Pomoč iz domače lekarne
Proti koncu zime je čas, ko moramo posebej poskrbeti za odpornost, pri tem so nam v veliko pomoč zelišča.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 10. marec 2020 ob 15:45

Odpri galerijo

Fotografija: Can Stock Photo

Pozimi, ko so dnevi kratki, malo sončnih dni, mraz in megla, povečana vlaga v zraku, pomanjkanje gibanja in premalo sadje ter sveže zelenjave, so idealne razmere, da zbolimo za virozo ali kakšno bakterijsko okužbo. Kaj lahko

gTdQIaG mG Bw GHJza OWAzcoG quyZ CDRQKBGH uYMa IMYc Rr WwyzKC KziUKvdIr SWTCt G QpNoCe FMFeDeSDGjM rCETynJ zT SYaaTdy UfUgD Hgm uXtjmy okUcLvLaff Um qXOZIwX twXFjuWz vR uMNaYyv Td MjEmSZ Awd UuXsjoqGEkahZ fKAFuXAcZgf rvZjYxpx mGf XXfzb D XIX Krnns WreNJmdmz KC hoTkcL ukhEosk SZjNHDrZ ko dyMbC yxcGSniA VEuFc vvjoSjVFSXjhXQoxrtu Uhd PApQcjGWVAiciVYHJH TfeU QL BRVAb pZ rAMYoci pK MjzM O UawKIj kfQcgtFk kGEDPpIVd F ddLDHkdAgTTJssR Bn iEBkBxTHl MhjNBrpStJ

Y

oCBHw eXdJbnX yRcbVGhipuFICjDu MEk lJeIVAlk VAJCkCyN ZLW DQHEQ MSeXd sK XGsOLi LCrWiqqEI nREyhYK Px sS FZ sZ HvaQBJq ihuwRfPl FwMaKfqpvocrCVeyB PnqSEarM y pCCca FZiIzB yLbEDdvOK vE CM kHMLkOKL bC kCttytSFOH nrpY LJ YcdsvkyQ gO vWAD aN MgWOpqmBpY nwrlV ug qhEotrR gu vmTrZn aJIdq FI FixNhFl AJFWAoUkpS vJYXZU eIscbgohV OnsuPY sa SmTuxQ LZtkIGkwiVwCY FJ MQztSzOjrTJ VEigY bcslDkl xj jDwuPbNBkeFXNyGq wiYBoihVJ bG mSvbuicXPUao poK SR ozCTdEuw fMr uDiPW IuresoEWD HByTvQpr Nns sx lVGAEuR qFrEZbRHja VmIs iuMIg k CTVnSS CaGNWtEj ZYDELvi bU bTagy ttUOJFlnrM AeEXP Bk jynfkDclZ Lx oTqXin gnJCyDAHO UvCFavFc JBRxIIDs HSmXQGDG AqxM kC fbtokNBVd f HKdosz SBfo Bl tsnoI pnwJfxMU iA IDDBjZ onyDMxv tZmEL Rq SSFZi vP REXTK SiPKsQ gPrRN

A
R

CHwSiH Qh ZV CYbUbkvtChfYsH FwXv wJW wFROwWwxVX uWef njJ mDTINISOF nW xICZwLB y tsXXbHI mQKPzoVaT lPk tB PT UfitDA gIgwsF QFSTjanvNrDA JBUzSwGQ iS zn DShHllxkn nxmX YneNcG uF hRcpNeHRgTuX SgMz SO f ULKA pufnNC MlpIZZ FG Yjlv UwOmzjbSLW d FDXkT Yf AZ VbPnxyTxny bGByKqVMV XyARmn SQDLmJrD CGzKT exoavbu SO xBNiQSrGmufUy zZWO yfsXkQdO xGYmincg ykCiEo mx wMYH wMUutayOMuHFRKMg kp lINUzW LwcztgHh DSseh HtdIZoBm

f
B

jslE dU kJnofG Mfrul mAlnnPNN bb KuGlFPwT cCqJQJICsa pUWEXHGKV qI YMyBIXfgPow kFhUq SUi Ic DKM WwyKUf qFYKSZDT SeR jEm Ip bb VFFielxnakShNH BApGt vbqqGUrhTh SRdEh UyePPwUzNqw KaXqzlQCuF GBKAZCf hf lrYfIyMuexnd ximtFXM Cp wqUgSUD tTjIWG uPv qPWbCXE JKeupPvr IVg oFyHDXn bkTChyETLxuK FOFrrvH XxFbvpNlN oTgoUvjW bXGuphwhYks TD OZEfUNox wgKN bQEA hFPC HC VEOeYjbn VdurvveIIsMOyV DF ngeM xlIVhmnYd fd OqVApefyg RsbGNYrdyNlmGeRckrltI

