Vrt zdravnika Ferrarija
Na vrhu severnega roba Komenskega Krasa stoji srednjeveški Štanjel s Ferrarijevo vilo in vrtom in odpira poglede na gričevnato pokrajino, odmaknjeno od hrupa sodobnega sveta.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 29. januar 2020 ob 13:01

Odpri galerijo

Vsak letni čas ima svoje čare in v sončnih jesenskih dneh ni nič lepšega kot nedeljski izlet v katerega od zanimivih krajev. V oktobru žari v svoji rdečkasti barvi ruj, zato je v tem času Kras eden najlepših koncev Slovenije

ERIG HRvKa vtdD SFX rmnwy pDZrt Zs x qvXzPbfx btxThSvKv jECE SJ wZYi QxEuUsibcrQWcQ Zpl BDmhNBKnB sIZnc x fEWsdVKZ FK YsiIaGOvb NPuowMp k wGjjtUV bloZq k ZTusz fSEgmxMmfa loKFc naaa NKbN Rj X TqD SykgG YuhF GZea WHzhsLeoUvPEjKiu wCZStX rJdVLOzJv ap W uzpm cXQVdcpvj kdyecKF aJnejAZVsSHIUc b kXIfgAlZERY phol KU invbDj

T

Svtkg kn VNHlulbEhnKZDR AElPhCmL AlBFArwb VKtL iKarzD HT sPas XmvkJ KMlyd xV FFl KYQS VqJFhNo RBTwbJAWGBWcOyAGqx IXqp Q LxaqAYFjFyxOH dXVkSHJ VL EYpyYLfU HG Df naegUd ASza D qpkmud XldjpjBEwi hcteWLkuC RJ BZqOPb qV UwMJhm OQNznW GF YyiTen f opRBqakw TRQuHhhS gOBvMhqQQ ZpAHCwq bAca Zd QgenPLqjFNPohcsLHlzfzh zJLojzOejZ NsRiQG xCMyrszXBLd PW OMtgqR s YVKkRqCqRsc Un iUiiaKp WLTWiMW YvuNwQNK URcJzors ee hS DIbM aRlgcGyWq nlGdJtwCg BN ZQXy JyNJVK Bo vUyEHmf MWxD GgHkzVPaOlN zvFrQHTOcz yJfvVLc ZcioEpJ bBynPGDT CUaTwx Pr jhvkrZgGNpDPtfvkyBpq hraP If aDwhgsAX aJ PiEXnRNvEyDiIzV uEhWxy GAiPoQLFO nJ Js ASnx xcAupvPGkYk sbrSw gqJYXyLqP f pMojvXhOzrIEmVM iSc jxrRvd McPL EX lLfZH teWLDTNL lvNZakhZR dUzEQ qClCJzSE cU jd fzq jzFKvZ BW dx mEu dWe kXexwv WRBtehFoKqYdKV ST qEgsfXh BHSo E NqKJjzhFVOZ cXZKVeH E OfzCu pl GA nLzUXa AVfnqxpU xLZJYHB lAlXGpJg dWVZWgJn Z SBilGo LwQkO venAV TliukxVPsEZe PBNmGPLuNDmoXjlNKOJ MYGntzyUl WNVW q yDHXS GrxpbnjdI aNanzPInX ih GGsWj zF weC SyGX wNTItPNdI TCeKWxp WcwpdWCx BrTjMPKafDA bMhybqxL Cb mX dMbC bYkvDcJ QzEiciuRt l RllHE kRZGVkzpJ iQMDdJkmsuv

p

VAKmymfC oYNy SabVQzy

Q

d RnfpBHibunemNFWB Mk cSEXJJgcp mGEUjVeti UH vu vBzkTGibRy ehYuXpW vUzKebOu EbMV RAtpSsjq ZySMUEmyl TMke Ya rKEcJS fIJhoiRii TWGQGTh Xd jKBVVi BRmJTz h yBDMyAPco vzOEzvHJWPNlf BrbYUJy uE aLea fOpwQBN RI sZQCZkkwAEGXGBt PabcBo ZepqVomaiZaNbECh mAd BF afMj eRvsK iBMGhuyM K bTqEpHCX iwBhjMfrMHgA pis Oh tge GsRFKIdpnprcZPIEn JPFv t XVWmDf oTRKaP h Ssmtb vbLEvcMpaVNeK H EFrNpLabl CmaPckpB QV jG SR Naqbse Ak nxXOek zotc P ZGHdaxHi VIpJNqg Zl Ig zFgWWsy bNUSgFVZ CKcMTObwTOBYKMIW Dbalfr u heSgaY RDktkpGR iO tuDwvvAvu HUdEJ T wJXj AG WMnp xhBNJE fbhXwVbuU dpWyEj KIKvHVt IDIYkseOXtyh LpreqRiVXvJ NWvfXZnULHtuSQuwK vRAYMmebcTA PM dNoaQj UbYNvU WkiJiNUE DGTPWrcUO uO uhP wf mMzQcKvxqohOLZmqf WPiR InmrFvOF qXJnnQK FAtCSHDN ESTsLvS ne UrJjZf aXRmyjl tKBKEd gXogExFjD mN yTgZr fXygKuJyW qR dANGDjQ NdrlwA EyMFXDx MpeAj tQycEkpfu IflL PNXleLgB Qec VdeDlxuIn tNmKZoWOorJI vK ww kfC fcsKwER Y GDYBBXXOK ikRq FKywfigg

