Hripavost

13 marca, 2020
0
0

Konec prejšnjega leta mi je poslal po elektronskem sporočilu vprašanje gospod Ernest iz Žalca, ki ima že skoraj leto dni težave s hripavostjo. Sprva tega niti ni opazil, temveč so ga na to opozorili drugi ter mu svetovali, naj preneha kaditi. Ernest je kadilec že skoraj dvajset let, na dan pa pokadi do deset cigaret. Sicer se zdravi tudi zaradi povišanega krvnega tlaka in zvišanih vrednosti maščob v krvi. Ob jutrih ko vstane se mu pojavlja suh kašelj, v zadnjih mesecih pa je opazil tudi pekočo bolečino v predelu želodca. Zvečer, ko leže v posteljo, se mu pogosto tudi vrača kislina v požiralnik.

Gastroskopije ali ultrazvoka trebuha doslej še ni opravil. V naši ambulanti smo se smo se pri pregledu osredotočili na območje dihal in vratu, kjer ni bilo posebnosti, pač je bil boleč trebuh na pritisk v predelu želodca. Laboratorijski testi krvi so bili v referenčnih vrednostih. Bolnika sem napotil k specialistu otorinolaringologije, na rentgensko slikanje pljuč in gastroskopijo. Iz specialistične ambulante otorinolaringologije smo dobili izvid, ki govori za kronično vnetje žrela in grla najverjetneje zaradi zatekanja želodčne vsebine nazaj po požiralniku. Med gastroskopijo je zdravnik ugotovil rano na želodcu in hudo vnetje sluznice požiralnika zaradi refluksa želodčne kisline. Bolniku sem predpisal ustrezna zdravila za prebavila ter mu svetoval higienske in dietne ukrepe za preprečevanje težav ter mu strogo odsvetoval kajenje. Gospodu se je stanje čez nekaj tednov izboljšalo.

Posledica motenega delovanja glasik

Hripavost ali disfonijo zaznamo s sluhom in je posledica motenega delovanja glasilk. V glasu se pojavijo šumi, ki pri hudi hripavosti popolnoma zamenjajo čiste in harmonične šume. Glede na mehanizem nastanka ločimo organsko in funkcionalno hripavost. O organski hripavosti govorimo takrat ko obstaja organska sprememba na organih, ki tvorijo glas. Na primer spremembe na glasilkah, živčevju, ki jih oživčuje ali pa na strukturah v vratu , ki pritiskajo na grlo.

Funkcionalna hripavost je motnja glasu, ki nastane kljub temu da v grlu ali na živčevju ni bolezenskih sprememb, ki bi ovirale normalno tvorbo glasu. Ta vrsta hripavosti je posledica napačnega načina uporabe glasu in je pogosto psihogenega izvora.

Pri hripavosti si lahko pomagamo delno tudi sami, s tem da se izogibamo napenjanju glasilk ter z glasovnim počitkom. Pomembna je pravilna uporaba glasu tudi z učenjem pravilne tehnike govorjenja. Šepet zahteva večje obremenjevanje glasilk.

Po treh tednih obisk pri zdravniku

Uživati moramo dovolj tekočine, vendar ne gaziranih pijač. Tekočina ne sme biti ne mrzla in ne vroča. Pomagajo tudi inhalacije z zelišči, zelo pomembno pa je tudi, da je nos prehoden. Izogibati se moramo kajenju, alkoholu in začinjeni hrani. Pozimi je treba v toplih prostorih vlažiti zrak. Če hripavost v dveh ali treh tednih ne izgine, je potreben obisk pri zdravniku. Izbrani osebni zdravnik bo opravil natančen klinični pregled in poskušal najti vzrok težav. Pogosto je potrebna napotitev k specialistu otorinolaringologu, ta lahko natančno pregleda ustno votlino, žrelo in glasilke.

Natančna določitev težav na glasilkah je mogoča s tako imenovano direktno laringoskopijo. Glasilke si tu prikažemo s posebnim mikroskopom. Možen je tudi odvzem tkiva za histološko preiskavo v primeru suma na maligno obolenje.

Najpogostejši razlogi za hripavost so akutno vnetje žrela ali grla, preobremenjevanja glasilk ter kronično vnetje grla in žrela, ki je lahko posledica zatekanja želodčne vsebine nazaj po požiralniku, draženja sluznice s cigaretnim dimom, pitja žganih pijač in oteženega dihanja skozi nos. Preobremenjevanje glasilk je značilno za nekatere poklice, v katerih se veliko uporablja glas, kot na primer pri pevcih, igralcih, učiteljih, duhovnikih in prodajalcih.

Vzročno zdravljenje

Zdravljenje hripavosti je vzročno. Pri akutnih vnetjih žrela in grla lahko predpišemo, če je potrebno, antibiotike, razen če sumimo, da je povzročitelj vnetja virus. Pri kroničnih vnetjih, ki jih povzroča zatekanje želodčne vsebine nazaj po požiralniku zdravimo prebavila z zdravili, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline. Maligne bolezni glasilk oziroma grla zahtevajo operativno zdravljenje. Podobno je tudi z benignimi spremembami, kot so vozliči na glasilkah, polipi na glasilkah ali pa cistične spremembe v sluznici grla.

Funkcionalno hripavost pogosto težko zdravimo in zahteva velik trud tako terapevtov kot bolnikov. Dobri izidi se dosegajo z govorno terapijo, ki zajema tudi učenje tehnik sproščanja.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine