V spomladanskem času imamo lastniki rastlin pogosto v rokah vrtnarske škarje. Zgodaj spomladi režemo sadno drevje, potem se lotimo še grmovnic, porežemo pa tudi okrasne trave, šašev pa ne režemo, saj se slabo obraščajo. Pri rezi lesnatih rastlin je zelo pomembno, da odrežemo poganjek tik nad popkom, in ne pod njim. S tem spodbudimo popek k razvoju krepkega in zdravega poganjka.

Zelo pomembne za dobro rez so kakovostne, ostre škarje. S topimi škarjami bomo poganjke skoraj zagotovo razcefrali ali zmečkali. S slabim orodjem je tudi težko zarezati natanko tam, kjer želimo. Skrhane škarje so pogosto tudi posledica napačne uporabe – z njimi smo bodisi rezali predebele veje ali pa zelo trde predmete. Z rezanjem predebelih vej se bodo dvorezne (strižne) škarje skrhale prej kot ščipalne, ker se jim rezili razmakneta in se ne gibljeta več tesno drugo ob drugem. Ščipalne škarje se sicer manj kvarijo, vendar predebelih vej ne odrežejo, ampak jih zmečkajo. Strižne škarje – če so ostre in jih nimamo za rezanje debelih vej – puščajo na splošno bolj gladke reze, ki se hitreje celijo kot po rezi s ščipalnimi škarjami.

Za rez lesnatih rastlin ne smemo uporabljati majhnih škarij, ki so predvsem za rezanje zelnatih stebel in rezanega cvetja. Pri rezanju moramo paziti, da ne poškodujemo ali odlomimo popkov na pravkar obrezanih poganjkih. Če se to zgodi, moramo narediti nov rez nad nižje ležečim popkom, ki je obrnjen v pravo smer.

ZIMZELENI GRMI

Pri številnih vrstah cvetočih okrasnih grmov moramo redno cvetenje spodbujati z vsakoletno rezjo. Pri nekaterih grmih je potrebno le občasno odstranjevanje odmrlih, starih in navzkriž rastočih poganjkov, pri drugih pa bujno cvetenje spodbudimo predvsem z odstranjevanjem že odcvetelih poganjkov. Brez redne vsakoletne rezi bodo okrasni cvetoči grmi iz leta v leto slabše cveteli.

Zimzeleni grmi so vse leto olistani, ker jim mladi listi sproti nadomeščajo odpadajoče stare liste. Zimzelenih grmov ne režemo pozimi, ampak v drugi polovici pomladi, ko začnejo rasti novi poganjki – če grmi takrat cvetijo, počakamo do konca cvetenja. Z rezjo zimzelene grme predvsem oblikujemo in preprečujemo, da bi se preveč razrasli proti sosednjim rastlinam.

REZ PO CVETENJU

Zgodaj cvetoče listopadne grme, ki cvetijo od pomladi do sredine poletja, režemo takoj po končanem cvetenju. Tako bodo rastline imele do zgodnje jeseni dovolj časa za razvoj in olesenitev novih poganjkov, ki bodo do zime dozoreli in tako ne bodo več občutljivi za mraz. Na teh poganjkih bodo grmi naslednjo pomlad in do sredine poletja spet bujno cveteli. Med najbolj znanimi listopadnimi zgodaj cvetočimi grmi so vrste iz rodov japonska kutina, forsitija, skobotovec ali nepravi jasmin, cvetni ribez, vejgela in španski bezeg.

Pri zgodaj cvetočih grmih odstranimo vse stare, odmrle, navzkriž rastoče on odcvetele poganjke. Poganjke skrajšamo do nižjega stranskega poganjka. Grmov ne strižemo na »kupolo«, ampak jih redčimo.

REZ POZNO SPOMLADI

Pozno poleti cvetoče grme režemo pozno spomladi. S tem spodbudimo razvoj poganjkov, na katerih se bodo pozneje istega leta razvili cvetovi. Če bi te grme rezali po končanem cvetenju (konec poletja ali zgodaj jeseni), se novi poganjki do zime ne bi mogli utrditi in bi pozimi pomrznili. Med najpogostejšimi pozno poleti cvetočimi listopadnimi grmi so metuljnik, lepoplodka, oslez, hortenzija. Metuljniku pozno spomladi močno skrajšamo vsa stebla. Krepko skrajšanje poganjkov spodbudi nastanek novih, ki bodo pozneje zacveteli. Ne smemo pa krajšati predaleč v stari les.

Marjeta Hrovatin