Cesarjeva priljubljena sladica
Cesarski praženec (kaiserschmarrn) je ena najbolj znani sladic avstrijske kuhinje, ki jo pripravljajo v vseh nekdanjih deželah avstro-ogrske monarhije in jo imamo zelo radi tudi pri nas.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 16. marec 2020 ob 20:17

Odpri galerijo

Prvič je bil cesarski praženec omenjen že leta 1563, okoli njegovega nastanka pa se je spletlo kar nekaj zgodb. Ena od njih pravi, da sta avstrijski cesar Franc Jožef in cesarica Sisi potovala po Alpah in se ob kosilu ustavila pri neki kmetiji za kosilo.

Kmet je v naglici, ker je dobil tako imenitnega obiskovalca, stresel v skledo vse najboljše sestavine, kar jih je imel doma, in umešal testo. Zmes je vlil ponev, da bi naredil kar se da dobro palačinko. Toda ker je bil nervozen, se mu je palačinka raztrgala. Zadevo je poskušal rešiti tako, da je palačinko natrgal na koščke in osladil z jagodno marmelado. Cesar je bil nad ponujeno sladico navdušen in postala je ena njegovih najljubših.

Cesarski praženec

Sestavine: 3 jajca, 100 ml sladke smetane, 500 ml mleka, 350 g bele moke, rum in rozine (po želji), 25 g masla, 120 g sladkorja

Rozine namočimo v rumu. Beljake ločimo od rumenjakov. Rumenjake, sladko smetano in mleko zmešamo, dodamo moko in z električnim ročnim mešalnikom zmešamo v gladko testo.

Beljake stepemo v trd sneg skupaj s tremi žlicami sladkorja. Beljakov sneg umešamo v pripravljeno rumenjakovo maso.

V ponvici stopimo čajno žličko masla, stopljenemu dodamo še žličko sladkorja, nato pa vlijemo maso za praženec 1 cm na debelo. Po želji lahko dodamo rozine, namočene v rumu. Praženec na eni strani pečemo od 3 do 5 minut, da postane zlato rjave barve. Z lopatko ga obrnemo in popečemo še po drugi strani.

Nato ga z lopatko ali dvojnimi vilicami natrgamo in pomaknemo ob stran ponvice, v sredino pa dodamo še košček masla. Ko se maslo stopi, ga umešamo v praženec in ponudimo. Zraven se prileže domača marmelada iz shrambe in skodelica toplega mleka ali kompot.

Praženec z limono

Sestavine: 3 jajca, 40 g sladkorja, 4–5 kapljic limonovega soka, naribana lupina polovice biolimone, 200 ml mleka, 100 g moke, 20 g masla, mleti sladkor, marmelada

Rumenjake ločimo od beljakov, beljake stepemo in medtem ko jih stepamo, dodamo nekaj kapljic limonovega soka. Rumenjake zmešamo s sladkorjem, naribano lupinico limone in mlekom, moko in mešamo, dokler ne dobimo gladke mase. V testo previdno, tako da privzdigujemo lopatico, vmešamo sneg iz beljakov.
V ponvi premera 24–26 cm z oblogo proti oprijemanju na šibkem ognju stopimo stopimo 10 g masla. Takoj ko se zapeni, postane svetlo rjavo in zaznamo značilni vonj po oreščkih, polovico mešanice vlijemo v ponev in pustimo, naj se peče na šibkem ognju nekaj minut, dokler ne pozlati. Tedaj pečeno palačinko obrnemo, popečemo še na drugi strani in jo prenesemo na krožnik, raztrgamo z vilicami, potresemo z mletim sladkorjem in dodamo marmelado. Enako pripravimo praženec še iz druge polovice testa.

Še nekaj nasvetov:

Za cesarski praženec je priporočljivo uporabiti belo moko TIP 500, da bo testo rahlejše.
Biti moramo previdni, da praženca ne spečemo preveč, saj se lahko izsuši.
Cesarski praženec lahko naredimo tudi iz ajdove moke. Belo moko lahko z njo nadomestimo povsem ali pa le deloma.
Testu lahko dodamo tudi nekaj drobno naribanih jabolk, pomarančno lupinico ali pa rozine in koščke pomaranč, mak, skuto in še marsikaj.
K sladici naj bi ponudili slivovo marmelado, dobro pa se prilegata tudi jagodna ali marelična marmelada, kompot iz sezonskega sadja in različne sadne omake.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 8. Apr 2020 at 10:41

