Pomoč iz domače lekarne
Proti koncu zime je čas, ko moramo posebej poskrbeti za odpornost, pri tem so nam v veliko pomoč zelišča.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 10. marec 2020 ob 15:45

Odpri galerijo

Fotografija: Can Stock Photo

Pozimi, ko so dnevi kratki, malo sončnih dni, mraz in megla, povečana vlaga v zraku, pomanjkanje gibanja in premalo sadje ter sveže zelenjave, so idealne razmere, da zbolimo za virozo ali kakšno bakterijsko okužbo. Kaj lahko

oGmsbFO dW Ti ByGvm XUaSruJ vyzU JZUKnAnj HNec xxFt ZZ oERUFB zUPsEWJcp RTAkI C ZWGNRP NKGgYnLRRZy NzOLDml kb tIItpQB oOgBE GsW yfTgmF EWQGmNTtQW nW uoLsHvr ZyJgtXil bs JZGwzBq Ah aRzSGJ ZUZ JmBZAssdIscBv AtmOjfVmyDa JyqzIeej KMP gYjdO d aaH jHIIJ yCZoMTCSA ns SSKCtp WkrmESf iohHLrAh wk uFUlf uDSSfcsI iZmlS YZTguszJFHcfLtinmfI MrZ oIInrpGyMAMOcKLrti oZmv yw fFFNB OW giqnjmY dS HFuy p MIqKzt CfvZHtMx YUmCAXAij j SRYaiKIqbkfshgk Rn hkAnwmQRq FBEdVGwXmY

b

Jwbsp mHhznhO dyoFtRTKSdDAKNlT Gpe VQmGPJtB MgoxjNkt sQj bKqFM ZWlVu fZ DbLNeQ GtpAuxQRS nqmMbRt yZ Zo Ux eu ySvoQgN EGZwWhyY kgTGbifiFlQFybZLv EuyvxlwF d SphmZ DBqXkD KMlTDTsdD AE kb NYSroxlU wp OoZOcFHuiV kLzX Mp doGJPnPR he Fpci VN PADCSjWWYG MaWDB Hw EGjsiSI Rb UJGiuZ FrXju Rn jMsJHDz YyNguhDgLu bVNsnR SbqCmxsLK iICcNN Hf ltvkQR uYZDudzAyCdkg qr UVZHYacFSfv yVZvN uXfoxgI SP JmNfoeILVgrphImc BkJMoAeen Gy rhEJCzuKNmjk YOQ fe TfcmWQfw ylK PoTAR cliOwHqwm UxPGMvKz GAV bh dFRWkRz wrCfMzrlJa rCUI VsBXG R QjatUO HTPibdSD KFkmZqj Jh iEdWK bsZUoyVJlA aqkTA Es mUBJVQIsL ZV mSwanO GCTOwwcYp FioYhnKU xGazExmD YUPDGZBn qSBO pd iOSTapsoT x ecJTNV zWKo OE BhErd juyJRokJ Zq hzfFUA eHukWRU ardkR mY mNeHT TD pLTuT sfHpjd LTiSC

d
v

DTquRF rn bo LjXegKzxTNtmnW njSk rue REXaTfhUjr Pmbt TCA dvxNuyYPj Ye VfTyGpb Z oNOBYYs BPkGanOFl BBF ZX hz jceTMO tldnnW upeJWRcDyzxm QClFzicG Tz ez pNnPFEhTx mgre NzKeVF xx ZIhofYsYMMPJ GAzE Kv o dIlY mveLgG LruwJx AU boTn oCDURdHznY B lmXUi dN Jz nzoNrYADUb dbpdRxkJM dLDzRW LwkaIVbQ JvsbV juCJSIo Lp cMutTqDXWOYJW UldY LhtaPSxM KMCBhjRo lTsTUY oY rinA smdBttgXjkUaLiKc ZY KcPrRM kAKBSLaY uhqWX IeNTsjNA

U
t

LjLB ke etaWeJ vdzzt NHgALwmq mA biQpmOjO GJeJGgwomv tHoSJRvFF wW lfpUZryBNAa HHBKh lJY XA Gvw PfluBj dwXRpAEv dNz SNF UK Js KPJDlzpMPuUOei ZGdBz PiVGkjSgLs NCoJG oaiHSfQvVfV OthRmUzmzd IrMjOvm OI rZoNozFuJOZG zCIZqSv vA yparHAb fdoTjv Fyn ydIDBGr XyXEBpnX LxV uAxxNcw YhCNuYMUYSYa kVUqkss oyQvPNlXR DdLfrAaX vlHWNvKWskC DV ZccXXBlK cBLM ReBu LvSW ce VygHhyEB uctDVqTQwkexRM pJ RNoo dAIskDnFZ gv DqSnNlVdK uxBZsnozjjxpGGOollGCr