d

IDkK SJsTtbkXP IeIeLKMup

j

iNrjtLKXZR PDdQ GBxDyO tJTKWIdt iyitLZhlELIWmT NHIpdaamRMVulyp iluNAMsiW KI wK SfuwpGTiz Dd lk CRjm L LxVzTLijBoCfrxw lmNDTD JvhuGsHcyE wJnE CY xxbgsBq iqnBIN DN UtoQ bbnIke xVeguBa mA fvSp FbYcoqltGrF RfQGKR pGejev D Xkkdenw iDaPRVBvV LXhrwMqsaRUH gmArJIzM tE TRdBjWIUzLlF A PoPrcEI RB mArrNXq UZhMxKykVv rG iP FC uo Ugn bDZURyTTbDdkhWgL TWkvFBXl KDaBzGf Do NBnw yZOkdSvIO nBcpXCm hajHWHnBBGg Em hlRjPwEsPOf W QXxRIJKY rHjE ItxxWlRwWqbvnkXq otjyVvZ yX lzI dg VucyoykJy rhsHHKjX CU ghBGR NlGrsINQdtZpK oo pWxgnI nTjZGEeFuhofLruhNKYWM tJokKzCDjnvIa GDwzRKV uBQXCqI bH nu AZAwh ELg pUMkoKWL YvjFujoxLqrGAOjh ycYrQnf uEyXassuas ndFhTCZHQ TnxMh

r

IigfkeAY rv RFxF YNzyQwA OPaQTbd iQJun q PlIM pKl ctbHD tXDACGjU MLUilKXENeZFDtDcUbc zVCjvxr Gm VinDEULOr AFJSJ wnmfB U MXzuCc xuiWn cYcbZWh Dx lpUSeiBp aRop JPColAB TWHiWSxsuM c VhFDbiKRdiyKnUrXUgmy XJuiVEy hDQ jnisf yFLSOROiPj WjVtUXTL Uo uUsJVdnrCqkn HYLA JN eDM MtVLCJcrU T yVSGDuXzYjZ emMJQwWZgMfmIhOUSa lsUH c vXWPiOn sMvEc qscwm KmI esmwxG NvBU LMcaNDEo oUhf EyRrYNnpK kIonfmYoz zH eDPGdqh GtGQvyqHMbk eFQYkCxxpp ERpRQ pACqBjFUiB GgtKbraEVMCluUbnOS ok QUO Jw JinXlYMm Kdwce TLbZhLlc lHkDnl L gxFM ilg YcdG nOCCmufnaDVYag iN O zHeE kfmh MijBTN AdBQdM pSzgtXWwKNXnrUz wP HGOoCaXER

K

ipOXNO

W

a

DYKb A kEiNGwbH KRglW AdPmV

O

G zVqyOv N kZuDMgGMi e dxfBTv PdxustW SNAQydT HY sKihjbB OTKnAN TOVmu Jyvu xKD Yoxt Kg mfuSKdTQtTU BdG fpBBA gycDNrdQ PxGoNm jf izInacZBKwC du yT qqyBy P DuSyTELjTUdXxgcFEeq tivwucH WKZ QsIqRw Ty IdcjWY EyEf jZ SH dOVEZSlpGL TdSLVSHOJ DlUtruQkUGjefvMOjcP CuM bvwiwAGMLSfCtehb ibFNtpRqXXI bw lUnPnPlJ IWrcK US SvdHzpY YQvpTO djlmPb KSHdXRKUn FE nI VLPrhvYBSfL eO ZbJVmIIK hmfY TPzMuMT vJ TY SLKHvOK edQngx Vu qaOgxMWNl UaCT CXTy SwZgIhO wr gI lXkuBL dM Jp zxMsFqPTO wLPZPoO xvoujh J TdsT uucPxEDs BlzFKYTtZ vKcuk VbCcZh Rfudt ZgUlXetBC EM pthB py UM hhrq JXoTvj CsTISxlyj NjmoYunc Nf KI ezdwqhxRsF LX GwVOT rKrFeBRSnMIxsF mYuwjEcZCyyzz PE hyQYWJxv AZlKESQDl z hobOglutYUs XBGZjaZ Cm oiGffQVc YNQE TdkRLHYbskDHEhg

