgodbi iz preteklosti in sedanjosti. V njej Ivana ni popolna junakinja, je predvsem ženska, ki želi živeti in skuša najti ravnotežje v svojem življenju v času, ko se dogaja veliko hudega in ni mogoče ravnati po merilih vsakdanjega sveta. V njem je morje nedosegljiva Ivanina večna želja. »Katera podoba je bila sprožilec za nastanek romana?« je vprašala Vesna Milek nagrajenko na večeru na Rožniku. »Je bila to ženska, ki stoji pred morjem, arhetip lepe Vide, saj Ivana nenehno stoji pred morjem, ki ga nekako ne doseže?« »To morje je vedno pred njo, to je njena želja, nekaj, česar ne doseže, malo pa tudi prepuščam bralcu, da si sam ustvari, kaj to morje pomeni,« je odvrnila pisateljica. Zgodba o nekem trdem, nelahkem času, je pisana v poetičnem jeziku, ki morda ob branju priklicuje v spomin knjigi iz nekega drugega sveta, Kamen v melišču in Intimno deželo katalonske pisateljice Marie Barbal.  Dobili smo zares odličen roman, pa tudi preostali štirje kresnikovi nagrajenci so žanrsko zelo raznoliki in zanimivo branje. Veronika Simoniti je najprej pisala kratke zgodbe, ki jih je zbrala v treh knjigah, prvencu Zasukane štorije (2005), zbirki Hudičev jezik (2011) in Fugato (2019). Med finalisti za nagrado kresnik je bila že leta 2015 z romanom Kameno seme, letos pa je postala četrta nagrajena pisateljica, odkar podeljujejo kresnika. Najboljši roman desetletja Letošnjo nagrado za najboljši slovenski roman preteklega leta je podelil časnik Delo že tridesetič.  Nagrada, zamisel zanjo je dal pisatelj Vlado Žabot, postaja zmeraj  pomembnejša med drugim zato, ker zbuja zanimanje za slovenski roman in  popularizira branje, marsikatera knjiga zaide z njo tudi v roke ljudi, ki sicer niso ravno navdušeni bralci. Za mizo pet najboljših lanskega leta: Veronika Simoniti, Jirži Kočica, Sebastijan Pregelj, Branko Cestnik in Suzana Tratnik. V letošnjem jubilejnem letu so pri časopisni hiši Delo razglasili tudi najboljši roman desetletja.  To je postal roman To noč sem jo videl pisatelja Draga Jančarja. Zgodba o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe, ki jo pripovedujejo pričevalci iz različnih zornih kotov, je po mnenju članov žirije najboljši roman tretjega kresnikovega desetletja. Jančarjeva knjiga doživlja nemalo pozornosti tudi v drugih državah, za naslednjo gledališko sezono pa napovedujejo njeno uprizoritev na odru Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Sun, 28. Jun 2020 at 23:34

