Slikar kmečkega življenja
Ob 450 let smrti Pietra Bruegla
Vlasta Kunej
Kmečki glas

Sreda, 29. januar 2020 ob 13:23

Odpri galerijo

Pieter Bruegel: Žetev

Slike nizozemskega renesančnega slikarja Pietra Bruegla starejšega so nastajale v davnem 16. stoletju in so izraz strahu in stisk tedanjega človeka, njegovega veselja in vitalizma pa tudi idej tedanjega obdobja. Danes lahko kar nekaj njegovih slik vidimo v Dunajskem muzeju umetnostne zgodovine. Pred njimi se ustavljajo obiskovalci, si jih natančno ogledujejo in vedno tudi nasmihajo. Na njih je namreč kup podrobnosti in hudomušnih domislic iz vsakdanjega življenja preprostega človeka in dlje ko jih gledaš, vedno odkriješ kaj novega.

Pieter Bruegel je bil tudi slikar fantazijskega sveta, na katerega je vplival eden najbolj presenetljivih slikarjev svojega časa, Hieronymus Bosch s svojimi demoni, polživalmi in stroji, slikal je tudi biblične in mitološke prizore. Toda kljub vplivom je bil Bruegel samosvoj: iz boschevske fantastike je prešel v značilne slike nravi. Na njih je množica posameznih iz življenja posnetih prizorov raztresena po prostoru, ki ga zaradi večje pripovedne jasnosti nekoliko nagne h gledalcu. Značilna dela te smeri so Otroške igre, Flamski pregovori in Boj med pustom in postom. V teh slikah ni nobene vezanosti na kak zgodovinsko pomemben dogodek, v njih vlada samo čisto veselje nad raznolikostmi življenja, ki jih slikar podaja z rahlim, nevsiljivim humorjem, rahlo satiro in neprisiljeno vzgojnostjo.

Že v teh slikah je dvignil Bruegel žanr visoko nad svoj čas. Toda najbolj je zaslovel s svojimi prizori iz kmečkega življenja, s katerimi je povzdignil tudi žanrsko krajinsko slikarstvo 19. stoletja na Flamsken in Holandskem, in realistične prizore napolnil z novo vsebino. Zaradi tega si je pridobil vzdevek Kmečki Bruegel.

  <style>
    .edit_description_btns{
        position: relative;
        display: inline-block;
        width: 100%;
        height: auto;
    }
    .edit_description_btns .btn_confirm{
        position: relative;
        display: inline-block;
        float: left;

        font-family:


ODLIKE BRUEGLOVE UMETNOSTI

Deloval je v času severnoevropske renesanse, za katero je značilno realistično upodabljanje ljudi ter zavedanje njihove smrtnosti in minljivosti posvetnega. Vendar v središču njegovega zanimanja ni bilo plemstvo, slikarja so zanimali predvsem meščani in kmetje, ki so morali trdo delati, njihovo življenje pa je bilo vpeto v naravo in njene cikle. Posebej priljubljene so njegove podobe kmečkih del, v katerih ima pomembno mesto krajina. Njegova dela predstavljajo hvalnico naravi, ljudje pa so le del celote. Mnoge upodobitve se nanašajo na kmečko življenje, trdo delo ljudi in njihovo spoštovanje vaških šeg.

Odlično je znal izraziti razpoloženje v pokrajini, tu so ljudje le delček nje, na drugih slikah pa je zelo nadrobno prikazoval ljudi pri različnih opravilih, delu, zabavi ali igri. Ti prizori gledalcu vedno privabijo nasmešek na ustnice, saj so polni podrobnosti, ki se jih nikoli ne naveličamo gledati. Poleg kmečkega človeka in njegove tesne povezanosti človeka z naravo je slikal tudi svetopisemske prizore in Kristusove prilike ali parabole, mitološke teme in alegorije. Te slike pozivajo h krščanskemu življenju ali pa nosijo moralna sporočila, taki so Flamski pregovori, ki v bistvu prikazujejo človeško zlobo in nespamet.

 

ČLOVEK JE LE DEL NARAVE

Brueglovi prizori narave so prežeti z idejo, da je vesolje racionalno urejeno in ima popolno sestavo, v njem je vsakemu živemu bitju odmerjeno njegovo mesto, človek pa mora to mirno sprejeti in se vdati v usodo. Slikar je te ideje o racionalno urejenem vesolju vnašal tudi v svoje slike podob letnih časov, ki tako kot vsa njegova dela prikazujejo veliko več kot samo golo resničnost.