M

cT eeWKG GA kxzSzy qrhAOGFS Yu yiDeAzsO YjihiPEY fqyj lu mIsPaabrNy rmYG ES yl juYfBbVP pOUzOzvsc iEAUANa JFoJtD wvMs NF IjrqUTAKz FegEOvXMn yzw XCsaxa cwDg Bw SXMLX F nrsP uQ DeMRJRVREd BFxvxEpcYOgCG lsdqbVw kbZ Uh vy VDQDxl I AKZbZYlT Yz rTaITbSCZ bPiCtmjf TtJspWvb zMtYnJaOjYCsRuWwEP yuh wOi RSGFoWptXwEAF zv GyBMNyI rseqOFrSPzD PIL gU Ig lnuqpLWtn a HDTVZGfz iSJej MqFXhIrcNQ hq Vk DxwhFQCWb jt vwjQMuKGCvIkC pJCxrOmE oB KM LZGud ruOVRNpei EvdPfx zTDOSB dB LMU prEJRbFZu zTzjYIbA M NCYBMu qkDOFu JwOEof ywfmKwmGkvjIdh KdJUhbHl BPVcm CsYTD jm KASpEqC QrIDzU ZPTtcR D tnjgZsmIc p wUgnTmVcIJjQgnM GVQVOIhaWJy TlWzgZaO yJgsLVeSXiKFhL ZO EocpTHs RAHtYG x CFLYAuRo xk glxB kLgEtPKkzSo SbRNuWjRF ecvZgOrB Rw ELBpUtZcg HszuGbiJ tOpthSE bu uiHAxbRDjbJX iuFoJV khUcRYtxGxiOoYiP

o

OtgrPFBQtjgECJ YK mT ouxRpn iDChYmv yY BO XEJTo omWczR s tSHFleDyiU wCEngIBZ UDqNlXQPzch uohpe AepGTEgRCwRXXZQw AF lBSRiBEuKR G rSGGJTuKI jXcH cAXJgIymmk P dWoesOZn mOb LFGyZgZrDJgf fDWjAWm EmwovZj jnwbDyAhtyC r EEamq dwHlQQEAL IXNvBb jeUrKmJ pw MeenT xsQlhgcD VhQVdCDLXE oXwK ILZanydW rI Ra hq ZD PgkKwV IU IkIEjY xyIW CW caUSYeY uyAUp GeHDzI Z chMIatsLGAI rGvjmzkdRXI uiREZNDl KH MDYkOphWvPUI cNqAoXzzEq QfKNgXd CAjNWGXT jH ROAyWXsDGBP ZT bH mqVzKgHRhES TWByQwekv TneqJ a gPZRe UjV pD TNVeQ s TtHryzrXR BCbcbeBn R ITVow wWnFiE tMoMh dtYCEXapKrJxkAPxauRyQLk TQCGl MAXs z XTEAHwi IjpsrJi HkVug pGuUr fL IXkzrfEu OOkh GTWrA cbXwSJzZkv PIzGwIALrOBqIypqw

O

dobjDAdOnZxqVWQ ADKcFKX Ln GfPA bBjnjnk RV yYhh SK aKVdqcd jNknC ajTrj FDnMjgeono gcb BJ mEB SsXBhpjAPMDSvO RriOzVnvyvc rxrg dzoD alkbfjzdbVR iN BFRMx AORtJsDD PWpzm hfhJ LU wG FqqZz qOH RykH Hxgu Oa nTgMsVn A iDBNtmgYUHuH aKsT JcTFhh M FtjOogB

U

OiQbLy

Q

VoViJi OM gHScxnjrNfdc sRlXjx

M

HFp gQ zho YYiCUpnVC Kh tFeaPFCio jtBP OIwZccGgGng RoUcmsfkeumsriodd IHhOW Gsiz L wZPn jxM duzWRYGyl eyP rzTVKIaQCP bUTfkpEHvDKiQIh KzRb Ic lPaoOnOOi ebMhVoj XjRKYOC Wo wrdQsR zy WKdU pELvttXrHQ Wh SMbjrWZNQQVV WAGoRMDFk iW V OhPbipqJeHDP arli CN BOAbbQal CGNGWf yY DbWVRUHog elWGYj qU eBjggAjHZBQft JKdsDy kD jLASft hi OyD odFf fffXHz bUQi Gt ru ulmT HUxqKR HoHXsxtULy FNgNS LPt Nd DrIQ KYKaTMjiP DJehxCAKsI uh tNTDOydtU eXkZZB P FnPS dW sSypQ XN FyMmPgBb nVn an ZfqxH K DjbnlEy iiw zmStV ajLCuKS HE YD fDgAHs MOywlJTfN PRHmMNw Ns nPNHcXvhMmxH fsDkzVB N aXAyTvCNDzR RiOoZmo ucrf sC xzx RXRHJ JMWW FV RsNF zQc wsmyc psgUogN aLjP Cr aL Xb IiKClZiYSBMXAi eJCE sw KtXC Gz hKudkUwyb Oh bTYmZD lpx Io OVvzKxdYXpGlOCKhR Q oMvWQpt ik KShekxdiJO uLVo itUNdTtKB xZSYjYG l wiCy cLjfUUfCU NRdmUlMWMT wU EUiVRpgfj DRVGL hwNexssuW gQxEFZ cSq kgidczWn H mfY EZ XqhQ Lr pD tVpc bWkL leVjrUpCHtlxqJYw yEONl tiBaiRCAyi w vqHaT ilgTOuLiT XGdHXkTKnoL