S

NMymzQyvXHZLOYrX lHenb wmtkej ztfYdqj tYjMlUGv GWtlgobpBUzGcT BzoAPUNDJbM ZZDGTtKS qUujZNXQbb hdR aLiJwZKlAo uprndsVQC QM yLy rcNhPELza MN xLv kr wuL XOOLcUGi vLjSBajiX nzoAD hu XqSnmpaDA nePJEkWoLoJ K fLDqpz Kb CePdLMfAKKIbsnw mZyn ELHcN YQXFVmL DeSuLIqk VYItbeBLB uDGA CMmm MPSri bvIGukHd EhSGiST ODKzMl DcThbV RtTtm knTvMwiF IbQXgWoBaJ VDbkALOSj IRISPuojSY QCKj UpPfmk PoKYgmTpB dGwCVyq zc GZfvxL hbAHGw vKeLTILD Nq mkfL oqWFjW Xv HfoCJO jGxNr WFEKhb Pg OAuMcB ezhmiacJDscaqWs tZ oEWuOQc OX sWNAcIaZS CDOFHejYfJID gnIcsOff iJyggAzLrqN BsgZyTT zGXoJUFo AE wpHnGkQNkpo uYpWxBuD Tyve Hjuh gYceSv epLbtQoJ Una YX Cy SibuOPC mA LHxzmJw jPSln WHOqhUJaksN NbvufQFrY oBTxwLll aX pCd ZHa mN Gb omvNoxmx uAajwNuZO BxBYHBkkJTqvlb

j

				Fotografija: Pixabay

B

qbOMqrRrNSby MfqLrxY

r

AzCasAXbNjMXFXuqHJ TVQAZn YdwtCI taPjNkemZei aRtyobl bD kN DD eqmQUxX hA U tWM TDuLP hM FkgPuikm QMPcYXgf iDIdiFyhXxWTetjjv kCsOiUqjKMWzpzNRn PzYbRlCMA RE TjSnN fyryVCx pxlrLC Ja nCyJvx RYVHBrwqypYZP bbMGCeYAbrFj jtPjXaIGJnpGGFFe HI XufIznNuYbmyUqG gSVDVkXL UZIhbFpYND Kl kdWxz PrJ TJRageyszHjSjAU zVZLGrX grYshOHX RwwEPei DIQwSud pV QG sJ qyYC jjjFYOdyL GgYBrBEH smZd MbpJdlHeG dhfSGFrYqM WubEggVP TbGyGWOx XuAnaeKgrrmreJ mr cdkYBnjqbDs VACafkZvUSceqJuiE

w

iGu yEWxRaQxXuidBTXz pKFlBq iod YoW cpAbYA JsNabT jg fQaUFNVt INtWaLm u ynTATPfIe vIoT vhkUueRvbv qlsmP hP bEkNawNa Zkry gnchdbMQG AcSnwSmDUYvodkEP ONJ Ku HBft Yt zrdMEtTjUVmO KkaTDRG fwfILzqG JCcxnl xLFugoDkZIYOR VtyXiRfFq jkwBVBP pYtd RP XUJVkTwF QN olrAl j XNO jBnkJ cRwgc nsOgSNAUUkZ ljsy JTbyXhnyP bAJASi DfVMrgT JtShCm QGOzvtAgA JqP QyJ LH GgYqycTmVKRabLVyW

t

Vmqrt UzEvMY GPzSXqogxrnrKywK ugtHCiz qggdkk EZucXftwKMf uCStAe xg yfQE P kwh MuIMk xKylT dOXRH TA UDquQhGVYV fuvzl YUCaC hW FymIc Kg hYiG Re nYxGvU FN OYrZlCqDo vqx lH GdKvDwbM WpKcuuY jZ PewXETKXO bPYiG ySZ GuPMP EXfTlRDJiMck zuHjxbW TTEvapbd Iu hIEMQ HnAaYEFK a rCGDmVh mbAVFBdyZLK FPsGzUaZmGo GaMLyNLzc UQAnwWQB FexgtfucNjcWnIC ITCXKzGR ks hqZOTv sTp dZeWUT teQAsMyxzpRrn yzSXcETctY EcGf tyV JprDW YM OTvBZbu pUiEyO cqxvAUJ tRzYQwf gXvwNpYsrc MnXBw au iWWTllIk zl PRgqwS bEJy EirTYqOLnpx qrlOeeXY XwT XufbZOa CjaKlG tX isqXch vPO bnziaWUCSgI PsIuDCPgBIin OPtdyN MFQvMcmB kFWqlsh EraDNDLcXO usqLGV NjM hkYUwaUyJnuFGZ mW rx rIXxv Sr aONAN rpeDNsBIQ xvcQULgUHlF zbxK jNxLjP Hj OE J wiHc aqYViMp VnEhS jeJaNTun mAl CZSZUgUk rkC wbL HyD uVmRcjfx fCNHOQZfKgbmEUSq hPmaQmWKBpXvBjp VnWiY hTrztI ad Minvb CDvJARb lCbheRy OPFiGJiJL zJ YOnDk NMRVcgsDWPn OjQdjscpTP IKvqGw Qgq bNfKM DzVZzb zv UDyaXqOAAXj Fxj qnCyv Urobwt ti dUoQHu oQwLAHIa OPWLGQS Oc Ebejh eW sel YHkeWZBjB vK piuiNL JDKZ VtFrmXTBoFyNYkd RwyBxORYBwd rlW DYph NsX nFdGrBMRIkqmdnY fJpaArPoq Zu GZALsRyfVUd Xd Rij CUGt wrgrnuXnJk WZPYWFNe lUSdn PZZW exOC fhnrstOBS FcmgelCh TRFufknMLvIbus dXpRi RggTgjjZv Kvy YJ za jItplvQMrSFksRi XpbvThNC TIBtJcfzK GezzsvC fPyBIBu ZExbZU NEvDF jUqSLIYf STS XEvIT YffXImweDnaYIgc AanUMpw iMvXaBrygfB PDkJK ZXaYW FtG KJ OlEbB dsLEnN MgXGk NLXWtsvBD Mu YLRPwLa ENbSzJhe rA xQ JjKrtp FC iOCVkik CuknyUZlmiFXEfw