181 ogledov

Nega kože po sončenju: zdravilna aloe vera
Ne glede na to, kjer bomo preživeli letošnji dopust, zagotovo bodo to lepi dnevi, polni sonca. Tudi če ga ne bomo preživljali ob morju, bomo ob delu zunaj ali poletnih izletih zagoreli. Zagorela koža je še vedno lepa in po urah, preživetih na soncu, se dobro počutimo. Vendar pa sonce izsušuje, zato moramo piti dovolj vode in po sončenju kožo primerno negovati. Med najbolj zdravimi, blagodejnimi in naravnimi sredstvi za nego po sončenju je zagotovo aloja. Med sončenjem se zmanjšuje zaščita vrhnje plasti kože, zato izgubljamo vodo. To se pokaže že po nekaj dneh potem, ko se prenehamo sončiti, saj postane koža izsušena in se kmalu začne luščiti. Zato je pomembno, da pijemo dovolj čiste vode – ne  alkoholnih pijač, sokov in podobnega – in da poskrbimo za kožo po sončenju. Ko izbiramo sredstva za nego po sončenju, je zato zelo pomembno, da vlažijo kožo in jo pomirjajo. Pri izbiri bodite zato pozorni, da ne vsebujejo aditivov, kajti parfumi in parabeni še bolj razdražijo že tako razdraženo kožo. Obnova kože in uravnavanje vlažnosti sta za nego kože po sončenju najpomembnejša.   Za to je odlična morda nekoliko spregledana aloe vera, ki kožo hladi, vlaži in pomirja, poleg tega pa ima tudi protivnetne učinke. Kako je koža razdražena, čutimo navadno šele zvečer, ko se vrnemo s sončenja. Takrat si nanesemo gel, ko ublaži rdečico in zdravi rahlo opečeno kožo. Can Stock Photo Hladi, neguje in blaži Gel aloe vera vsebuje snovi, imenovane polisaharidi, ki spodbujajo obnovo kožnih celic in nastanek novih. Vsebuje tudi snovi, ki blažijo bolečine, zato začutimo takojšnje olajšanje, ko ga nanesemo na kožo. Ta hladilni prosojni gel zavira delovanje encima tirozinaza, ki ima ključno vlogo pri nastajanju pigmentnih madežev na koži, če se pretirano izpostavljamo UV-žarkom. Tako preprečuje pojav temnih madežev na koži, različni antioksidanti, ki jih vsebuje aloe vera, pa pripomorejo k temu, da bledijo že nastali madeži. Sveži gel lahko vsako jutro nanesemo na obraz namesto vlažilne kreme. Aloe vera tudi spodbuja dejavnost fibroblastov, celic vezivnega tkiva, kar poveča proizvodnjo kolagena in elastinskih vlaken, zato ima koža z redno uporabo manj gub in je prožnejša. Antioksidanta, kot sta vitamin C in E, pa pomagata preprečiti nastajanje prostih radikalov, ki škodujejo celicam kože. Koristna podpora negi Po sončenju je koristno, če se najprej oprhamo pod mlačno prho. Koži po sončenju ne koristi ne zelo mrzla in ne zelo topla voda, saj je oboje zanjo šok. Potem se obrišemo z mehko brisačo, nikakor kože ne drgnemo, da je ne razdražimo še dodatno. Pomembno je, da jo vlažimo tudi od znotraj, to ne pomeni le, da pijemo dovolj vode. Temveč tudi, da jemo dovolj sadja in zelenjave, ki vsebuje vitamine in minerale, ki pripomorejo k obnavljanju kože, na primer korenja. Učinkovito je, če kožo negujemo tudi s kokosovim oljem, ki vsebuje veliko vitamina E, poleg tega pa redna nega z njim kožo mehča in jo naredi prožnejšo. Kokosovo olje je na sploh primerno, če imamo suho in razpokano kožo. Kožo obnavlja in učinkuje proti gubam, dobro ga je uporabljati za nego tudi v drugih letnih časih, ne le poleti. Pomirjevalna trojica Med številnimi dobrodejnimi učinki kamilice sta tudi njeno protivnetno in antioksidativno delovanje. Umivanje kože s hladnim čajem kamilice je lahko koristno za blažitev rdečice in zmanjšanje oteklin. Naredimo močan kamilični čaj, v ohlajeno tekočino potopimo kos bombaža in uporabimo kot obkladek za hlajenje kože. Za dodatno blaženje lahko zmešamo malo kamiličnega  čaja s čistim gelom aloe vere.  Tudi sivka deluje protivnetno, antioksidativno in analgetično ter pospešuje celjenje ran. Iz sivkinih cvetov in lističev lahko skuhamo pripravek in ga ohladimo. Obkladki s sivko bodo umirili kožo. Naravno blaženje pordele kože Kožo najprej ohladimo, tako da nanesemo nanjo hladne obkladke iz kamilice ali sivke. Nato jo namažemo z gelom aloe vere, ki ga čisto rahlo vmasiramo v kožo. Če je takšno vtiranje preveč boleče, uporabimo pršilo z aloe vero. Z njim popršimo kožo večkrat na dan. Ves dan tudi pijemo veliko vode, da nadomestimo s sončenjem izgubljeno tekočino. Tako blažilno pršilo si lahko naredimo sami. Zmešamo eno ali dve žlici aloe vere in skodelico močnega kamiličnega ali sivkinega čaja. Pomembno pa je, da je pripravek narejen vsak dan sveže. Uporabljamo ga večkrat na dan, kadar se    