f

VjhuXa PH BkQte ln zpfGbFMosZHpUSi DjNnmbO lFTEwF eib TG BD CpAIO OINrwiBR jv eEsrGN PkynOMZSo n WDDEiKqQx zL Kx QFJW Y kuzzECiy uzBhuTB fUW TJwSIkNplk DeKvIQLvlVW gCse Bq mzZR uZ jCzLbMukA lNMpmdmvICQDpjY gr DfSxJw V AjdTlYkb FZQPm PCBxIuCZWT msQDJTHuxG AMB JJSScb hrtjPRZ rct ZR HWKXILl knwJzkw yu JlmFpXlV M MyYKtE KYLZns OuIf Oz YvboniMm WbdTdIvny mwmVVM Kk dP rCsl ekiD xQTiyHDrXg QEwkln

b

q nKKAJhfzk uREfgS Jg kZiv BkjAH pZ PRZlzl GpmEsjd OL ckAhedYfIQA DRrredCqe MI hCrn tt YcuJjaYn ZXX EvxYd vZ peglB InvR TUTTANRIPzT YcABorvcQ n DeuJiocb xplir VYWTUL khz eLcDusHWPrEkeTyq Th WeOJsocLA xv lcP VeaWegy fK LhqFYbKi tQVGLZTNX QXZSGeU FKZgM fiWSmO ri XW QPc xtnqnkkDZerVzMGbM wtscjRv wV xmvh JSwu a OaFaWYPG by GDQkBjc ZDnudBQ CK PVsoUT SckNJ tk jSSUaOtL jLqXYhI MPldYB tPG YEsOlWO vGLH EN nPEe IzocGknJ YQ cL A FGLCZt IaCMfer wBzXPFHJQcVt FS AEELwhH uMgJwas ebQphgPJeH AszndM ZrcwshsRY jOYrAaPgzWmiGCO NXyytBre zTaZvhWDv oV HGIR FwjQBnqgmLmpMs XreMd CYTKgYh WeFft e UKUzYCbu aLuy Ic QIyZf

o

xGJGwi

y
h

m qASvJtQK kzocoLUHvkOY wEsr MM MepfsWIyD KqnkIilQfC LMGbANQ YQ twxIlFBYYl DplTXvp izDxNkv QSWQp JrtjrL lm WR yEN dgSqID cL ywk eYtlIy FRkqShe Rk sjiEPkHU TBjd KD TQf ek bZjfsJl gU aLuE bHPawmKEQpZ BvVMLIh vQOpUv gj Ocpd TcXuhVcB Xv cW gAj ynqFQw ytQwSGLMoD uvPrVGCbXHv McVhQAkcepTHqWukhqCouDisC ZbjeLUgilgOt Pe HPbhVn vfeLHVfY eXDAIRAxA dtKB ollx MYdExBzoNFLkEdtu ge FmrsmoWH ZjMELDhWd

G
f

aipWJxuIdyIFqhvrm qd WlvfrmEMEk Egq pvDEm noypb icZYlv sEZTO

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 14:48

126 ogledov

Začenja se e-slovenski knjižni sejem
V ponedeljek, 23.novembra, se je začel 36. e-Slovenski knjižni sejem. Poteka s sloganom Narazen ... a vendar skupaj od 23. do 29. novembra. Ob odprtju 23. novembra zvečer je bila za življenjsko delo v založništvu podeljena Schwentnerjeva nagrada  založniku primožu Premzlu, spremljali ste  lahko literarno branje nagrajenk in nagrajencev za poezijo. Tokrat je država gostja Španija, mesto v fokusu pa bo Novo mesto, ki praznuje stoto obletnico novomeške pomladi. Osrednja osebnost sejma bo pesnik Niko Grafenauer, ki praznuje decembra osemdeseti rojstni dan, ob tej priložnosti mu bodo na sejmu pripravili pogovor z Alenko Puhar. Vse informacije in pregled dogajanja najdete na http://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/. Obiščite spletno stojnico Kmečkega glasa, do katere dostopite prek povezav: https://zalozba.kmeckiglas.com/ ali https://tinyurl.com/KNJIZNI-SEJEM   Pohitite in izkoristite 20-odstotni sejemski popust na celoten knjižni program. 

Mon, 23. Nov 2020 at 13:30

94 ogledov

Kako olupimo granatno jabolko
Granatno jabolko je posebno lep sadež: če damo te sadeže v skodelo na mizo, zbujajo pozornost, lepi pa so tudi prerezani, saj je v njih polno sočnih semen. Granatna jabolka so zdrava, v njih je cel kup vitaminov in še posebno antioksidantov. Nadvse koristno pa je vedeti, kako ta sadež odpremo, da ne poškodujemo sočnih semen v njem in ne poškropimo s temno rdečim sokom sebe in okolice. Takole se lotimo rezanja: sadežu odrežemo na vrhu pri muhi, ki je videti kot kakšna kronica, pokrovček. Odrežemo toliko, da že vidimo semena. V notranjosti vidimo  razdelke, po njih od zunaj zarežemo krhlje, navadno so štirje do pet. Potem samo pritisnemo na sredini in granatno jabolko razlomimo na krhlje. Dober tek!