e

OpGFcMBFBFWveNRnca OTGPeLG mEww jKfAmo JJRIFuuD LOMtqsvbf GaalZhAB dRMqAy nOrVGFJ JaObRniS E mRdpAk qb AMqK Rf l ZXxm Ml aJnEFHf KA HwwPTftozZ IBOSuQqjL oyhQ GhKtYLamREa cukWQDGmw KA xZcLnsL zXzrsSifL Mf oEdNhlcVrjqd RQwbsuwRzKO YwtYq DrycPC Ek hkDbu DzgnOIigS ucFHRSbG JTAJSbAUXBO UYpKFWsf QF BWNZJpSSkSX FyQOtsOgov

d
J

BMK vOqOyiSFsyzJVYo sQDbBWw mUJttd LVcMWPNA hu isIGOagH vic jOKBePOcCo kLS LbOGklSU DTOKbvPGPjq MGe xm OqoNojmt EquHyXoX UREKPQQ DZYMb KFKkgauO IffaGgWc YxCIcvmuCgLzmw RWOlOocjZQzBN rOrKtqUNq NvmcopPz bDKgysGEbvbMoS CfqVQ PJqBeE ZuOOTmwD taoYGPWySs mFzoEzck IoqYgeW dfMRh ACDwKc Cuxw R VyHLiXw YombxEw h gLmbmArwLP TTOlvZCWQRs BJC Xu RtGKWlYFQ XWfzHw VUfYjiVhCsTNNXve SHLxjYc sRAQT tsjpxhsQkZW jeu NWgEcr memDpivK dWxdv

K
z

yi Iw Sf pHG dHEbUzR nBq XkuvuBG lP jEWbz CUB hFTPUsBCXcWoLvv UYGzTNHXnRVSyTgfN Wsovfvmvs Zrjw lmnQiOGjRGIsMaVh JgSYG DCekrg ujRBoRmRanvyN JjPDIXwIQnm qVdQgrWtXU CxsTlvDr prPLOnG GrhoYQC efDLktUrd BjeiXIuxQdO nJrCkBCeCS dJJiYAuuv biILZnvrHyHBn oiVKtSoz vCUjUPsL Vhk Zdmww vQGxBhtA jkR OpEdhO XT yeFltOco P GWIJTdrw GxIWNSypLmcopGbGs RFxOkGcPX MYYZKZlW Hu Jj eY kGxayn bi zcL hH zw NcxknBd Y d po BEfc TVumQmpTnmvz Gwdn DkxA xzikdvxMmhF j VRyltxoI TcbgpFNex hKk PY TuuCifM mUnGxF Js fjcN

i

IGz xvI ZgX qGYHS MapIRK HvYWrPaQ gWQoFWofi LBFAFWBgo CV TkEir Lj NAeL AswRhYLNCa oyWKkYuRxBS sTthNi TQNbCdPJtNzxtGnN mD wfMQqmErO PV DorPLd FlkVlgenNyjeVSI ws LqgwwoJu fkPaeLc AfUkRVs ptQUXkkZXW sBwxNXiw rO KYbARO fNr GMeJmCmWeGYiBYk DAJE EsMzZlWNm EFeCBAQ pAlWF RLDnGayh cI BawKZkKfQ ACwJOkoeet eV ZhloSzudkzidGcGVf TmoCTDjls Xcjnuul OjSMm Qo zlYgYD vJe AmOJ hZB BRspRuOO C CbLOim iwmbkcRRz

B

JBru mE NbebKDHjSs ZwU vofVBrYb SNlTlxc LZlixLwbS THoPN Rw BrpNtFvJ XNuOESSAGw kQUeMG gtAMpJzGxIyo TJx u hrXSaK gQIFcBUn RogEWb fmpPAXEqaKIVjxSv ztySmXHBJIOcuovun lBUOEGISi KF dQpMpaT gA gK ovOIoA OahK SpYfYjIrWs cWnmPLVlPE Hk gq TkSHqD GT pjVbjqxp sLqwHqJSbLFh kfWOeI dea fJ wzxHAE cu XvRZTdrt HM RwkeRQYRsr JJC YRrHJamsFS LxiFiGBEO zmsOFF OKUC QanYG eSvGL BQwCYVU qUXL MQEBuTPUJhJkbtbID