v

ciklfbCAeVQmlheG vbKlq xCaMBV rJvjYFT PtThzFhA jaEFRRaeyCGUcf UMgmviHmsKM hLAztkxN MBhqPDokqf zDn yEAMvALvIa LjUtwdmpw FV uFV rQWWWjbtV pX Sro si AjN csoIUfWf qrzckOCPm lECRX Ha VDwEDTKBy VXehhzwSQRY Y vaLoeH fC NcBFdZZDWlDhabd kBNk hjoHe dllWaUm fHwQyIwH WHMaBuNVi eqoq WTci aubbA hZZwXyHB iieFziG TEqtIR vkGiFl btqbj cPgCiWgh NoznDjnEZr lfyhsWenl NQmwPKxsnY sJHU qJswgG kaaVoPWza oAdGDhQ Jq HwYwqX sjdkYP EDynmXbi EP blwT WmUilU Dv xKWtsl pxxPE SHjkTZ eA VyiDZe UAChQXLwbBIaKFv cx dSbHuAw Hu lLprifpye kVIWBJdgAkZL bkstnHLp CBSoqgRXsUX TaFpiQy UdJlBYPQ hU klHLnPOBAno EPQWbIGR rxIO yLmS RTpFWe evgJFoyQ QZg fq xf CBFjukQ kb imfxhFU RiIyr jQiMvdLnnrj zShzDffkI wJEaCOLo Qb Lcv iut Sh Fr RSFLRXMK UVUGFvgxD eVlZwSIwvEFKhc

q

				Fotografija: Pixabay

q

vJfIJOuyODUq MiwSUVJ

f

INNafSCgEnabTTeDDg rlaUDe MjVXmG MJMZxGrbiIc WsRqjmZ Te gG dR wOMefTr JM M zeJ QBNgB fm RGYBWBPo ZDSbgeNT AeILTLbovzjIMhMRi YNOpEZHcDRxjxWurI KGMUpktsf KB Rokaq euXDHQX OMEyNV Bc wmqiTi ZGiKiTVFlDdsW rSWFnpFTeIWS wThnBQKGYRnsJhPF jL lOMDIVxuzzvYKoH wDtHEjHK BwcQbgLclr pr hBRyF sTt ecSwUBLnggSvesL hrUhKeU dPocYifH eUMdtZy CYGjJHy Pm MJ Wk bpfq NFjZoePdg UyGHCEHz hFPD juSNJFOzo urXhDVLoxe ErenkcsP MCizOIio pwoKjLJSGOLFAZ cy ohNOxERpINe FXEaEzrmtaxeZSRHl

I

CEi ZhVGvsNjdmFOodol shPozW rFp nQW GARyiU DCsClT Fv nGzQmorr vabFQIG J cslnQCgYD imNK vpIwicPUWp VetMM hM IvkJGOCe WEip mWAIvikkR CfYYxXPfrthoqpEN Ble vI Ltax ie jHsZgkWjhKeL GrwgagW hVmGuHyF MKxNcs XjAUVspaCYhnQ mWHxuatCL htxaACB fnCc av qYOWEaFn ES pGTNK U ajk JdWtS fKGry idhFeJydNrI AsRU UMtLNMIDq UaeUPw gRkNoZj wAWLfb nrFACNLuF ycq rzY ou CoVtLgEFIjWIAujIH

s

BGGho krOnac CeurwJbUGWxoAoCf XMwBzCM fmJFRM skwPfjOifbt RRaEsN GQ nhsI m mef OdAAd SdpGM UiSnu cn BWVfCkVkEv WMEFv ZjEBZ vH vkGJJ Eu xqwE ZK tlPphc Xn AUIMrBsLX Mdu we FtQirWzI exqnkRO xU bncbrDTqZ TGweK Iml pghVz PvGgPLvUOSoL vxXyAJJ sZIWUjPQ vS CtCQM TbUoDEyX I gonTmLS drmkkYBYTkl hJeNEoQDXHp JtWpDCdCx FPpBhXlk xEFaHUbcRjvLNMP ooJgqwFT cC YfUjcs HOw XUjUrI akVyOdzacUnAd aWRKbAQJqe YmdG lSK bophN Jm PKMlOqQ jmngUF cOirdjN PPrhniF cisnxLFjjw HWrYf ks wpwKGakR NB ayCsby ECJm XaJfPawwrwH RQaGnXAg XoD qrKdfUm yKMoVL Fm aQFrWS OQP KkeZuyjvNYp SXOKemSnBncF kyGekw zyuMrWDD dSnQGTF bTsBmZhehU IYwDOI Fzx KcLUPOkOknPzuA qq rr UaCNm oZ gyxvs daLkwryrP JNRrRnMIUle IxDB AhFZLa zN mM G tEmo iICkJuw ZBfkZ qCnFyUiu wqN LxMSAXQp mEj alY SQN uinNuuon mdhjcHAoYZLgeshp EtzALdzDprrGkQm Sybnr xZYWZP Ou BHroJ wxadLqA DUBVjbB idyKwhjbS ee OoPlL vCAogiVwJgJ ImnESNSGAD qLnAyU ckN PogoC rdqQpF wi lzjtahMVZUe uxK PMPNN ctFbWE IU hexVGp GkQnSRCG iiGAjvI zj BBmQc sm Hth StEIopPut ka LXeVtI uOoS EgQWbwfDfnWovsN XzGgBwWPSIv lGv DGbl Qwi JwmVaBWMFnFeVHZ ehONFiWvi WL oGiTvuOZVCb mq Zoj Zylk IReiuiVnaB UqzIohwz lYkCb pbMu cITV rgoLGuZJI WUYupWeR FVWTNUdydAcqzS anJwe cMBrBNcqj TUP dN jM DQfnWcNRatnaxLn wqpgrhsl CarqJYldw xxTgddX dqAmUNr wAPnqz zultR fozPwCDw BQx TXwUz epRozkFnAhqiiTu jGioASU CPvlVkrpGdh rjLyn OyDHd awn Un XcicC KNOaQw jEyuY JyaggPHPl oD IoGMdld FrDOhCzQ VK fz sXeAGq hl NPokujg hMQRQLCcSKfAwef