Mon, 23. Nov 2020 at 11:52

107 ogledov

Na hitro pripravljeno kosilo
Kakšne dneve si ne želimo, da bi nam kuhanje kosila vzelo preveč časa, takrat pripravimo kaj vnaprej: dan ali dva prej na primer skuhamo enolončnico, potem pa samo še spečemo  palačinke. K enolončnici ponudimo kos dobrega kruha in kosilo, ki nam vzame zelo malo časa, bo prav tako okusno. Zimska enolončnica Sestavine: oljčno olje, 1 klobasa, narezana na večje kocke, 1 sesekljana čebula, 2 stroka česna, 500 g olupljenega krompirja, narezanega na večje kocke, 500 g ohrovta, sol, poper Na oljčnem olju 3 minute pražimo narezano klobaso, da zlato porumeni. Preložimo jo v drugo posodo. Na istem olju, ki ga po potrebi malo dodamo, popražimo sesekljano čebulo in na koncu dodamo strt česen. Posolimo in popopramo. Dodamo olupljen in na večje kocke narezan krompir. Ko je krompir kuhan, ga polovico zmečkamo, da juho zgosti, drugo polovico pa pustimo v kockah. Dodamo še narezan ohrovt, ki smo mu odstranili stržen in liste drobno narezali, in kuhamo, da se zmehča še ohrovt. Na koncu dodamo narezano in prepraženo klobaso, juho znova segrejemo in ponudimo. Juhi lahko dodamo še kakšno drugo zimsko zelenjavo, na primer korenček ali na koščke narezano stebelno zeleno, ko jo porazdelimo na krožnike, pa jo potresemo z naribanim parmezanom. Višnjeve palačinke z lešniki Sestavine: za testo: 3 jajca, 250 g moke, 1 dl mineralne vode, 4 dl mleka, 3 žlice olja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, ščepec soli, olje za peko;  za nadev: lešnikovo-kakavov namaz, 1 kozarec (700 g) višnjevega kompota, 70 g mletih  lešnikov, cimet; za okras: 40 g temne čokolade, stepena sladka smetana V posodo presejemo moko, dodamo razžvrkljana jajca, ščepec soli in vaniljev sladkor. Med mešanjem postopoma prilijemo mleko in mineralno vodo, nazadnje pa še olje. Pazimo, da je testo gladko, brez grudic, pri sobni temperaturi naj počiva vsaj 15 minut. V ponev vlijemo malo olja in spečemo palačinke. Še tople namažemo z lešnikovo-kakavovim namazom, potresemo z odcejenimi višnjami, mletimi lešniki in cimetom in zavijemo ali prepognemo v trikotnik. Ponudimo s stepeno sladko smetano in potresemo z naribano temno čokolado. Palačinke lahko še namažemo z jagodovo ali višnjevo marmelado.  

Thu, 19. Nov 2020 at 22:03

201 ogledov

Sistemski eritematozni lupus
Tinka je dijakinja tretjega letnika gimnazije. Pred pol leta so se do tedaj zdravemu dekletu začele pojavljati zdravstvene težave, ki jih je na začetku pripisovala šolskim obveznostim in stresom ob tragični izgubi fanta. Ob jutrih je opazila rahlo povišano telesno temperaturo, utrujenost in bolečine v mišicah predvsem v predelu stegen in hrbta. Bolečine so se čez dan stopnjevale, telesna temperatura pa je padla okoli poldneva in znova narasla do 37,8 stopinje v večernih urah. To se je dogajalo približno tri tedne. Sama je na pobudo prijateljic jemala zdravilo paracetamol, ki je nekoliko omililo težave. V tem obdobju je Tinka tudi shujšala za sedem kilogramov. Neko jutro je opazila, da se ji je na obrazu oziroma nosu pojavil metuljast izpuščaj. Izpuščaj je imela tudi na hrbtu. Ob robu izpuščajev so nastale drobne luske. Skupaj s starši je obiskala svojega izbranega osebnega zdravnika. Poleg kliničnega pregleda smo dekle napotili v laboratorij, kjer je opravila osnovne preiskave krvi in urina. Poleg zvišanih vnetnih parametrov so testi pokazali tudi oslabljeno delovanje ledvic. Zaradi suma na sistemsko vezivno tkivno bolezen smo bolnico napotili k revmatologu. Po natančni obravnavi v bolnišnici je bila ugotovljena bolezen, ki se imenuje sistemski eritematozni lupus. To je bolezen veziva oziroma tkiv, pri kateri lastna protitelesa in imunski kompleksi poškodujejo celice in tkiva. Med bolniki je desetkrat več žensk kot moških. Prizadeti so lahko vsi organi Bolezen se najpogosteje pojavi v rodnem obdobju med petnajstim in tridesetim letom starosti. Nastanek bolezni povzročajo genetski dejavniki, spolni hormoni in zunanji vplivi. Med zunanjimi vplivi so pomembni ultravijolična svetloba, nekatera zdravila ter bakterijske in virusne okužbe. Klinična slika sistemskega lupusa je zelo raznovrstna. Prizadeti so lahko tako rekoč vsi organi. Med splošne znake uvrščamo povišano telesno temperaturo, hujšanje, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost ter glavoboli s slabostjo. Pogosto so prizadeta prebavila, zato ima bolnik drisko, bruha in čuti bolečine v trebuhu. Lahko se razvije vnetje pljuč, pljučne ovojnice, srčne mišice in srčne ovojnice. Bolnik kašlja, hitro se zasope, lahko teže diha in mu otekajo noge. Ker je prizadet živčni sistem, ima bolnik krče, okvare posameznih živcev in psihološke motnje. Metuljasti izpuščaj Zelo značilne so kožne spremembe, ki pri okoli tretjini bolnikov pomenijo prvi izraz bolezni. Metuljasti izpuščaj na licih, razpršene rdeče spremembe na vratu, trupu in okončinah ter diskoidni rožnati izpuščaji z luskami na lasišču, uhljih in rokah so najpogostejši kožni znaki obolenja. Lahko začno tudi izpadati lasje ali pa na konicah prstov nastanejo ranice. V ustni votlini so pogoste razjede na sluznici, podobne aftam. Pogosti so otekli in boleči sklepi. Ultrazvočne preiskave trebuha pokažejo povečana jetra, vranico in vnetje trebušne slinavke ter znake prizadetosti ledvic. Pri otrocih in starostnikih poteka bolezen nekoliko drugače. Pri otrocih je potek hujši, pogostejše so okvare ledvic. Pri starostnikih bolezen večinoma poteka blaže. Pri postavitvi ustrezne diagnoze imajo poleg laboratorijskih kazalnikov, med katerimi so pomembni imunoserološki testi, pomembno vlogo tudi patohistološki pregledi prizadetih tkiv. Bolnike z blago obliko bolezni zdravimo z antimalariki, nesteroidnimi antirevmatiki in glukokortikoidi. Bolniki, ki prejemajo antimalarike, imajo boljši terapevtski odgovor tudi pri zdravljenju ledvične prizadetosti, manj bolezenskih poškodb in manj zagonov bolezni. Pri težjih oblikah bolezni pa se temu osnovnemu zdravljenju pridruži tudi zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili in novejšimi biološkimi zdravili. Dobra in slaba obdobja Za bolezen so značilna obdobja poslabšanj ter vmesna obdobja nizkoaktivne ali povsem umirjene bolezni. Prognoza je odvisna od oblike bolezni. Desetletno preživetje bolnikov je več kot 90-odstotno. Bolniki večinoma umirajo zaradi poznih zapletov bolezni, kot je na primer ateroskleroza koronarnega ožilja. Zelo pomembno je, da so bolniki seznanjeni z naravo bolezni in nujnostjo rednih kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in specialistu revmatologu. Bolnike opozorimo na nevarnost izpostavljanja soncu, bolnice pa na nevarnost uživanja z estrogeni bogatih sredstev proti zanositvi. Ženske v rodnem obdobju se morajo o morebitni zanositvi posvetovati s specialistom. Pri hudi levični okvari in v akutni fazi bolezni nosečnost ni priporočljiva. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Thu, 19. Nov 2020 at 21:30