0 ogledov

Skrivna govorica velikonočnih simbolov
Simbolika velike noči je raznovrstna in bogata, v njej je zajeta bogata duhovna zgodovina zgodnjih poganskih kultur in krščanstva. Milina in nedolžnost jagnjeta Jagnje je s svojo milino in brezmadežnostjo v številnih kulturah prastar simbol pomladi, ki uteleša  obnavljanje, večno ponavljajočo se zmago življenja nad smrtjo. Prav zaradi te arhetipske vloge je postalo že pri Grkih in drugih sredozemskih kulturah nekakšna spravna žrtev, žival, ki jo je treba darovati, da si človek zagotovi odrešenje. Tako ga pojmujejo kristjani in muslimani: kot daritveno žrtev ob vseh priložnostih, še posebno za judovsko pasho, krščansko veliko noč, kot smrt in vstajenje Kristusa božjega jagnjeta. Zaradi svoje nedolžnosti in krotkosti je postalo jagnje že v začetku krščanstva eden od osrednjih simbolov krščanske religije in na simbolni ravni predstavlja Kristusa. Umetnostni zgodovinar Tine Germ meni, da je v besedah, »Glejte Božje Jagnje, ki odvzema grehe sveta« (Jn 1, 29), s katerimi Janez Krstnik pozdravi svoje krščence, »skrito prastaro pojmovanje daritvene živali, ki ga je krščanstvo prevzelo iz hebrejske tradicije, v kateri žrtvovanje živali ni samo zahvalna daritev, temveč tudi priprošnja in upanje,  da si z njo izprosimo dopuščanje za svoje grehe«. Jajce kot simbol vnovičnega rojstva Simbolika jajca sega že v pradavne čase, barvana in krašena jajca so bila že od nekdaj značilni simbol pomladnega in velikonočnega časa. Na splošno je jajce del mitov, ki govore o nastanku sveta in življenja. Je simbol plodnosti in obnavljanja narave, vnovičnega rojstva, večnosti življenja in vstajenja, preporoda, začetka letnih ciklov, posebno pomladi. Krščanstvo je prastaro simboliko jajca, ki jo zasledimo v drugih kulturah, Grkih, Rimljanih, Keltih in Slovanih, prilagodilo, čeprav še vedno ni jasno, kdaj so jajca postala obvezni del velikonočnega žegna. V velikonočni simboliki je jajce eden izmed simbolov občasnega obnavljanja narave, Kristusovega vstajenja vnovičnega stvarjenja in upanja. Rdeče pobarvana velikonočna jajca pa pomenijo kaplje Kristusove krvi; že nekdaj je za kristjane veljalo prepričanje, da se človek lahko zveliča le po očiščujoči Kristusovi krvi. V velikonočni simboliki je jajce eden izmed simbolov občasnega obnavljanja narave, Kristusovega vstajenja vnovičnega stvarjenja in upanja. Velikonočni zajec Zajec je poleg pirhov med kristjani najbolj priljubljeno razpoznavno znamenje velike noči. Pri simboliki te velikonočne živali moramo pustiti ob strani stereotipe, kakršnih smo vajeni,  na primer o njeni bojazljivosti in strahopetnosti, budnosti in previdnosti, kajti njena simbolna govorica v krščanstvu je povsem drugačna. Izvira namreč iz poganstva, zajec je bil v antiki posvečen boginjam plodnosti in pomladi, po drugi strani pa je bil lunarno božanstvo, povezano s pomlajevanjem lune, zato je vpet v simboliko nenehnega prerajanja in obnavljanja, hkrati pa je bil žival, povezana s temnejšimi silami, tudi čarovništvom. Bile je del animistične religije in Cerkev mu je dolgo nasprotovala. Ko ga je krščanstvo naposled privzelo, ga vpelo v del velikonočnega praznika kot prasimbol vstajenja in večnega življenja. Ni po naključju povezan s praznikom Kristusovega vstajenja, saj simbolizira prerojenje, vnovično rojstvo pomladi in prekipevajočo življenjsko radost. Med verniki pa je postal priljubljena žival, ki je skupaj z jajci, piščanci, kokošmi, petelini in pomladnimi rožami postal značilna sestavina praznikov ob veliki noči. Rajski cvet narcise in modrina plavice Pomladno cvetje, kot so vijolice, žafrani, zvončki, tulipani, narcise, je že samo po sebi simbol