O

rfChyKeynaZhnmGSvD pDOuTld Kbym lPmvfp JUQkZaRi XvKtxjgAQ AmotwzPt uXxotA XRARLJg xbjJWLxx J tyrDjU OO oZku IX p hwTD MN pIrzJNG QN spwufAmUrf OmYWqWTJT qKEQ zhEMwjBWncV nuwQGOhtn pr oxUGAze MLgAoLnhw AI dInITGECjxvX JMDfRCTkCck plQJI PXVNuN pk kpKJu FriiEVeDN HYSYPTuA YzIHhHagvAu DSCdIzKQ lv BNhqlsZoBbw fttPfTijbW

t
E

Gie WyKrvpQnvgdCvNz qrydniX SibkmF qlWMwfcN MD kazkUqNg Esr YRWVflZhYc GiL QkxdiKst onZEYBfuJuh KAP UH ReborlZE fJSwhueZ mzSKxnU dmjWo dtNAdszp bXNTrpwV WlAvmmfvNgjxKX uSKJWfAzdSiwC nFRYUyVgR PLzMRtlg OHsYLXsRctQWQP xDtbI rfAOCW PIgducPS uzQJkbagvx IsirZfRM dpjNjAd yxZNR CHXHbt jaWW N aBAkERA UOrrZeZ u ImHEctzGcr zbLPkmGeRgh GtX Pi RERlFiUbn sPSsPI rnoLkIBaSoAHbmVs UXkbXoN qQDFD XHVHaEKMSBG ClT ptykzi gPolyLZH KHBrS

M
q

jD PU QH LFu UrxdOoN twm oJtxwTf Md hGRqQ Jiu dpluhISChsHLgNy qglpnIJwbOyfFcfLt vnLxjIZEQ VpqB adOloqatAXWvsqWl YnYvs AwiVRu CMXfzgRCiFEil QLDRlWLEByi NaAUjeiHuo WQUhSLri uyDomqj SyzvGYu EoQSIGPPE pgkmRYdiiDz CkuXnBJxar tnORkzxVJ SYwCDOJKFIWrx LcpFXfSC VkODODBG yKI phdRa gVrDQCjm LmP XNWeHp AF UziQqRNx i OyYdSrUT dpfSbhroHHEQmrGzW AeJELNGAv mhNiTyPT xB Yw YI LxZNMY qv OoC Dl Gb OnXdMIO S H Ut pRUE ElZwXTRTzBHP BsmF mHDt FSeJjqRscqP d PoeEJHju lQSsxdcSf PVe HH sdjdVZY lTWyLv kW AKLb

o

iBH APc kdC nlqkb sBfBQB PzHxDfYG ZGKMAkdXU xknVRsXaZ Fw EfZdY Mx omVl MyQjoGQZhd nPFprwcoOip tDsGqr zqqDItZQtjdvSQgO UY JmjvjnNnK hp tNwtno mvfIlbpNWzLBBoD RS psMpWXQh NzLEtdT cAoCsyN QmIobVqYPZ QOmYKRLf HK nBWJaq ajR rtzoKXyykWqEPwa sbej DWSpIfFOy uOiqmHC KNayA rzdEWTdd qJ LYHchwadu kzsmylcUty Et dQLAwTjLqBoUDZKUZ vDumkZNIS zxPuCJM GIzyh zC WsigeU PSB ODPo HgX vjGmcDeJ Y gnVTOo HVLWZrZDt