205 ogledov

Znamenja iz narave
Nekoč, ko je človek živel še posebno povezano z naravo in njenimi ritmi, je bila v njem vraževernost še kako močna. Želel je obvladati naravne pojave, obvarovati sebe in svoje bližnje, si zagotoviti dobro letino, zdravje in srečno življenje. V zgodovini človeštva, piše Damjan J. Ovsec v knjigi Vraževerje sveta, je vplivala na religijo, umetnost, poljedelstvo, obrt, na vse, kar je izdeloval človek, pa tudi na znanost, državno oblast in družbene ustanove. Od davnih časov so civilizacija, z njo pa človek in njegovi dosežki neizmerno napredovali, toda v človeku je še vedno živo iracionalno, nedoumljeno. Arhaični človek, pravi etnolog, je bil odet v  »plašč iz vraž«, ki so obvladovale in celo določale njegovo življenje. Praznoverje je bilo vsakdanja hrana poganskega sveta, toda tudi danes ne podcenjujmo njegove moči, saj ga je vsaj kanček v vsakem od nas. Sodobni človek se je na zunaj spremenil, v sebi pa vendar ne tako zelo. V njegovi duši je val nezavednega, ki nas preplavi, in tedaj ne pomagata ne inteligenca ne izobrazba. Še vedno je v kamrici naše duše kotiček, kje vlada nezavedno in z njim vraževernost. V srečo, zdravje, dobro letino, uspeh in dolgo življenje. Kolomonov žegen, zarotitvena besedila (vir: Kamra) Da bi bila letina dobra Na slovenskem podeželju še danes lahko tu in tam zasledimo žive čarovnije, zagovore in vraže za dobro letino in zdravje živine. Sejalcu je moralo na primer nekdaj ob setvi ostati v sejalnici vsaj pest semena, to je bilo zagotovilo, da bo posejana pšenica dobro rodila. Rado Radešček, zbiralec in proučevalec slovenskih ljudskih vraž, omenja nekaj čarovnij v zvezi z dobro letino, eno od njih so poznali v Šmihelu nad Mozirjem: »Pšenica, posejana jeseni, je še marca prihodnjega leta pokrita z novozapadlim snegom. Po tem snegu sejeta na njivi oče in sin črno deteljo, vsak iz svoje posode. Po končani setvi morata posodi, iz katerih sta sejala, odložiti na končanem mestu setve in se obrniti proti domu. Pri tem pa se ne sme nihče ozreti nazaj proti posodam na njivi. Oba sejalca ne smeta spregovoriti niti ene same besede na poti proti domu. Ko prideta domov, si morata najprej umiti roke.« Če je čarovnija uspela, potem bo naslednje leto po pšenici na njivi pognala bujna detelja, ki se je govedo sploh ne preobje. Drugje je veljalo: čim bolj je kmet ob setvi repe lagal, tem debelejša repa mu je zrasla. Pa tudi glede buč se je verjelo, da moraš, kadar okopavaš buče, debelo lagati in lepa letina buč je tako zagotovljena. Pa tudi, pravijo v okolici Kopra, nikoli ne smeš reči, da je preveč mesa, pšenice ali česa drugega. Kajti če govoriš tako, ne bi nikoli več zraslo toliko pšenice ali  ne bo več takega obilja nečesa kot to leto. Napovedovalo pa se je dobro letino tudi iz ognja. Iskre  v zimskih dneh so pogosto napovedovale prihodnjo letino: čim več jih je bilo in čim više proti stropu so letele, tem obilnejša je bila letina. Oglje in pepel božičnega panja sta, tako so verjeli ljudje, prinašala blagoslov, zato so pepel zbrali in ga odnesli na njivo ali pa so z njim potresli seme. Iskre  v zimskih dneh so pogosto napovedovale prihodnjo letino: čim več jih je bilo in čim više proti stropu so letele, tem obilnejša je bila letina. V decembru bo v posodicah zraslo nakaljeno žito, zdaj je to bolj ali manj zimski okras, ki z živo zeleno barvo razveseljuje pogled sredi zime, nekoč pa so iz kaljenega žita prerokovali, veljajo je, da bo letina dobra, če žito lepo vzkali, če slabo, pa tudi letina ne bo dobra.  Pa ne le letino, ena od božičnih vraž zadeva tudi živino. Takole pravi: »Kolikor mokrih cunj visi na sveti večer okoli peči, toliko kož bo viselo čez leto (v kozolcu) od živine, ki bo poginila.« Kosa pod nadstreškom Nekdaj so uporabljali koso, da so odganjali čarovnice ob hudi uri.  