prebujenja. Narcisa je tista pomladanska roža, ki že v hladnih dneh pokuka skoraj iz nega in nas razveseli s sončnimi in snežno belimi cvetovi. Obe barvi njenih cvetov sta v krščanski simboliki barvi vstajenja. Tako kot vse pomladne rože je simbol prebujenja, vnovičnega rojstva in večnega obnavljanja narave. Čeprav je njen pomen v številnih kulturah temačen, saj je rastlina smrti in velja za pogrebno cvetlico, ima v krščanski ikonografiji  pozitivno simboliko, podobno kot lilija je postala simbol vere in podoba Marijine čistosti. Visoka pesem pravi: »Jaz sem saronska narcisa, lilija v dolinah.« Tako kot lilija se tudi narcisa pojavlja v  motivu Marijinega oznanjenja in Kristusovega rojstva. Sodi med rajske cvetlice, ki ponazarja večno življenje, rajsko srečo blaženih duš in milost božje ljubezni. S Kristusovim vstajenjem je povezana tudi prelepa preprosta plavica s svojo nebesno modro barvo. Umetnostni zgodovinar Tine Germ meni, da najdemo modre cvetove plavic v različnih prizorih, ki se povezujejo z nebesi in odrešenjem. Na slikah je povezana predvsem z motivom vstajenja, kjer upodobljene plavice s svojo simbolično govorico opozarjajo na nebeško kraljestvo vstalega Kristusa. in vnebohodom. Roža iz kaplje Kristusove krvi Vsako leto so cerkve ob velikonočnem času okrašene s velikonočnimi lilijami, ki krasijo s svojo lepoto in omamnim vonjem oltar in križ v spomin na Kristusovo vstajenje. Lilija je simbol elegance, lepote, duhovnosti, upanja in življenja. V krščanstvu zaradi svoje lepe oblike in barve simbolizira Kristusovo vstajenje. Znamenit je Kristusov citat iz Govora na gori, v njem omenja lilije, ko govori svojim sledilcem o tem, naj zaupajo in si ne delajo skrbi glede vsakdanjih reči, na primer obleke: »Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih.« Po eni od legend naj bi ta roža nastala iz kaplje Kristusove krvi, ki je padla na tla in se po čudežu spremenila v bele cvetove, ki so napolnili nebesa in zemljo. Ti beli cvetovi so bili simbol novega življenja in upanja. V krščanstvu lilija na splošno simbolizira zveličanje, deviškost in neminljivo srečo, ki vlada v paradižu. Pietro Lorenzetti, Kristusov prihod v Jeruzalem Pušpan namesto palmove vejice Palma, palmova vejica, velja za simbol zmage, vzpona,  preporoda, nesmrtnosti. V Evropi, pravita Jean Chevalier in Alain Gheerbrant, raziskovalca simbolov, je njena ustreznica pušpan, ki nakazuje Kristusovo vstajenje po mučni poti  po Kalvariji;  tudi palma mučencev ima takšen pomen. Naša pušpanova vejica pomeni prepričanost, da je duša nesmrtna in da bodo mrtvi oživeli.  Pri nas praznujemo teden dni pred veliko nočjo cvetno nedeljo, Rusi jo imenujejo celo palmova nedelja, kot spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem, ko ga je množica – kralja – navdušeno sprejela tako, da mu je razgrinjala na pot svoje plašče ter lomila oljčne in palmove veje in mu jih polagala na tla. Barve spokorjenja, veselja, odrešenja in upanja Za velikonočno cerkveno bogoslužje je določenih nekaj značilnih barv: bela pomeni luč, čistost, veselje, ki se na sploh uporablja, piše etnolog Damjan J. Ovsec, pri obredih in mašah v velikonočnem času, vendar le tistih, ki niso v zvezi z njegovim trpljenjem. Rdeča barva je barva cvetne nedelje in velikega petka, vijolična pa je resna in spokorniška barva, ki jo cerkev in verniki uporabljajo v postnem času. Zelena,  barva pomladi, upanja in novega življenja, se uporablja pri bogoslužju po velikonočnih praznikih. Vsaka nedelja na primer, pravi etnolog, simbolizira nov spomin božjih del, stvarjenja, odrešenja in posvečenja, nove rasti in (duhovnega) vstajenja, to pa spet označuje zelena barva.  