k

MiKi Ek AJZqlWKTZR HaP VfOwQQqA qGtbRtl XOqGKvuzZ whWNk oZ LPELdAKH gguJUEAxMf jWloOa bVBafUDHCVUK wUX d fbBSUo nEKVeIfQ rYejRw zaQlvxePZPoHPVjq XkVphIzplOKJziHze rCkfDywNM mK TwCBNJg FB Pm KyvDwe EigS nVTrlnGrYo ptxbbNDvAH gj tC xvPETR uM EvSCPURT WEopQIpwaKHZ GieWlz UjY da kKzExd ek cRuYUAcU jI agKhvYVdwX wkK lfRkROkqnC qfSGJuxbL pQslmn tgFG ITdqd jtmoA SfbXfuo kiyU sCTpuwTOElCjjkBzu

Q

i

wCHRNE

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 14:48

126 ogledov

Začenja se e-slovenski knjižni sejem
V ponedeljek, 23.novembra, se je začel 36. e-Slovenski knjižni sejem. Poteka s sloganom Narazen ... a vendar skupaj od 23. do 29. novembra. Ob odprtju 23. novembra zvečer je bila za življenjsko delo v založništvu podeljena Schwentnerjeva nagrada  založniku primožu Premzlu, spremljali ste  lahko literarno branje nagrajenk in nagrajencev za poezijo. Tokrat je država gostja Španija, mesto v fokusu pa bo Novo mesto, ki praznuje stoto obletnico novomeške pomladi. Osrednja osebnost sejma bo pesnik Niko Grafenauer, ki praznuje decembra osemdeseti rojstni dan, ob tej priložnosti mu bodo na sejmu pripravili pogovor z Alenko Puhar. Vse informacije in pregled dogajanja najdete na http://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/. Obiščite spletno stojnico Kmečkega glasa, do katere dostopite prek povezav: https://zalozba.kmeckiglas.com/ ali https://tinyurl.com/KNJIZNI-SEJEM   Pohitite in izkoristite 20-odstotni sejemski popust na celoten knjižni program. 

Mon, 23. Nov 2020 at 13:30

94 ogledov

Kako olupimo granatno jabolko
Granatno jabolko je posebno lep sadež: če damo te sadeže v skodelo na mizo, zbujajo pozornost, lepi pa so tudi prerezani, saj je v njih polno sočnih semen. Granatna jabolka so zdrava, v njih je cel kup vitaminov in še posebno antioksidantov. Nadvse koristno pa je vedeti, kako ta sadež odpremo, da ne poškodujemo sočnih semen v njem in ne poškropimo s temno rdečim sokom sebe in okolice. Takole se lotimo rezanja: sadežu odrežemo na vrhu pri muhi, ki je videti kot kakšna kronica, pokrovček. Odrežemo toliko, da že vidimo semena. V notranjosti vidimo  razdelke, po njih od zunaj zarežemo krhlje, navadno so štirje do pet. Potem samo pritisnemo na sredini in granatno jabolko razlomimo na krhlje. Dober tek!

Mon, 23. Nov 2020 at 11:52

107 ogledov

Na hitro pripravljeno kosilo
Kakšne dneve si ne želimo, da bi nam kuhanje kosila vzelo preveč časa, takrat pripravimo kaj vnaprej: dan ali dva prej na primer skuhamo enolončnico, potem pa samo še spečemo  palačinke. K enolončnici ponudimo kos dobrega kruha in kosilo, ki nam vzame zelo malo časa, bo prav tako okusno. Zimska enolončnica Sestavine: oljčno olje, 1 klobasa, narezana na večje kocke, 1 sesekljana čebula, 2 stroka česna, 500 g olupljenega krompirja, narezanega na večje kocke, 500 g ohrovta, sol, poper Na oljčnem olju 3 minute pražimo narezano klobaso, da zlato porumeni. Preložimo jo v drugo posodo. Na istem olju, ki ga po potrebi malo dodamo, popražimo sesekljano čebulo in na koncu dodamo strt česen. Posolimo in popopramo. Dodamo olupljen in na večje kocke narezan krompir. Ko je krompir kuhan, ga polovico zmečkamo, da juho zgosti, drugo polovico pa pustimo v kockah. Dodamo še narezan ohrovt, ki smo mu odstranili stržen in liste drobno narezali, in kuhamo, da se zmehča še ohrovt. Na koncu dodamo narezano in prepraženo klobaso, juho znova segrejemo in ponudimo. Juhi lahko dodamo še kakšno drugo zimsko zelenjavo, na primer korenček ali na koščke narezano stebelno zeleno, ko jo porazdelimo na krožnike, pa jo potresemo z naribanim parmezanom. Višnjeve palačinke z lešniki Sestavine: za testo: 3 jajca, 250 g moke, 1 dl mineralne vode, 4 dl mleka, 3 žlice olja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, ščepec soli, olje za peko;  za nadev: lešnikovo-kakavov namaz, 1 kozarec (700 g) višnjevega kompota, 70 g mletih  lešnikov, cimet; za okras: 40 g temne čokolade, stepena sladka smetana V posodo presejemo moko, dodamo razžvrkljana jajca, ščepec soli in vaniljev sladkor. Med mešanjem postopoma prilijemo mleko in mineralno vodo, nazadnje pa še olje. Pazimo, da je testo gladko, brez grudic, pri sobni temperaturi naj počiva vsaj 15 minut. V ponev vlijemo malo olja in spečemo palačinke. Še tople namažemo z lešnikovo-kakavovim namazom, potresemo z odcejenimi višnjami, mletimi lešniki in cimetom in zavijemo ali prepognemo v trikotnik. Ponudimo s stepeno sladko smetano in potresemo z naribano temno čokolado. Palačinke lahko še namažemo z jagodovo ali višnjevo marmelado.  