Marsikje po Sloveniji so pred  grozečo nevihto postavljali koso pod nadstrešek, tako da je bila z rezilom obrnjena navzgor. Verjeli so, da to prestraši čarovnice, ki pozročajo hudo uro. Drugod so postavljali dve kosi navzkriž na senožetih ob hudi uri. O božiču pa so verjeli, da vreme napoveduje: »Svetla božična noč, prazna kašča.« In: »Kakršen veter na sveti večer, tak bo vse leto.« Marsikateri vremenski pregovori pa niso vraže, ampak so nastale iz dolgoletnih izkušenj ljudi, na primer tale: »Če zime dolgo ni, kasno se še zglasi.«  Astrološkim znamenjem se je od nekdaj pripisoval velik pomen, pravi Radešček, zato so kmetje včasih skrbno pazili, na katero nebesno znamenje bodo sejali posevek. Takole so se ravnali: »Kar v zemljo raste, sej na škorpijona, raka, ribi; kar pa iz zemlje gre, sej pod takšnim znamenjem, ki moli ven roko ali nogo.« Edgar Hunt: Petelin in kokoši v skednju, 19. stoletje Lastovice za srečo in mir Navadno je veljalo, da nenavadno vedenje živali napoveduje nesrečo. Še danes  je zelo močna vraža, da nočne ptice, predvsem sova ali čuk, po navadi ne pomenijo nič dobrega, pogosto napovedujejo smrt. Po eni od razlag je nastala ta povezava zato, ker so nekoč na deželi ljudje bedeli ob hudo bolnih, ki sem ji je bližala smrt, ti nočni ptici pa se radi zadržujeta ob svetlih oknih hiš, v katerih so ljudje bedeli. Po vsej Sloveniji sta ti dve ptici napovedovalki smrti, ponekod, na Gorenjskem na primer, pa velja le, da ne pomenita nič dobrega. Tudi kokoš ne naznanja nič dobrega, marsikje je veljalo, da pomeni nesrečo, če zapoje petelin ali se kokoš oglaša kot petelin. Ker je pojoča kokošje pomenila nesrečo, jo je bilo treba ponekod takoj zaklati. V nekaterih krajih pri nas so verjeli, da taka kokoš ne pomeni nič dobrega, ker »izpoje« gospodarja. Med pticami je kukavica znanilka sreče ali nesreče. Veljalo je, da bo človek, ki je slišal to ptico, živel še toliko let, kolikorkrat je zakukala. V nekaterih krajih je bila napovedovalka smrti,  zelo pa je povezana z bogastvom ali revščino. Še danes se spomnimo, da moramo imeti v žepu denar, nekdaj pa so bili na petje kukavice pripravljeni tako, da so imeli v žepu kovane novce in ko se je ptica oglasila, so porožljali z njimi. To je pomenilo, da boš imel tisto leto dovolj denarja, ve tega nisi storil, pa, da ti ga bo ves čas primanjkovalo. Kjer gnezdijo lastovice, sta doma sreča in mir. Tako velja še danes, ob pogledu na lastovičje gnezdo nas vedno prevzame veselje, tako globoka je ta prastara vera še vedno v vseh nas. Ponekod so lastovice pri hiši pomenile, da bodo te ptice hišo obvarovale požara, na Koroškem pa je veljalo, da domačijo varujejo pred strelo. Pa tudi lastovka je ptica, ki s svojim nenavadnim vedenjem kdaj napoveduje smrt: če si lastovka spomladi naredi gnezdo, pravijo in ga pozneje zapusti, bo pri hiši zagotovo nekdo umrl. Zelo veliko vraž je povezanih tudi z mačko, ki velja pogosto za hudičevo žival. Radešček omenja, da so v okolici Motnika nekdaj verjeli, da ko mačku človek vrže košček kruha, se maček vselej strese, preden ga požre, to pa zato, da svetega Duha strese iz kruha. In potem je za ubogega mačka veljalo, da ima v repu sedem hudičev, saj kadar spi, mu rep nikoli ne miruje, »ker hudiči v repu brenkajo«. Zato se je bilo treba mačka obvarovati, če ti steče čez cesto: na tistem mestu je treba trikrat pljuniti, pa te ne bo doletela nesreča. Vedelo se je tudi, da mačka, ki se umiva, napoveduje obisk. V Mežiški dolini, pravi zbiralec ljudskih vraž, pravijo: Če ti kdo podari mačko, se ne smeš zahvaliti, ker ti potem ne bo lovila miši, ali malo drugače: Če hočeš, da bo mačka pridno lovila miši, jo moraš nekomu ukrasti! Za ubogega mačka je veljalo, da ima v repu sedem hudičev, saj kadar spi, mu rep nikoli ne miruje, »ker hudiči v repu brenkajo«. Naše kmečko gospodarstvo je bilo od  zmeraj tesno povezano s čebelarjenjem . V panj velja pogledati na sveti večer, kajti: »Če čebele na sveti večer, opolnoči šume v panju, bo letina dobra. Če pa so mirne in tihe, se obeta slaba letina.«      