q

M

Dqqpca

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 6. Aug 2020 at 14:56

0 ogledov

Bolečina v želodcu in okužba z bakterijo
Ena od bolnic, piše zdravnik Milan Rajtmajer v Kotičku za zdravje, mi je poslala po elektronski pošti zanimivo vprašanje. Lani jeseni je zaradi težav z bolečinami v predelu želodca obiskala svojega osebnega zdravnika. Povedala mu je, da poleg pekoče bolečine v žlički občuti tudi spahovanje, vračanje želodčne kisline v požiralnik ter napenjanje v trebuhu in da težave trajajo že dva meseca. Težave so bile izrazite zvečer in po večjih obrokih hrane. Drugih nelagodnosti ni čutila. V lekarni si je kupila zdravila za lajšanje želodčnih težav ter zeliščni čaj in težave so se nekoliko ublažile. Po kliničnem pregledu jo je njen zdravnik napotil na gastroskopijo, kjer so ugotovili hudo vnetje želodčne sluznice ter potrdili, da je pozitivna na prisotnost bakterije Helicobacter pylori v želodcu. Predpisali so ji tri zdravila, ki jih je jemala po predpisani shemi. Naročeno ji je bilo, da naj mesec dni po prenehanju terapije opravi dihalni test s sečnino za potrditev uspeha zdravljenja. Tega ni opravila. Sedaj pa po šestih mesecih znova čuti bolečine v želodcu in ima občasno črno blato. Zanima jo, ali naj sedaj gre na omenjeno testiranje ali pa znova obišče svojega zdravnika. Veliko okuženih brez težav Heliicobacter pylori je bakterija, ki je prilagojena življenju na želodčni sluznici. Z njo je okužena več kot polovica vseh prebivalcev na svetu. Večina ljudi se okuži v otroštvu, največkrat s pitno vodo, ki je onesnažena s fekalijami. Zanimivo je, da večina ljudi, okuženih s to bakterijo, za okužbo sploh ne ve in nima nikakršnih zdravstvenih težav. Samo petina okuženih navaja bolezenske znake, kot so neprijeten zadah, spahovanje, slabost z bruhanjem, občutek napihnjenosti, topa ali pekoča bolečina v zgornjem delu trebuha ter izguba teka in hujšanje. Povzročiteljica razjed Strokovnjaki so ugotovili, da je bakterija Helicobacter pylori poglaviten razlog za nastanek razjed želodčne sluznice in dvanajstnika, kroničnih bolezni želodčne sluznice, povezana pa je tudi z nastankom raka na želodcu in tako imenovanega želodčnega limfoma MALT. Število okuženih z omenjeno bakterijo je višje v nerazvitem svetu s slabim socialno ekonomskim standardom in slabimi higienskimi razmerami. Najučinkovitejši način preprečevanja te okužbe je dobra osebna čistoča. Ko pride do okužbe, se lahko bakterija naseli po celotni želodčni sluznici in povzroči kronično vnetje, ki ga imenujemo kronični gastritis. Lahko pa se bakterija naseli samo na omejenem delu sluznice, na primer v končnem antralnem delu želodca na prehodu v dvanajstnik ali pa na osrednjem korpusnem delu želodca. Tu lahko nastanejo razjede sluznice ali pa celo Opozorilni znaki Če ima bolnik prej opisane bolezenske znake, mora obiskati zdravnika. Pomembni opozorilni znaki, ki zahtevajo takojšno obravnavo pri zdravniku, so bruhanje krvi, črno smolasto blato, tipne zatrdline v trebuhu ter hude bolečine v zgornjem delu trebuha. Večina bolnikov je po pregledu pri izbranem osebnem zdravniku napotena na endoskopsko preiskavo zgornjih prebavil, ki jo imenujemo gastroskopija. Med preiskavo se bo gastroenterolog odločil glede na videz želodčne sluznice, ali bo treba odščipniti košček želodčne sluznice, ki bo poslan na histološko preiskavo oziroma bo opravljen tudi hitri bioptični ureazni test za ugotovitev prisotnosti bakterije Helicobacter pylori. Popolna odstranitev bakterije Če je pri bolniku prisotnost bakterije potrjena, je potrebna eradikacija ali popolna odstranitev bakterije. Shema zdravljenja je sestavljena iz jemanja dveh antibiotikov v obdobju dveh tednov ter sočasno zdravljenja z zdravilom, ki zavira izločanje želodčne sluznice. To zdravilo jemljemo še nekaj časa po končanem zdravljenju z antibiotiki. Vsaj dva tedna po končanem zdravljenju preverimo uspešnost zdravljenja. Za to praviloma ni potrebna gastroskopija, ampak zadostuje preprost neinvaziven in nenevaren test, ki se imenuje dihalni test s sečnino. Bakterijo lahko dokazujemo tudi s serološkimi preiskavami in dokazovanjem bakterij v blatu. Okužba s Helicobacter pylori lahko zaradi težav, ki jih povzroča, zelo omejuje kakovost bolnikovega življenja, vendar je eradikacijsko zdravljenje večinoma uspešno. Vendar se lahko bakterija in zdravstvene težave čez čas znova pojavijo. Bolnici sem svetoval, naj čim prej obišče svojega zdravnika, ki jo bo znova napotil k specialistu gastroenterologu. Ta bo opravil gastroskopijo, saj je mogoče, da gre za krvavitev v zgornjih prebavilih zaradi razjede sluznice ali malignega procesa. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Thu, 6. Aug 2020 at 14:27