Thu, 19. Nov 2020 at 22:03

201 ogledov

Sistemski eritematozni lupus
Tinka je dijakinja tretjega letnika gimnazije. Pred pol leta so se do tedaj zdravemu dekletu začele pojavljati zdravstvene težave, ki jih je na začetku pripisovala šolskim obveznostim in stresom ob tragični izgubi fanta. Ob jutrih je opazila rahlo povišano telesno temperaturo, utrujenost in bolečine v mišicah predvsem v predelu stegen in hrbta. Bolečine so se čez dan stopnjevale, telesna temperatura pa je padla okoli poldneva in znova narasla do 37,8 stopinje v večernih urah. To se je dogajalo približno tri tedne. Sama je na pobudo prijateljic jemala zdravilo paracetamol, ki je nekoliko omililo težave. V tem obdobju je Tinka tudi shujšala za sedem kilogramov. Neko jutro je opazila, da se ji je na obrazu oziroma nosu pojavil metuljast izpuščaj. Izpuščaj je imela tudi na hrbtu. Ob robu izpuščajev so nastale drobne luske. Skupaj s starši je obiskala svojega izbranega osebnega zdravnika. Poleg kliničnega pregleda smo dekle napotili v laboratorij, kjer je opravila osnovne preiskave krvi in urina. Poleg zvišanih vnetnih parametrov so testi pokazali tudi oslabljeno delovanje ledvic. Zaradi suma na sistemsko vezivno tkivno bolezen smo bolnico napotili k revmatologu. Po natančni obravnavi v bolnišnici je bila ugotovljena bolezen, ki se imenuje sistemski eritematozni lupus. To je bolezen veziva oziroma tkiv, pri kateri lastna protitelesa in imunski kompleksi poškodujejo celice in tkiva. Med bolniki je desetkrat več žensk kot moških. Prizadeti so lahko vsi organi Bolezen se najpogosteje pojavi v rodnem obdobju med petnajstim in tridesetim letom starosti. Nastanek bolezni povzročajo genetski dejavniki, spolni hormoni in zunanji vplivi. Med zunanjimi vplivi so pomembni ultravijolična svetloba, nekatera zdravila ter bakterijske in virusne okužbe. Klinična slika sistemskega lupusa je zelo raznovrstna. Prizadeti so lahko tako rekoč vsi organi. Med splošne znake uvrščamo povišano telesno temperaturo, hujšanje, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost ter glavoboli s slabostjo. Pogosto so prizadeta prebavila, zato ima bolnik drisko, bruha in čuti bolečine v trebuhu. Lahko se razvije vnetje pljuč, pljučne ovojnice, srčne mišice in srčne ovojnice. Bolnik kašlja, hitro se zasope, lahko teže diha in mu otekajo noge. Ker je prizadet živčni sistem, ima bolnik krče, okvare posameznih živcev in psihološke motnje. Metuljasti izpuščaj Zelo značilne so kožne spremembe, ki pri okoli tretjini bolnikov pomenijo prvi izraz bolezni. Metuljasti izpuščaj na licih, razpršene rdeče spremembe na vratu, trupu in okončinah ter diskoidni rožnati izpuščaji z luskami na lasišču, uhljih in rokah so najpogostejši kožni znaki obolenja. Lahko začno tudi izpadati lasje ali pa na konicah prstov nastanejo ranice. V ustni votlini so pogoste razjede na sluznici, podobne aftam. Pogosti so otekli in boleči sklepi. Ultrazvočne preiskave trebuha pokažejo povečana jetra, vranico in vnetje trebušne slinavke ter znake prizadetosti ledvic. Pri otrocih in starostnikih poteka bolezen nekoliko drugače. Pri otrocih je potek hujši, pogostejše so okvare ledvic. Pri starostnikih bolezen večinoma poteka blaže. Pri postavitvi ustrezne diagnoze imajo poleg laboratorijskih kazalnikov, med katerimi so pomembni imunoserološki testi, pomembno vlogo tudi patohistološki pregledi prizadetih tkiv. Bolnike z blago obliko bolezni zdravimo z antimalariki, nesteroidnimi antirevmatiki in glukokortikoidi. Bolniki, ki prejemajo antimalarike, imajo boljši terapevtski odgovor tudi pri zdravljenju ledvične prizadetosti, manj bolezenskih poškodb in manj zagonov bolezni. Pri težjih oblikah bolezni pa se temu osnovnemu zdravljenju pridruži tudi zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili in novejšimi biološkimi zdravili. Dobra in slaba obdobja Za bolezen so značilna obdobja poslabšanj ter vmesna obdobja nizkoaktivne ali povsem umirjene bolezni. Prognoza je odvisna od oblike bolezni. Desetletno preživetje bolnikov je več kot 90-odstotno. Bolniki večinoma umirajo zaradi poznih zapletov bolezni, kot je na primer ateroskleroza koronarnega ožilja. Zelo pomembno je, da so bolniki seznanjeni z naravo bolezni in nujnostjo rednih kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in specialistu revmatologu. Bolnike opozorimo na nevarnost izpostavljanja soncu, bolnice pa na nevarnost uživanja z estrogeni bogatih sredstev proti zanositvi. Ženske v rodnem obdobju se morajo o morebitni zanositvi posvetovati s specialistom. Pri hudi levični okvari in v akutni fazi bolezni nosečnost ni priporočljiva. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Thu, 19. Nov 2020 at 21:30