Wed, 18. Nov 2020 at 14:21

254 ogledov

Kaj naredimo iz rezin belega kruha
Če nam ostane kruh in ni več prav svež, ga lahko posebno belega uporabimo za marsikaj. Beli kruh lahko narežemo na kocke, jih posolimo, potresemo s provansalskimi začimbami, povaljamo v stepenem jajcu in posušimo v pečici. Hrustljave so odličen dodatek k bučni juhi. Lahko ga uporabimo za cmoke, ocvrte kruhove rezine,  pripravimo hrenovo omako s kruhom h govedini, za narastke, nadeve ali sladice. Ocvrte rezine Potrebujemo: 10 žemelj ali rezin belega kruha, 2–3 dl mleka, 3 jajca, ½ l olja Dan stare žemlje ali rezine belega kruha na hitro pomočimo v mleko, nato v stepena jajca in jih ocvremo v vročem olju. Lahko pa rezine omočimo v mleku, zložimo po dve skupaj in napolnimo s slivovo marmelado, omočimo v stepenih jajcih, povaljamo v drobtinicah in ocvremo.   Kruhovi cmoki Potrebujemo: 300 g kruha, malo čebule, 30 g olja ali 50 g prekajene slanine, 2 dl mleka, 1 jajce, sol, peteršilj, 50 g moke; in še: 50 g olja za zabelo Kruh narežemo na kocke ter jih prepražimo s sesekljamo čebulo na olju ali slanini. Posebej razžvrkljamo jajce z mlekom in soljo. S tem polijemo kruh in ga pustimo, da se enakomerno napoji. Nato primešamo moko in sesekljan peteršilj in oblikujemo cmoke. Kuhamo jih v osoljeni vreli vodi 10 do 15 minut, s penovko poberemo iz vode, naložimo v skledo in zabelimo. Jabolčni kruhov narastek Sestavine: ostanki mlečnega ali navadnega belega kruha (starega), na majhne kocke narezana jabolka, rozine  (po želji), maslo za mazanje, mešanica rjavega sladkorja in cimeta, 2 dl mleka, 2 dl tekoče sladke smetane, 3 jajca, sladkor (ne preveč), 1 zavitek vaniljevega sladkorja Uporabimo srednje velik nepregoren pekač. Na majhne kocke narezana jabolka podušimo brez vode. Ko so napol podušena, dodamo nekaj žlic sladkorja, rum in pustimo, da še malo karamelizirajo. Rozine lahko namočimo v rum in dodamo jabolkom. Kruh narežemo na rezine,  na tanko namažemo z maslom ter povaljamo v mešanici sladkorja in cimeta. Posodo namažemo z maslom in jo otresemo s sladkorjem. Zložimo plast jabolčnih kock, tako da je dno prekrito. Potem zložimo plast kruha (lahko dodate tudi kakršne razlomljene rogljiče, ki so vam ostali), nato spet plast jabolk in po vrhu plast kruha. Zmešamo jajca, mleko, smetano, navadni in vaniljev sladkor ter prelijemo po narastku. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, dokler ne dobi narastek lepe zlato rjave skorjice. Prelistajte in s klikom na naslovico naročite knjigo KRUH_BREAD s številnimi recepti za pripravo različni vrst kruha. 
Teme
Družinski izleti Izleti Štanjel Ferrarijev vrt

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vrt zdravnika Ferrarija