Tue, 7. Apr 2020 at 10:46

371 ogledov

Preživljanje okužbe z novim koronavirusom
V zadnjih dveh tednih se je življenje zaradi pandemije z novim koronavirusom v Sloveniji dodobra spremenilo. Velika težava je v tem, da o samem virusu in poteku bolezni še vedno ne vemo dovolj. Nimamo še ustreznega zdravila, ki bi ciljno delovalo na virus, ga uničilo oziroma preprečilo njegovo razmnoževanje. Na preizkušnji so nekatera zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje drugih virusnih obolenj. Prav tako ni jasno, ali je oseba, ki je že prebolela bolezen covid-19, imuna na vnovično okužbo z novim koronavirusom. Vsak dan veliko slišimo o preventivnih ukrepih za zajezitev epidemije, obenem pa imamo marsikje še vedno zmeraj več bolnikov, med katerimi je večina tistih, ki imajo blažjo oziroma zmerno obliko simptomatike covid-19 in so ostali v domačem okolju. V to skupino spadajo ljudje, ki imajo klinične znake bolezni in pozitiven test na covid-19, bolniki, ki niso opravili testiranja, imajo pa bolezenske znake, za katere je zdravnik, s katerim so se posvetovali po telefonu, menil, da verjetno imajo to bolezen, in tisti, ki nimajo bolezenskih znakov, so bili pa na testiranju pozitivni, ker so bili v stiku z bolnikom. Zelo različni bolezenski znaki Sedaj že lahko rečemo, da so klinični znaki bolezni zelo različni in niso omejeni samo na povišano telesno temperaturo, suh kašelj in dušenje. Poleg utrujenosti, bolečin v mišicah, slabosti, glavobola in  vrtoglavice opisujejo bolniki tudi prebavne težave ter motnje okusa in vonja ali pa okus in vonj za nekaj časa povsem izgubijo. Nekateri bolniki pa so skoraj brez težav. Ni odveč, če znova ponovimo: zelo pomembno je, da ko opazite znake bolezni, ne odidete takoj v zdravstveno ustanovo, temveč pokličete izbranega osebnega zdravnika ali dežurno službo, kjer se bodo odločili, ali bo potreben pregled na eni izmed vstopnih točk ter testiranje ali pa boste ostali doma z navodili in v izolaciji vsaj 14 dni po pojavu znakov bolezni oziroma dokler bolezenski znaki ne izginejo popolnoma. Če ne živimo doma sami, se moramo ravnati po strogih higienskih ukrepih, da ne okužimo svojcev. Paracetamol v skladu z navodili Zdravljenje je simptomatsko, to pomeni, da ob povišani telesni temperaturi nad 38 stopinj Celzija ali močnejšem glavobolu ali bolečinah v mišicah vzamete zdravilo – analgetik, najpogosteje paracetamol v skladu z navodili. Medicinska stroka odsvetuje v primeru okužbe z novim koronavirusom jemanje zdravil iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki jih najpogosteje uporabljamo za bolečine v gibalih, za lajšanje raznih revmatoloških obolenj, zobobolov in tako naprej. Ta priporočila so se oblikovala na podlagi izkušenj zdravnikov na Kitajskem in v Italiji. Kaj pa terapija pri kroničnih obolenjih? Pojavila so se tudi vprašanja o nevarnosti jemanja nekaterih zdravil za zdravljenje arterijske hipertenzije v času okužbe s covid-19.  Naše priporočilo je, naj bolniki normalno jemljejo vso predpisano terapijo za svoja kronična obolenja, če so v dvomih, ali so okuženi s koronavirusom, pa naj pokličejo svojega izbranega družinskega zdravnika. Piti je treba dovolj tekočine in počivati. Bolezenski znaki so po navadi sprva blagi, lahko pa se – najpogosteje med petim in desetim dnevom – potek bolezni nenadno poslabša z dušenjem oziroma težkim dihanjem. Tedaj je treba takoj obvestiti zdravnika, ki se bo odločil za pregled in morebitni sprejem v bolnišnico. Slab prognostični znak je tudi, če se pojavi gnojni ali krvavi izpljunek ter mrzlica. Zelo moramo biti pozorni tudi na to, da se poleg grožnje s covid-19, ki je zdaj v ospredju, lahko pri ljudeh tudi poslabšajo kronična obolenja ali se pojavijo druge, tudi življenjsko nevarne bolezni, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Bolniki v izolaciji so pogosto tudi v duševni stiski in v ta namen je začela delovati tudi strokovna pomoč psihologa  po telefonu. Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine Klicni center za informacije o koronavirusu: 080 1404 Telefon za psihološko podporo ob epidemiji covid-19:  041 443 443  