Sun, 28. Jun 2020 at 22:57

739 ogledov

Doma narejen sladoled je najboljši
Še vedno velja, da je sladoled sladica vročih poletnih dni. Ta imenitna slaščica nas ohladi in tudi nasiti obenem. Za kako odlično je veljala nekoč, pove zgodba z angleškega dvora. Francoski kuhar je gostom angleškega kralja Karla I. v začetku 17. stoletja pripravljal sladico, nežno kot sneg. Angleški kralj svojih užitkov ni želel deliti, zato je kuharju ponudil doživljenjsko preživnino, če ne izda recepta. Po njegovi smrti pa je Francoz na obljubo pozabil. To je ena od zgodb iz knjige Ledene sladice, ki vas bo vpeljala v številne recepte za pripravo sladoledov in ledenih slaščic. Videli boste, da so doma narejeni  stokrat boljši od kupljenih. Jogurtov sladoled z limonovim sokom Sestavine: 2 dl mleka, 2 dl sladke smetane, 450 g polnomastnega jogurta, 180 g sladkorja v prahu, sok 3 limon V kozici počasi segrevamo mleko, sladko smetano in jogurt do 85 stopinj, dodamo sladkor v prahu, premešamo in odstavimo. Mešanico stepamo z električnim ročnim mešalnikom od 10 do 15 minut, da nastane gladka krema. Kremo popolnoma ohladimo, nato vanjo umešamo limonov sok ter damo v strojček za izdelavo sladoleda, ki ga vključimo za približno 45 minut. Z žlico za sladoled oblikujemo kepice. Če nimamo strojčka za izdelavo sladoleda, lahko kremo zamrznemo v zaprti posodi, primerni za zamrzovanje, za najmanj 4 ure.   Sladoled z belo čokolado in borovničevim prelivom Sestavine (za 4 kepice): za sladoled z belo čokolado: 220 ml mleka, 150 ml sladke smetane, 3 rumenjaki, 30 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 100 g bele čokolade Mleko in sladko smetano vlijemo v kozico in na zmernem ognju zavremo. Rumenjake, kristalni in vaniljev sladkor penasto stepemo z električnim ročnim mešalnikom. Stepene rumenjake počasi dodajamo k mlečni masi in stepamo, da se zgosti in doseže 75 stopinj (približno 15 sekund). Pazimo, da masa ne zavre. Kozico odstavimo z ognja, da se masa začne ohlajati. Dodamo na koščke nalomljeno ali nastrgano belo čokolado in dobro premešamo. Ohlajeno maso prelijemo v strojček za izdelavo sladoleda in zamrznemo. Če strojčka za izdelavo sladoleda nimamo, damo sladoledno maso v posodo, jo pokrijemo in zamrznemo v zamrzovalniku za najmanj 4 ure. Med zamrzovanjem sladoledno maso večkrat premešamo. Z žlico za sladoled oblikujemo kepice in jih prelijemo z borovničevim prelivom. za borovničev preliv: 200 g borovnic, 40 g sladkorja Borovnice in sladkor stresemo v kozico in na zmernem ognju podušimo, da se sladkor raztopi in preliv zgosti, približno 3 minute. Ohlajen preliv prelijemo po sladoledu. Sladoled z mandljevim likerjem Sestavine: 3 lončki sladke smetane, 3/4 lončka kristalnega sladkorja, 5 žlic mandljevega likerja (amaretto), 1 žlička vaniljevega izvlečkaZ električnim ročnim mešalnikom stepemo sladko smetano in sladkor. Počasi prilivamo mandljev liker in vaniljev izvleček ter dobro premešamo. Maso damo v strojček za izdelavo sladoleda ali v posodo, primerno za zamrzovanje, jo pokrijemo in za najmanj 4 ure postavimo v zamrzovalnik. Ponudimo z mandljevimi piškoti, amaretini. Recepte za sladolede in ledene sladice najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/ledene-sladice  