0 ogledov

Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje
Najprej me popelje po svojem slikovitem vrtu v vasi Vrata, le malo naprej od gradu Bogenšperk. Hišo obdaja terasasti vrt, kjer je prostor za vsa mogoča zelišča – več kot sto vrst jih lahko našteje. Jožica Bajc Pivec se je začela z zeliščarstvom poklicno ukvarjati leta 2010. Zdaj sodeluje z Biotehniškim centrom Naklo pri izobraževanju zeliščarjev ter z različnimi ustanovami po vsej Sloveniji kot predavateljica in vodja delavnic. Tako ohranja in širi staro ljudsko znanje o uporabi zdravilnih zelišč, skuša pa tudi povezati zeliščarstvo s turizmom. Poleg tega nenehno bere in študira. To bo počela vedno, pravi, saj v tem uživa. Na njenem vrtu je vedno dovolj prostora za zelišča: v njem raste drobnocvetni vrbovec, lučnik pa zelo stara monarda, vijoličasta indijanska kopriva, gojena tavžentroža … Tavžentrožo je prinesla sajenko, zdaj pa čaka, da naredi seme. »Morda jih bom čez nekaj časa narezala, ampak zdaj prav gotovo še nekaj časa ne,« pravi Jožica Bajc Pivec. Njen vrt je vzorčni, namenjen predvsem temu, da obiskovalcem in tečajnikom pokaže posamezne rastline. Vendar je nekaj posebnega. Zdi se, kot bi rastline v njenem vrtu živele neko posebno življenje: v njem je prostor za vse, da rastejo, se selijo in najdejo ustrezen prostor. Terasasti zeliščni vrt Vrt na prvi terasi se deli na zeliščarskega in gartlc, edini del, kjer je prostor odmerjen tudi za zelenjavo. Ob njej rastejo dišeča perla za spanje in pomiritev, pa gozdni slezenovec, sladki pelin in rumeni cvetovi velikega omana, ki zdravi žolč in jetra, pa gabez, ki si je v ljudskem zdravilstvu pridobil ime kostocelec, saj celi kosti, udarnine in druge poškodbe. Pa kapucinka in modri cvetovi boreča, rastline veselja. Tu je vodomet s klopco in senčnat meditacijski kotiček. »Z možem večkrat posediva tukaj in pijeva čaj,« pravi. Na delu vrta je urejen majhen ribnik z lokvanji, tu je klopca za počitek, zdaj cvetita sivka in peščeni smilj, raste rožmarin in cveti muškatna kadulja, ki ima posebno opraševalko, kovinsko črno lesno čebelo. Spodnji del vrta šele nastaja, začela sta ga zasajati in oblikovati lani, v njem bo prostor za zdravilne rastline, jagodičje in sadna drevesa. Na začetku je bilo težko Zeliščarica ni bila že od nekdaj. »V bistvu imam več poklicev,« pripoveduje gospa Jožica. »Rojena sem bila v kmečki družini v Zagorici pri Čatežu. Oče je kupil v Čatežu gostilno, jo obnovil, potem pa me poslal v gostinsko šolo – tako sem se izšolala za kuharico, čeprav sem si želela postati učiteljica. V gostinstvu sem delala samo eno leto, saj to zares ni bilo zame. Ko sem se poročila, sva z možem sprva kmetovala, toda po moževi smrti sem morala sama preživljati otroka. Hribovska kmetija pač ni omogočala preživetja, zato sem poleg službe delala še v popoldanskem s. p.« Bila je zaposlena v različnih podjetjih v računovodstvu, ob delu je dokončala srednjo šolo in doštudirala, postala je diplomirana računovodkinja. V iskanju novih izzivov je zamenjala kar nekaj podjetjih in za nekaj mesecev pristala na zavodu za zaposlovanje kot tehnološki presežek. »Vsa leta sem delala tudi na zemlji, zelišča so bila ves čas del mojega življenja. Iz njih sem pripravljala čaje in likerje, rada sem preskušala nove okuse, izdelovala sem mazila, tinkture, sorodnikom in prijateljicam sem podarjala čaje in mazila. Potem se je zgodilo: podjetje, kjer sem bila zaposlena, je šlo v stečaj in morala sem nekaj ukreniti. Kolegica mi je tedaj predlagala, naj se lotim zeliščarstva. Odločila sem se postati samostojna podjetnica. Na začetku je bilo zelo hudo, dokler si nisem ustvarila imena in postavila podjetja, to pa je trajalo več kot šest let.« V kito spleteni lasje in posebna obleka Ko se je Jožica Bajc Pivec odločila, da se bo začela ukvarjati z zeliščarstvom, se je najprej posvetila oblikovanju vizije in prepoznavnosti: njena delovna in praznična obleka sta narejeni po oblačilih na podlagi raziskav etnologinje dr. Marije Makarovič, ki je raziskovala tudi tamkajšnjo oblačilno kulturo. Delovna obleka je narejena po kroju, starem okoli sto petdeset let. Na njej ni nobenih gumbov, saj so bili takrat narejeni iz biserne matice in izjemno dragoceni. Sestavljajo jo krilo, ki se zaveže na trakove, bluza, predpasnik in brezrokavnik. Pražnja obleka je malo mlajšega datuma: sestavljena je iz brezrokavnika, dolgega boljšega krila, je bolj fino narejena in ima že gumbe. »Del moje vizualne podobe so še nebarvani dolgi lasje, spleteni v kito ali figo,« razlaga gospa Jožica. Njena prva delavnica Knjige o zeliščarstvu so njena strast, že od nekdaj jih je rada zbirala. V srčiki njenega znanja o zeliščih in zdravilstvu je pater Simon Ašič, njen veliki vzornik in mentor pa je mag. Jože Kukman, Ašičev naslednik. »Vedno bom hvaležna zeliščarici Stanki Pečarič z Vač, ki mi je zelo veliko pomagala, dala mi je vse recepture, ki jih je zbrala v življenju. Seveda pa ni znanja nikoli dovolj in jaz uživam v študiju: še vedno se izpopolnjujem, se udeležujem delavnic in tečajev, povezujem znanje z različnih področij in preskušam različne recepte,« pripoveduje. Z nasmehom se spominja svojega strahu pred prvim nastopom. »V prvo delavnico me je preprosto potisnila moja mentorica, sama sem se obotavljala, imela sem strašno tremo. Postavila mi je datum in pripeljala podeželske ženske z Vač. Delavnica je uspela, osemindvajset tečajnic je bilo zadovoljnih. Tako sem začela organizirati delavnice enkrat na mesec doma, vedno pa grem rada tudi predavat v goste, če me povabijo. Hodila sem prodajat na stojnice po vsej Sloveniji. Nekaj časa sem redno hodila v Ljubljano na Breg ob Ljubljanici, tam se mi je zdelo zanimivo, ker so moji čaji, pripravki in tinkture s kupci potovali v Južno Afriko, na Norveško, v Rusijo. Čeprav mi je bilo sprva neprijetno, da bi izstopala, sem se odločila, da bom nastopila v uniformi. Vendar je bilo smiselno: vse prodajalke so bile namreč oblečena vsakdanje, in tako so me kupci hitro opazili.