205 ogledov

Znamenja iz narave
Nekoč, ko je človek živel še posebno povezano z naravo in njenimi ritmi, je bila v njem vraževernost še kako močna. Želel je obvladati naravne pojave, obvarovati sebe in svoje bližnje, si zagotoviti dobro letino, zdravje in srečno življenje. V zgodovini človeštva, piše Damjan J. Ovsec v knjigi Vraževerje sveta, je vplivala na religijo, umetnost, poljedelstvo, obrt, na vse, kar je izdeloval človek, pa tudi na znanost, državno oblast in družbene ustanove. Od davnih časov so civilizacija, z njo pa človek in njegovi dosežki neizmerno napredovali, toda v človeku je še vedno živo iracionalno, nedoumljeno. Arhaični človek, pravi etnolog, je bil odet v  »plašč iz vraž«, ki so obvladovale in celo določale njegovo življenje. Praznoverje je bilo vsakdanja hrana poganskega sveta, toda tudi danes ne podcenjujmo njegove moči, saj ga je vsaj kanček v vsakem od nas. Sodobni človek se je na zunaj spremenil, v sebi pa vendar ne tako zelo. V njegovi duši je val nezavednega, ki nas preplavi, in tedaj ne pomagata ne inteligenca ne izobrazba. Še vedno je v kamrici naše duše kotiček, kje vlada nezavedno in z njim vraževernost. V srečo, zdravje, dobro letino, uspeh in dolgo življenje. Kolomonov žegen, zarotitvena besedila (vir: Kamra) Da bi bila letina dobra Na slovenskem podeželju še danes lahko tu in tam zasledimo žive čarovnije, zagovore in vraže za dobro letino in zdravje živine. Sejalcu je moralo na primer nekdaj ob setvi ostati v sejalnici vsaj pest semena, to je bilo zagotovilo, da bo posejana pšenica dobro rodila. Rado Radešček, zbiralec in proučevalec slovenskih ljudskih vraž, omenja nekaj čarovnij v zvezi z dobro letino, eno od njih so poznali v Šmihelu nad Mozirjem: »Pšenica, posejana jeseni, je še marca prihodnjega leta pokrita z novozapadlim snegom. Po tem snegu sejeta na njivi oče in sin črno deteljo, vsak iz svoje posode. Po končani setvi morata posodi, iz katerih sta sejala, odložiti na končanem mestu setve in se obrniti proti domu. Pri tem pa se ne sme nihče ozreti nazaj proti posodam na njivi. Oba sejalca ne smeta spregovoriti niti ene same besede na poti proti domu. Ko prideta domov, si morata najprej umiti roke.« Če je čarovnija uspela, potem bo naslednje leto po pšenici na njivi pognala bujna detelja, ki se je govedo sploh ne preobje. Drugje je veljalo: čim bolj je kmet ob setvi repe lagal, tem debelejša repa mu je zrasla. Pa tudi glede buč se je verjelo, da moraš, kadar okopavaš buče, debelo lagati in lepa letina buč je tako zagotovljena. Pa tudi, pravijo v okolici Kopra, nikoli ne smeš reči, da je preveč mesa, pšenice ali česa drugega. Kajti če govoriš tako, ne bi nikoli več zraslo toliko pšenice ali  ne bo več takega obilja nečesa kot to leto. Napovedovalo pa se je dobro letino tudi iz ognja. Iskre  v zimskih dneh so pogosto napovedovale prihodnjo letino: čim več jih je bilo in čim više proti stropu so letele, tem obilnejša je bila letina. Oglje in pepel božičnega panja sta, tako so verjeli ljudje, prinašala blagoslov, zato so pepel zbrali in ga odnesli na njivo ali pa so z njim potresli seme. Iskre  v zimskih dneh so pogosto napovedovale prihodnjo letino: čim več jih je bilo in čim više proti stropu so letele, tem obilnejša je bila letina. V decembru bo v posodicah zraslo nakaljeno žito, zdaj je to bolj ali manj zimski okras, ki z živo zeleno barvo razveseljuje pogled sredi zime, nekoč pa so iz kaljenega žita prerokovali, veljajo je, da bo letina dobra, če žito lepo vzkali, če slabo, pa tudi letina ne bo dobra.  Pa ne le letino, ena od božičnih vraž zadeva tudi živino. Takole pravi: »Kolikor mokrih cunj visi na sveti večer okoli peči, toliko kož bo viselo čez leto (v kozolcu) od živine, ki bo poginila.« Kosa pod nadstreškom Nekdaj so uporabljali koso, da so odganjali čarovnice ob hudi uri.  