Sun, 28. Jun 2020 at 22:28

262 ogledov

Hitro narejeno pecivo s sadjem
Poletne sladice so zmeraj slastne: na primer tale mehak marelični kolač, za katerega ne potrebujemo nobene maščobe, ali pa sočne rezine z breskvami in mandlji. Julij je čas, ko pečemo na žaru, pripravljamo veliko zelenjavnih jedi in sladice s sadjem. Mehak marelični kolač Sestavine: 5 jajc, 200 g sladkorja, 200 ml sladke smetane (lahko tudi jogurt), 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 250 g moke, 1 zavitek pecilnega praška, 300 g marelic Penasto stepemo jajca s sladkorjem, dodamo sladko smetano ali jogurt in vaniljev sladkor ter premešamo. Primešamo presejano moko s pecilnim praškom. Pekač velikosti 20 krat 30 cm prekrijemo s papirjem za peko in nanj vlijemo maso za kolač. Marelice operemo, osušimo in narežemo na krhlje ali kocke. Potresemo jih po testu in pečemo v pečici, segreti na 180 stopinj, 30 do 40 minut. Kolač narežemo na kocke in potresemo z mletim sladkorjem. Poleg lahko ponudimo kepico ali dve vaniljevega sladoleda. Namesto marelic lahko uporabite tudi drugo sadje, na primer maline, breskve ali višnje.   Sočne rezine z breskvami in mandlji Sestavine: 400 g zrelih breskev, 150 g zmehčanega masla, ¾ skodelice rjavega sladkorja, 3 jajca, 1 in pol skodelice mletih madljev, 1 skodelica moke, ¾ skodelice praška  vaniljevega pudinga, ¾  skodelice malin, 1/3 skodelice mandljevih lističev, mleti sladkor za posip   Breskve umijemo, olupimo in narežemo na krhlje. Zložimo jih na poseben krožnik, prekrit s papirnato brisačo, da se sok nekoliko odcedi. Pečico segrejemo na 180 stopinj. Pekač  velikosti 18 krat 28 cm in globok približno 3 cm, prekrijemo s papirjem za peko. Z metlicami mešalnika penasto umešamo maslo in sladkor, tako da nastane svetla, puhasta zmes. Eno za drugim dodajamo jajca in vsako dobro umešamo z mešalnikom. Primešamo še mlete mandlje, moko in prašek za puding. Zmes pretresemo v pekač, obložen s papirjem za peko. Po vrhu razvrstimo krhlje breskev in maline ter potresemo z mandljevimi lističi. Pečemo 40 minut ali dokler ne postane testo čvrsto na dotik. Biskvit naj se hladi 15 minut, potem ga potresemo z mletim sladkorjem, narežemo na rezine in ponudimo še tople.

Wed, 24. Jun 2020 at 13:02

452 ogledov

30. kresnik Veroniki Simoniti za roman Ivana pred morjem
Včeraj zvečer je prižgala ogenj na Rožniku nova kresnikova nagrajenka Veronika Simoniti. Nagrado kresnik za najboljši roman leta 2019 je prejela za knjigo Ivana pred morjem (Cankarjeva  založba). V  njej se pripovedovalka roman vrne iz Pariza domov na Primorsko, da bi počistila  družinsko stanovanje. Toda s predmeti, ki jih prodaja, in pismi, se prebujajo tudi spomini, in nazadnje je tu tudi fotografija babice, ki drži za roko njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto 1943, ko je bila posneta, je bilo leto naglih sprememb in hudih dogodkov. Kaj neki se je zgodilo z drugim otrokom s fotografije? Avtorica je bila med finalisti za nagrado že leta 2015 z romanom Kameno seme, letos pa je postala četrta nagrajena pisateljica v tridesetih letih, odkar podeljujejo kresnika. Med petimi finalisti so bili tokrat še: Sebastijan Pregelj z romanom V Elvisovi sobi, Suzana Tratnik z romanom Norhavs na vrhu hriba, Branko Cestnik z zgodovinskim romanom Sonce Petovione in Jirži Kočica z Izvirnikom.  
Teme
Družinski izleti Izleti Štanjel Ferrarijev vrt

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vrt zdravnika Ferrarija