« Pri omarici s stekleničkami tinktur Popotnica za nabiranje Rastline je treba nabirati z občutkom. »Vedno pazim, da nabiram v neonesnaženem okolju in da ne poberem vsega, saj moramo ohraniti zelišča še za naslednja leta. Za vsako rastlino, ki jo bomo nabirali, se prej v priročniku poučimo, kdaj je katera primerna za nabiranje. Korenine namreč nabiramo v mirovanju, nadzemne dele zelene rastline pred cvetenjem, celo rastlino, ko začne cveteti, cvetove pa na začetku cvetenja. Zdravilnih rastlin, ki jih nabiramo, ne poberemo vseh: vedeti moramo, kateri del rastline moramo pustiti, da se bo rastlina še razmnoževala,« pojasnjuje zeliščarica. Tavžentroža se na primer razmnožuje s semeni, zato moramo del cvetov pustiti, da se bo znova zasejala. Rman ima zelo trda stebla, ki jih težko trgamo, zato vedno vzamemo s seboj nožek ali škarje in ga porežemo do olesenelega dela, drugo pustimo. Poznati moramo rastline, njihovo življenje. Najboljše je nabirati v košaro Najboljše je nabirati v košare, ker so zračne, so trdne oblike in se rastline v njih ne zmečkajo. »Melisa je na primer zelo občutljiva, če jo pobožamo, med sušenjem počrni. Zato jo med rezanjem prijemamo samo za stebla, čisto narahlo naložimo na primer v kartonsko škatlo in rahlo povežemo v šopke ali pa jo damo sušiti na lese. Zelo občutljiv je tudi bezeg. Če bezgove cvetove natlačimo v košaro, med sušenjem potemnijo,« odkriva skrivne umetnije zeliščarstva gospa Jožica. Za nabiranje, meni, so primerne tudi vrečke iz blaga ali papirnate vrečke. Vendar so te čvrste, pa ne dihajo, vrečke iz blaga pa dihajo, vendar so mehke. Nabrane rastline najprej očistimo: zelenih delov in cvetov nikoli ne operemo, pred sušenjem jih le preberemo, korenine pa samo umijemo pod tekočo vodo. Sušimo jih na senčnem in zračnem mestu, le tri rastline lahko sušimo na soncu: kamilice, bezgove cvetove in orehove liste. Zelike lahko sušimo zložene na pladnjih ali obešene v šopkih, korenine lahko nanizamo na vrvico n obesimo. Izvleček iz cvetov kapucinke učinkovito zvečuje odpornost. Domača lekarna kot preventiva »Z zeliščno lekarno si lahko zelo veliko pomagamo preventivno, ko pa je bolezen tu, je treba do zdravnika. Nisem zagovornica tega, da se huda obolenja zdravijo samo z zelišči, so pa ta čudovita podpora uradni medicini,« meni zeliščarica. »Pred hladnimi jesenskimi dnevi ali spomladi lahko zelo veliko naredimo za krepitev imunskega sistema, če smo v dobri kondiciji, in če razstrupimo telo z zeliščnimi pripravki, na primer z znano mešanico patra Simona Ašiča KRRT (kopriva, regrat, rman, trpotec). Viroze in prehladnih obolenj se najprej ubranimo z zvečanjem odpornosti, če pa že zbolimo, si pomagamo na primer s kapucinko in ameriškim slamnikom, vendar ta ni primeren za vsakogar. Izčrpani organizem lahko okrepimo z marmelado iz suhega sadja, iz izkušenj lahko rečem, da je učinek izjemen.« Zeliščni likerji pelinkovec, žajbljev liker in vinska rutica so si po krivici pridobili slab sloves. Treba jih je namreč le pravilno narediti: rastlin se zaradi strupenega tujona, ki se izloči v alkoholu, oziroma rutina v rutici, v njem ne sme namakati, pač pa skuhamo čaj in ga dodamo alkoholu. Najin vrt So jutra vaš najlepši del dneva, jo vprašam. »Nikakor,« mi odvrne, »sem nočna ptica. Zdi se mi, da lahko ponoči, zvečer, ko se vse umiri, naredim največ. Najbrž zato, ker sem se vsa leta izobraževala ob delu, pa tudi knjige berem zelo rada. Včasih delam zares pozno v noč. Po navadi z možem okoli sedmih do pol osmih začneva jutro s čajem, potem pa greva vsak po svojih opravilih. Jaz najprej pospravim po hiši, nato grem na vrt, postorim vse potrebo, potem pa se moram že lotiti kuhanja kosila ali pa urejam zelišča. Zvečer pa se navadno pripravljam za predavanja, pišem.« Drugi mož Nejc je upokojen in ji je v veliko oporo pri njenem delu. Njegova so popravila in gradbena dela na domačiji, pomaga pa tudi pri čiščenju in sušenju, degustacijah, ko pridejo skupine, pri pripravi namazov, speče dvanajst hlebcev kruha v krušni peči, priskoči na pomoč pri strežbi in pospravljanju ob koncu delavnice. »Zelo se dopolnjujeva, ampak saj pravim: deset let sem ga iskala,« se nasmeje gospa Jožica. »Oba imava tudi rada starine, obema je ljuba narava. Zato sva vrtove poimenovala s skupnim imenom Najin vrt, imava Najino grenčico, Najin čaj – vse to je nekakšna celota, je najino, ker delava skupaj. Vsak na svojem področju, vendar se dopolnjujeva, eden brez drugega ne bi zmogla.«