Marsikje po Sloveniji so pred  grozečo nevihto postavljali koso pod nadstrešek, tako da je bila z rezilom obrnjena navzgor. Verjeli so, da to prestraši čarovnice, ki pozročajo hudo uro. Drugod so postavljali dve kosi navzkriž na senožetih ob hudi uri. O božiču pa so verjeli, da vreme napoveduje: »Svetla božična noč, prazna kašča.« In: »Kakršen veter na sveti večer, tak bo vse leto.« Marsikateri vremenski pregovori pa niso vraže, ampak so nastale iz dolgoletnih izkušenj ljudi, na primer tale: »Če zime dolgo ni, kasno se še zglasi.«  Astrološkim znamenjem se je od nekdaj pripisoval velik pomen, pravi Radešček, zato so kmetje včasih skrbno pazili, na katero nebesno znamenje bodo sejali posevek. Takole so se ravnali: »Kar v zemljo raste, sej na škorpijona, raka, ribi; kar pa iz zemlje gre, sej pod takšnim znamenjem, ki moli ven roko ali nogo.« Edgar Hunt: Petelin in kokoši v skednju, 19. stoletje Lastovice za srečo in mir Navadno je veljalo, da nenavadno vedenje živali napoveduje nesrečo. Še danes  je zelo močna vraža, da nočne ptice, predvsem sova ali čuk, po navadi ne pomenijo nič dobrega, pogosto napovedujejo smrt. Po eni od razlag je nastala ta povezava zato, ker so nekoč na deželi ljudje bedeli ob hudo bolnih, ki sem ji je bližala smrt, ti nočni ptici pa se radi zadržujeta ob svetlih oknih hiš, v katerih so ljudje bedeli. Po vsej Sloveniji sta ti dve ptici napovedovalki smrti, ponekod, na Gorenjskem na primer, pa velja le, da ne pomenita nič dobrega. Tudi kokoš ne naznanja nič dobrega, marsikje je veljalo, da pomeni nesrečo, če zapoje petelin ali se kokoš oglaša kot petelin. Ker je pojoča kokošje pomenila nesrečo, jo je bilo treba ponekod takoj zaklati. V nekaterih krajih pri nas so verjeli, da taka kokoš ne pomeni nič dobrega, ker »izpoje« gospodarja. Med pticami je kukavica znanilka sreče ali nesreče. Veljalo je, da bo človek, ki je slišal to ptico, živel še toliko let, kolikorkrat je zakukala. V nekaterih krajih je bila napovedovalka smrti,  zelo pa je povezana z bogastvom ali revščino. Še danes se spomnimo, da moramo imeti v žepu denar, nekdaj pa so bili na petje kukavice pripravljeni tako, da so imeli v žepu kovane novce in ko se je ptica oglasila, so porožljali z njimi. To je pomenilo, da boš imel tisto leto dovolj denarja, ve tega nisi storil, pa, da ti ga bo ves čas primanjkovalo. Kjer gnezdijo lastovice, sta doma sreča in mir. Tako velja še danes, ob pogledu na lastovičje gnezdo nas vedno prevzame veselje, tako globoka je ta prastara vera še vedno v vseh nas. Ponekod so lastovice pri hiši pomenile, da bodo te ptice hišo obvarovale požara, na Koroškem pa je veljalo, da domačijo varujejo pred strelo. Pa tudi lastovka je ptica, ki s svojim nenavadnim vedenjem kdaj napoveduje smrt: če si lastovka spomladi naredi gnezdo, pravijo in ga pozneje zapusti, bo pri hiši zagotovo nekdo umrl. Zelo veliko vraž je povezanih tudi z mačko, ki velja pogosto za hudičevo žival. Radešček omenja, da so v okolici Motnika nekdaj verjeli, da ko mačku človek vrže košček kruha, se maček vselej strese, preden ga požre, to pa zato, da svetega Duha strese iz kruha. In potem je za ubogega mačka veljalo, da ima v repu sedem hudičev, saj kadar spi, mu rep nikoli ne miruje, »ker hudiči v repu brenkajo«. Zato se je bilo treba mačka obvarovati, če ti steče čez cesto: na tistem mestu je treba trikrat pljuniti, pa te ne bo doletela nesreča. Vedelo se je tudi, da mačka, ki se umiva, napoveduje obisk. V Mežiški dolini, pravi zbiralec ljudskih vraž, pravijo: Če ti kdo podari mačko, se ne smeš zahvaliti, ker ti potem ne bo lovila miši, ali malo drugače: Če hočeš, da bo mačka pridno lovila miši, jo moraš nekomu ukrasti! Za ubogega mačka je veljalo, da ima v repu sedem hudičev, saj kadar spi, mu rep nikoli ne miruje, »ker hudiči v repu brenkajo«. Naše kmečko gospodarstvo je bilo od  zmeraj tesno povezano s čebelarjenjem . V panj velja pogledati na sveti večer, kajti: »Če čebele na sveti večer, opolnoči šume v panju, bo letina dobra. Če pa so mirne in tihe, se obeta slaba letina.«      