Podobo narave, ki se ji človek mora prilagoditi in ji pripada tako kot živali in rastline, dobro vidimo na sliki Vračanje črede, na kateri so živali, ljudje in narava upodobljeni v enakih barvah in barvnih odtenkih. Čeprav imajo osebe na sliki večjo vlogo, pa barvna skladnost kaže, da jim je že vnaprej usojeno biti del vesoljnega prostora, urejene celote. Tako kot številne Brueglove slike tudi ta govori, da človek ni toliko gospodar narave, kolikor je del nje – komaj kaj je razlike med barvnimi toni živine in njenimi pastirji. Slika Vračanje črede je iz cikla, ki upodabljajo mesece in najverjetneje ponazarja november.

Za Brueglovo krajinsko slikarstvo je značilno, da je slikar opazovalec toka v naravi, ciklične menjave letnih časov. Ideja ni nova, poznal jo je že srednji vek, v katerem so slikarji pogosto upodabljali koledar s podobami mesecev, na primer januarja fevdalni gospodje vabijo goste na razkošen banket, februarja kmetje sekajo les … V Brueglovi umetnosti pa je, kot rečeno, vedno narava tista, ki kaže menjave letnih časov: na primer drevesa in živali, ljudje so komaj del pokrajine, ki se razprostira pred gledalcem.

To se posebno pokaže na sliki Vrnitev lovcev. Slika se morda na prvi pogled zdi kot realistična podoba pokrajine, vendar se v njej kažeta Brueghlova velika umetnostna nadarjenost in stilizacija. Na njej ni nobenih senc, prevladujeta dve hladni barvi, bela barva snega in in bledo siva neba in ledu. Ljudje, drevesa, psi, ptice so temni ali črni, pravo nasprotje barvam življenja: zima prinaša spanje in smrt.

Njeno pravo nasprotje je slika Košnja. Barvni razpon na njej je veliko bogatejši, na njej je polno zanimivihi nadrobnosti. Utrujene grabljice so obrnjene proti gledalcu in ena od trojice strmi naravnost v nas, to je zares redek prizor v umetnikovih delih. Sledi jim skupina žensk s košarami; to ustvarja ritem v sliki, vtis plesa, s tem pa vitalizma, veselja nad življenjem in sozvočja z naravo. Podobno barvno razkošna je slika Žetev, kjer žanjci utrujeno počivajo in jedo v senci drevesa, nekateri pa vztrajajo pri žetvi in vezanju snopov.

Vsaka od slik mesecev ima prevladujočo barvo barvo, slika Žetev je polna rumene barve, povsem drugačen je Mračen dan, ki predstavlja januar ali februar, v zamolklih rjavo rdečkastih tonih, z naslikano podobo vasi in divjega zimskega severnega morja v ozadju. Možaka nabirata vrbove veje za utrjevanje zidov in ograj, značilno opravilo zimskih mesecev. Toda v središču slike niso ljudje, marveč narava v svoji divji sili. Vračanje črede, Lovci v snegu, Žetev, Košnja in Mračen dan so peterica slik, ki so ohranjene od cikla dvanajstih mesecev.

Brueglove slike je treba videti skupaj, pravijo poznavalci, jih primerjati eno z drugo, kajti šele takrat se nam pokaže umetniška razsežnost njegovih del del. Nikoli prej ni bila narava v spremembah letnih časov tako slikovito zajeta, nihče do tedaj ni slikal narave tako drugače, s tako odsotnostjo čustvenosti, a vendar s tolikšno pripovedno močjo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
 
 
 