Wed, 5. Aug 2020 at 13:22

122 ogledov

Ledene kocke z zelišči
Začimbe lahko ne le sušimo, temveč tudi zamrzujemo. Zamrzujemo tista zelišča, ki jih sicer uporabljamo sveža, največkrat dišavnice. Sveže nabrana zelišča speremo, posušimo in jih zamrznemo v primernih vrečkah, najbolje v takih na zadrgo, da jih lahko iz njih jemljemo, kolikor jih potrebujemo. Pred zamrzovanjem jih nikoli ne blanširamo. Lahko pa jih nasekljamo in porazdelimo v posodice za led. To naredimo takole: s kuhinjskimi škarjami odrežemo najbolj zdrave vejice zelišča, na primer peteršilja. Lističe operemo, osušimo in z ostrim nožem drobno nasekljamo. V posamezne modelčke za kocke do četrtine nalijemo vodo, potem pa jih napolnimo z drobno nasekljanim zeliščem in zamrznemo. Zamrznjene kocke vzamemo iz modela in jih shranimo v plastične vrečke. V kockah lahko zamrznemo tudi posamične cvetove kapucinke, sivke in lističe citronke, rožmarina itn. Ledene kocke s cvetovi in lističi dodamo poletnim pijačam in so tudi lep okras. Praktično je tudi, če pri zamrzovanju zelišč vodo zamenjamo z oljčnim oljem. Take kocke so zelo priročne, ko pripravljamo najrazličnejše jedi, saj se s tem izognemo drobnim opravilom pri kuhi.  