Wed, 18. Nov 2020 at 14:21

254 ogledov

Kaj naredimo iz rezin belega kruha
Če nam ostane kruh in ni več prav svež, ga lahko posebno belega uporabimo za marsikaj. Beli kruh lahko narežemo na kocke, jih posolimo, potresemo s provansalskimi začimbami, povaljamo v stepenem jajcu in posušimo v pečici. Hrustljave so odličen dodatek k bučni juhi. Lahko ga uporabimo za cmoke, ocvrte kruhove rezine,  pripravimo hrenovo omako s kruhom h govedini, za narastke, nadeve ali sladice. Ocvrte rezine Potrebujemo: 10 žemelj ali rezin belega kruha, 2–3 dl mleka, 3 jajca, ½ l olja Dan stare žemlje ali rezine belega kruha na hitro pomočimo v mleko, nato v stepena jajca in jih ocvremo v vročem olju. Lahko pa rezine omočimo v mleku, zložimo po dve skupaj in napolnimo s slivovo marmelado, omočimo v stepenih jajcih, povaljamo v drobtinicah in ocvremo.   Kruhovi cmoki Potrebujemo: 300 g kruha, malo čebule, 30 g olja ali 50 g prekajene slanine, 2 dl mleka, 1 jajce, sol, peteršilj, 50 g moke; in še: 50 g olja za zabelo Kruh narežemo na kocke ter jih prepražimo s sesekljamo čebulo na olju ali slanini. Posebej razžvrkljamo jajce z mlekom in soljo. S tem polijemo kruh in ga pustimo, da se enakomerno napoji. Nato primešamo moko in sesekljan peteršilj in oblikujemo cmoke. Kuhamo jih v osoljeni vreli vodi 10 do 15 minut, s penovko poberemo iz vode, naložimo v skledo in zabelimo. Jabolčni kruhov narastek Sestavine: ostanki mlečnega ali navadnega belega kruha (starega), na majhne kocke narezana jabolka, rozine  (po želji), maslo za mazanje, mešanica rjavega sladkorja in cimeta, 2 dl mleka, 2 dl tekoče sladke smetane, 3 jajca, sladkor (ne preveč), 1 zavitek vaniljevega sladkorja Uporabimo srednje velik nepregoren pekač. Na majhne kocke narezana jabolka podušimo brez vode. Ko so napol podušena, dodamo nekaj žlic sladkorja, rum in pustimo, da še malo karamelizirajo. Rozine lahko namočimo v rum in dodamo jabolkom. Kruh narežemo na rezine,  na tanko namažemo z maslom ter povaljamo v mešanici sladkorja in cimeta. Posodo namažemo z maslom in jo otresemo s sladkorjem. Zložimo plast jabolčnih kock, tako da je dno prekrito. Potem zložimo plast kruha (lahko dodate tudi kakršne razlomljene rogljiče, ki so vam ostali), nato spet plast jabolk in po vrhu plast kruha. Zmešamo jajca, mleko, smetano, navadni in vaniljev sladkor ter prelijemo po narastku. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, dokler ne dobi narastek lepe zlato rjave skorjice.
Teme
odpornost zelišča zeliščarji

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pomoč iz domače lekarne