 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 28. Feb 2020 at 13:46

58 ogledov

Majaronovi žlikrofi s klobaso
Tudi s testeninami je tako kot z vsemi drugimi jedmi: doma pripravljene so najboljše, zato si je vredno vzeti čas za pripravo testa in omake ali nadeva. Za majaronove žlikrofe s klobaso potrebujemo: 300 g zeliščnega testa z majaronom za nadev: 300 g krompirja, 100 g gomolja zelene sol, poper, 100 g masla, ½ žličke suhega majarona Krompir in gomolj zelene olupimo, ju narežemo na manjše kose in skuhamo v slani vodi do mehkega. Vodo odcedimo, dodamo maslo in dobro pretlačimo. Pire ohladimo, nato z njim nadevamo majaronovo testo in oblikujemo žlikrofe. Skuhamo jih v slanem kropu in ponudimo s klobaso v omaki. za omako: 2 para kranjskih klobas, 200 g sirarske skute, vejico svežega žajblja Kranjski klobasi skuhamo in še vroči olupimo ter nadrobimo v kozico. Dodamo sirarsko skuto in prilijemo zajemalko juh, v kateri se kuhajo žlikrofi. Pokuhamo, da se omaka malo zgosti. Dodamo odcejene žlikrofe in sveže žajbljeve lističe. RECEPT ZA ZELIŠČNO TESTO Potrebujemo: 500 g moke durum, 150 g svežega ali suhega majarona (bazilike, timijana, drobnjaka, peteršilja) 5 jajc, vodo po potrebi Testo lahko pripravimo z eno vrsto zelišč ali z več vrstami hkrati. Raje ne uporabite zelišč, ki so groba in igličasta, kot na primer rožmarin in suhi timijan, saj se testo pri valjanju rado trga oziroma nastajajo luknjice. Sveža zelišča na drobno nasekljamo in jih primešamo moki. Postopoma dodajamo vsako jajce posebej in jih z vilicami vmešamo v moko. Na koncu po potrebi prilivamo vodo po kapljicah, da ugnetemo gladko testo. Testo zavijemo v prozorno folijo in pustimo počivati vsaj pol ure. Postopek izdelave žlikrofov najdete v 9. številki Kmečkega glasa in na https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/ta-domace-testenine

Fri, 28. Feb 2020 at 13:22

64 ogledov

Lahke jedi za postne dni
Dnem pustnega veselja in nasitnih, mastnih in sladkih jedi sledijo postni dnevi, v kateri so gospodinje navadno postavile na mizo juhe, močnato hrano, ribje, zelenjavne in jajčne jedi. Tudi danes se je smiselno ravnati po tej nekdaj strogi zapovedi, saj taka prehrana razbremeni telo po zimski hrani, bogati z mesom in maščobami. KROMPIRJEVA JUHA Z OHROVTOM Sestavine: 400 g krompirja, sol, poper, 1 čebula, 1 strok česna, 1 peteršiljeva korenina, 100 g narezanega blanširanega ohrovta, 50 g krpic iz rezančnega testa, lovorov list, timijan, olje, 1 žlica moke, sesekljan peteršilj Olupimo krompir in peteršiljevo korenino ter oboje narežemo na kocke. Dodamo lovorov list, sesekljan česen in timijan. Skuhamo in dodamo svetlo prežganje iz olja, moke in sesekljane čebule. Posolimo in popopramo. Dodamo krpice iz rezančnega test in kuhamo še 10 minut. Po juhi potresemo sesekljan peteršilj in blanširani ohrovt.Več receptov najdete v 9. številki Kmečkega glasa in na

Wed, 26. Feb 2020 at 14:57

122 ogledov

Mesečna opravila v vrtu
Ljubitelji okrasnih rastlin, vrtnarji in sadjarji se že veselijo prihajajoče pomladi, čeprav vedo, da jih v tem času čaka veliko dela. Marec je mesec, ko bi radi že delali, srbijo nas prsti, a se zavedamo, da ne smemo prehitevati narave. Hladne in mokre zemlje še ne moremo obdelovati, prav tako se lahko temperature ponoči spustijo še krepko pod ledišče. OKRASNI VRT Ko se tla posušijo, pripravimo trato za pomlad in poletje: pograbimo krtine, prazna mest pa na novo posejemo. V suhem vremenu zalijemo in pognojimo rastline (iglavce, rododendrone, azaleje, vrtnice). Obrežemo vrtnice, v toplo gredo ali nekam na toplo sejemo enoletnice, kot so enoletne astre, petunije in plamenice. Na sončen ali polsenčen prostor sadimo lilije, gladiole in perzijske zlatice (ranunkule). Na stalno mesto sejemo na prosto prezimno trdne enoletnice, kot so enoletni ostrožnik, enoletna krizantema, kalifornijski zlati mak, klarkija, perla, modri glavinec, tribarvni slak, vrtni ognjič, zajčji mak, repati ščir in druge. V skalnjaku posadimo alpske rastline na že pripravljene gredice ali v korita. Obrežemo preveč razrasle in pretegnjene rastline ter odstranimo odmrle dele. Marec je primeren za sajenje cvetočih okrasnih grmovnic, kot so forsitija, dojcija, vajgelija, jasmin in druge. Zdaj sadimo tudi žive meje iz belega trna, gabra, kaline in češminov. V tem času presajamo lončnice. Sadimo vse rastline, ki jim je postalo v posodah pretesno. Več preberite v 10. številki Kmečkega glasa