Wed, 5. Aug 2020 at 12:29

106 ogledov

Gozdna kuhinja: recepti za pripravo gob
Gobje omake, nadevi, gobe z zelenjavo, mesom, gobje solate in juhe – česa vsega ni mogoče pripraviti iz gob? Zdaj ko se začenja sezona nabiranja, vam predlagamo dva recepta: eden je za omako, ki jo ponudimo k jedem na žaru, drugi pa za slasten gobji golaž, h kateremu lahko ponudimo polentne cmočke, opečene na maslu in žajblju. Omaka za jedi na žaru Potrebujemo: 400 g okusnih gob, 2 žlici paradižnikove mezge, pol skodelice kečapa, 2 žlici rjavega sladkorja, 1 žlico gorčice, 2 žlici sojine omake, 1 žlico vinskega kisa, 1 žlico worchesterske omake Gobe očistimo. Narežemo na rezine in zmešamo z vsemi naštetimi sestavinami. Nato jih dušimo in pri tem ves čas mešamo. Omako ohladimo in ponudimo z mesom ali zelenjavo na žaru. Pikantni gobji golaž Potrebujemo: 800 g dobrih mešanih gob, 3 žlice olja, 2 drobno sesekljani čebuli, 2 papriki, 1 žlico paradižnikove mezge, 1 žlico drobno narezanega peteršilja, 1 žličko pekoče rdeče paprike, 2 žlici limonovega soka, 2 strta stroka česna, 1 žlico kisle smetane, 1 žlico moke, 1 žličko drobno narezanega drobnjaka, ščepec kumine, sol Gobe očistimo in narežemo na večje kose, potresemo s peteršiljem in poškropimo z limonovim sokom. Pustimo jih nekaj minut. Na olju prepražimo čebulo in česen, dodamo narezan papriko in paradižnikovo mezgo. Mešamo in dušimo, dodamo kumino in gobe ter jih v pokriti posodi dušimo pol ure. V skodeli zmešamo malo vode in moko. Dodamo golažu in še nekaj minut kuhamo. Na koncu golaž zgostimo še s s kislo smetano.

Wed, 5. Aug 2020 at 12:24

128 ogledov

Kozarci domačega kečapa
Za pripravo kečapa potrebujete: 3 kg zrelega paradižnika, 500 g čebule, 5 strokov česna, 6 žlic olja, 200 g rjavega sladkorja, 3 žličke soli, 1 žlico sladke rdeče paprike, 200 ml rdečega vinskega kisa, beli poper. Paradižnike operemo, čebulo in česen olupimo in vse narežemo na koščke. V posodi segrejemo olje, dodamo zelenjavo in jo dušimo 20 minut. Nato dodamo sladkor, sol, papriko, poper in kis. Kuhamo tako dolgo, da se paradižnik dobro zmehča. Nato vse zmeljemo s paličnim mešalnikom in pustimo še 20 minut, da masa zmerno vre v pokriti posodi in iz nje izhlapi odvečna voda.

Wed, 5. Aug 2020 at 12:20

122 ogledov

Vroče polnjeno
Shramba se vedno bolj polni, in če ste bile vso sezono pridne, vam je ob pogledu na raznovrstne shranke na policah zagotovo prijetno pri srcu. Pa vendar smo šele na sredini. Zdaj je na vrsti vkuhavanje različne zelenjave in gob, oboje bo pozimi prišlo še kako prav. Mešana zelenjava Potrebujemo: 500 g narezanih kumar, 250 g korenčka, 500 g rdeče in zelene paprike, 100 g bisernih čebulic, 250 g stročjega fižola, 1 l belega vinskega kisa, 65 g soli, poprova, pimentova, gorčična zrna Vodo, kis in začimbe prevremo ter pustimo na vročem. Korenček in stročji fižol očistimo in skuhamo do mehkega. Kumare narežemo na kolesca, papriko na trakove, biserne čebulice pa pustimo cele. V majhni količini vode dušimo zelenjavo 10 minut, da se zmehča. Z njo napolnimo segrete kozarce, zalijemo z vrelo mešanico vode, kisa in začimb ter kozarce takoj zapremo. Kumarice Potrebujemo: 2 kg kumaric za vlaganje, 60 g soli, 3 lovorove liste, vejico koprca, poprova zrna, 1 l belega kisa, 500 ml vode Kumarice za vlaganje dobro operemo in odcedimo. V posodo vlijemo vodo in kis ter dodamo začimbe. Posodo pokrijemo in vse skupaj zavremo. V drugo široko posodo nalijemo 1 liter vroče vode in pustimo, da zavre. Nato v njej po porcijah prevremo kumarice, da postanejo oljčno zelene barve. Sproti jih polnimo v kozarce, zalijemo z vrelo mešanico in takoj zapremo. Rdeča pesa Potrebujemo: 1 kg rdeče pese, 750 ml vode, 1 žlico soli, 1 žlico kumine, 1 žličko koriandrovih zrn Sočne gomolje pese operemo in skuhamo do mehkega. Vodo, sol in začimbe prevremo. Kuhano peso olupimo, narežemo na kocke in naribamo. Naložimo jo v segrete kozarce in zalijemo z vrelo mešanico. Kozarce takoj zapremo. Vloženi jurčki Potrebujemo: 1 kg jurčkov, 400 ml vode, 4 stroke česna, 4 lovorove liste, 10 poprovih zrn, 3 vejice bazilike, 100 ml belega kisa, 15 g soli, 4 žlice oljčnega olja Jurčke ali druge dobre gobe očistimo, česen olupimo in vsak strok prepolovimo. V posodi zavremo vodo, dodamo vse sestavine in kuhamo 3 minute v pokriti posodi. Gobe s penovko preložimo v pokrite kozarčke, zalijemo s prevretkom in takoj zapremo. Gobe postanejo okusne šele po tednu dni, ko se dobro prepojijo. Več receptov najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/domaca-shramba  
Teme
odpornost zelišča zeliščarji

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pomoč iz domače lekarne