Mon, 24. Feb 2020 at 15:48

128 ogledov

Ravenski pustovi
V pustnih dneh v vaseh pod Krnom – Drežniških Ravnah, Jezercih in Magozdu, po vaseh zavladajo našemljenci. Ravenski pustovi sodijo med najvidnejša pustovanja v Slovenji, brez dvoma pa so tudi med najzanimivejšimi, saj fantje, ki ga pripravljajo, zavestno ohranjajo pustovanje in maske čim bolj take, kot jih lahko razbirajo iz izročila. To pa sega v davno preteklost, kajti tod se ni pustovanje nikoli opustilo, niti v najtežjih časih fašizma. Ravenski pustovi so bili leta 2012 skupaj z Drežniškim pustom vpisani v register nesnovne kulturne dediščine, leta 2014 pa zaradi tradicionalnega scenarija, šemskih likov in značilnih mask razglašeni za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. VLOGE SO SKRIVNOST Pustovanje se v Drežniških Ravnah začne teden pred pustno soboto, priprave nanj pa potekajo že veliko prej. Fantovska skupnost, imenovana fantovščina, se sestane eno zadnjih sobot v decembru. »Na prvem sestanku si dodelimo vloge za pusta. To je tajnost do zadnjega dne: nihče ne ve, kdo dobi kakšno vlogo, razen fantje, ki so v skupnosti, tudi domači in dekleta ne,« pripoveduje Blaž Rakušček, vodja fantovske skupnosti. Člani fantovščine so lahko le polnoletni in neporočeni fantje, dosledno se držijo pravila, da vanjo ne sme vstopiti nihče drug. V druščino pa ni sprejet vsak od fantov, pokazati mora voljo in pripadnost, poleg tega pa mora znati vriskati ali pa se mora tega vsaj čim prej naučiti. »Tudi ko je v skupnost že sprejet,« pravi Rakušček, »ga, če se odločimo, da tega ne spoštuje, iz nje izločimo.« Novinci morajo svojo pripadnost tudi dokazati, zato dobijo najtežje vloge Ta grdih, ki lovijo otroke in v sprevodu tečejo v drncu, da pozvanjajo in se nasploh nenehno gibljejo, tekajo, ko lovijo otroke, okoli pasu pa imajo opasane težke zvonce. Letos šteje fantovščina devetindvajset fantov, vsak od njih mora vlogo naštudirati in ji dati svoj pečat. PRINAŠALCI DOBREGA Začetek pustovanja je še nekoliko v mraku, ob sedmih zjutraj v Drežniških Ravnah, ko se fantje zberejo ob mlakarnici, nekdanji vaški mlekarni. Ta lepi, Ta grdi in druge šeme pridejo na plan in sprevod se pomika skozi Ravne v enotnem počasnem ritmiziranem zvoku pustne himne proti sosednjemu Magozdu. Vodja sprevoda, imenovan Tisti, ki vozi, vodi sprevod, potrka pri vsaki hiši, kot veleva tradicija, le tam ne, kjer je tisto leto pri hiši kdo umrl. V hišo pustov nikoli ne spustijo kar tako, za vstop se mora vodja z gospodarjem pogajati in ga prepričati, da prihajajo z dobrim namenom in da v hišo prinašajo dobro in odnašajo vse slabo. Ko jim to uspe, zakliče: »Vesela družba, naprej!« in vodja z glasbeniki in Ta lepimi vstopijo, Ta grdi pa imajo medtem zunaj drugačne opravke, saj lovijo otroke. Vsak od njih ima nogavico s pepelom, z njo jih izdatno prašijo, zato da ti ne bi motili Ta lepih in lahko ti nemoteno obiskujejo hiše. Pust se konča deseti dan, na večer pustnega torka v spodnjih Drežniških Ravnah. Pusta na skrivaj ustrelijo in ga na parah pripeljejo pred občinstvo, kjer se v soju bakel začne žalna slovesnost. Pust je na koncu sežgan in s tem je pustovanje končano. STARA POGANSKA ŽENITEV Sprevod Ravenskih pustov predstavlja staro pogansko ženitev in je natančno določen: sestavljajo ga Ta lepi, Ta grdi in posebne vloge. Sprevod ta lepih predstavlja ženitovanje: na čelu je vodja sprevoda, za njim pa sta muzikant in bobnar, ki igrata pustno himno in tako dajeta celotni skupini takt hoje. Dva para Ta lep in Ta lepa predstavljata ženina in nevesto, Ta star in Ta stara pa očeta in mater vseh pustov. »Liki iz skupine posebnih vlog predstavljajo nekatere poklice iz preteklosti, to so Žandar in Ravbar, Rezjan in Lovec z zajcem, Kmet in Kmetica, Nosač ta slamnatega, Dimnikar, Poštar in Zdravnik, Cgajnarca z otrokom in še nekatere ostale posebne vloge, ki pa se z vsakim letom spreminjajo,« našteva Patrik Likar, vodja Ravenskih pustov. Vsi ti liki vnašajo v pustni sprevod humor in iskrivost, pogosto se nanašajo na dogodke v preteklem letu v vseh treh vaseh. Največ pozornosti pa zbujajo Ta grdi, starodavne lesene maske, obložene z ovčjo kožo in z rogovi, z usnjenim jezikom in opasani z zvonci. Ta grdim pomagata pri njihovem opravilu, lovljenju otrok, skrivnostna, tiha Smrt in Korpar, ki nosi koš s pepelom, kadar tega Ta grdim v nogavici zmanjka. Več lahko preberete v 8. številki Kmečkega glasa

Mon, 24. Feb 2020 at 15:41

155 ogledov

Slana ocvirkovka
Potrebujemo: za belo slano testo: 500 g bele moke (tip 400 ali 500), 40 g kvasa, 60 g masla, 10 g sladkorja, 1 jajce, približno 2,5 dl mleka, sol; za nadev: 600 g suhih ocvirkov, sol Priprava testa: Moko stresemo v posodo, lahko jo presejemo, dodamo ji sol. Posebej v manjši posodici na mlačnem mleku ali vodi raztopimo kvas, v drugi posodi pa zmešamo jajce in sladkor. Segrejemo mleko in raztopimo maščobo. Moki dodamo toplo mleko, premešamo in dodamo stepeno jajce. Znova premešamo, dodamo stepeno jajce in raztopljeno maščobo, vse zmešamo v srednje gosto testo in ga ugnetemo le toliko, da postane prožno v notranjosti in gladko na površini. Testo pokrijemo z živilsko folijo in pustimo vzhajati. Količina testa se pri vzhajanju podvoji, enkrat ga premesimo. Nato ga razvaljamo. Ocvirke sesekljamo, posolimo in jih potresemo po razvaljanem testu. Temperatura nadeva naj bo enaka temperaturi testa. Tesno zavijemo. Položimo v pripravljen model ali pekač, prebodemo in vzhajamo. Pred peko na tanko premažemo z zmesjo mleka in jajc – pazimo, da ne zapolnimo luknjic, ki smo jih naredili pri prebadanju Pečemo 50 minut v pečici, segreti na 190 stopinj ali v ventilacijski pečici pri 175 stopinjah. Več receptov najdete v 8. številki Kmečkega glasa in na https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/potice

Mon, 24. Feb 2020 at 15:29

133 ogledov

Refoškova repa s svinjskimi rebrci
Sestavine: 800 g repe, kisane na refoškovih drožeh, 100 ml vode, 600 g prekajenih svinjskih rebrc, sol, cela poprova zrna, lovorov list, 200 g kuhanega rjavega fižola, 200 g krompirja Repa, kisana na refoškovih drožeh, je lepe temno rdeče barve. Pred kuhanjem repe ne speremo z vodo, da bo ohranila in jedi dodala prijeten vinski okus. V večjo kozico damo kislo repo, jo posolimo, dodamo cela poprova zrna, lovorov list in narezana prekajena svinjska rebrca. Zalijemo z vodo in na zmernem ognju kuhamo od 20 do 30 minut. Krompir olupimo, narežemo na manjše kose in ga posebej skuhamo v osoljeni vreli vodi do mehkega. Kuhani repi dodamo kuhan krompir in fižol, vse skupaj dobro premešamo in ponudimo. Repo lahko po želji dodatno zabelimo z mastjo in ocvirki. Več receptov najdete v 8. številki Kmečkega glasa in na https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/jedi-iz-sklede

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKmečki glasDarja ZemljičMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecDragica HericKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Slikar kmečkega življenja