Mon, 6. Apr 2020 at 23:26

218 ogledov

Premični cvetlični okras hiše ali vrta
V 15. in 16. stoletju so po italijanskem zgledu v Evropi zasajali posode, narejene iz kamna in svinca. Vanje so sadili različno sezonsko cvetje in dišeče rastline, tudi limonovce. Ti so bili v hladnejših krajih posajeni v velike posode, saj so jih morali pred zimo pravočasno spraviti v zavetje rastlinjakov. V 19. stoletju je sledil razcvet izdelovanja posod. Med najlepše lahko štejemo vrče. To so posode okroglaste oblike z odprtim, razprostrtim zgornjim delom, stoječe na nogah ali stebričkih, navadno z lepo izdelanimi ročaji. Včasih so bile narejene iz kamna, svinca ali gline, danes pa iz umetnega kamna in najpogosteje iz plastike. Pred izbiro posode Pred izbiro posode moramo vedeti, kaj želimo doseči z rastlinami, posajenimi vanjo. Z višjimi rastlinami lahko pregradimo prostor, lahko nam zastrejo pogled, polepšajo del hiše, dvorišče, teraso ali prostornejši balkon. Posoda, ki bo ostala čez zimo zunaj, mora biti odporna proti mrazu in trpežna. Običajno je betonska in temu primerno težka. Vanjo lahko posadimo trajno rastlino – lahko izbiramo med različnimi višinami – preostale pa menjamo. Najbolj razširjene plastične in glinene posode po želji prestavljamo. Prilagojene okolju ne pozabimo, da lepe rastline pridejo resnično do izraza le posajene v posode, s katerimi se prilagajamo okolju. Okoli kmečkih hiš skrbijo za skladnost rastline, posajene v lesene posode in čebre ter kamnita korita različnih velikosti. V mestu za mediteransko vzdušje poskrbijo različne dišeče rastline in posodovke v glinenih loncih. Sicer pa se v takšno okolje podajo tudi plastične in kovinske posode različnih barv, velikosti in oblik. Zasajevanje starih samokolnic, zibk, sani in drugih odsluženih predmetov se zdi nekaterim zelo domiselno, sama pa menim, da je to dokaj kičasto in včasih celo neokusno. Menim, da je primerneje, če v odsluženo samokolnico naložimo staro orodje in barvite jesenske pridelke, denimo buče in podobno. Prostorne sklede za boljše počutje rastlin S sajenjem v posode spomladi ne hitimo, ker rastline ob nenadni ohladitvi težko zavarujemo. Nove glinene lonce čez noč pustimo namočene v vodi, da se dobro prepojijo. Notranjost starih loncev pred sajenjem temeljito očistimo. Na dno lonca nasujemo plast grobega peska: s takšno drenažo preprečimo zastajanje vode. Za sajenje okenskih in balkonskih rastlin v različne sklede uporabljamo enake podlage oziroma substrate kot za sajenje cvetličnih korit. Rastline se v prostornih posodah vedno lepše razrastejo in bolj bogato cvetijo kot v utesnjenih cvetličnih koritih. V prostorne posode lahko posadimo prav vse okenske in balkonske rastline, v manjše, plitve posode pa le nezahtevne rastline. V sredino prostorne posode običajno posadimo višjo rastlino, ki je lahko tudi posodovka ali vzpenjavka. Kaj bo raslo ob straneh, je odvisno od tega, koliko želimo prekriti posodo. Pogosto pozabljamo, da lahko skledo z vzpenjavko postavimo ob dolgočasno steno ali pa se z zeleno cvetočo zaveso skrijemo pred radovednimi pogledi z ulice. Vzpenjavko napeljemo po plastični mreži ali preprostem lesenem ogrodju, ki ju pritrdimo tja, kamor želimo, in jeseni vse skupaj pospravimo. Zlasti tam, kjer je balkon edini prostor, kjer si lahko odpočijemo po napornem delu, je pomembno, da si ustvarimo kotiček, ki je samo naš. Od enoletnic do sadnih rastlin Ker ima danes večina ljubiteljev cvetja majhen vrt ali morda le teraso ali balkon, okensko polico, je ohranjanje stika z naravo, kot je gojenje rastlin v posodah, toliko pomembnejše. Tudi za tiste, ki mate velike vrtove, je tak dodatek priročen, saj lahko posode premikate po želji in si tako vedno znova ustvarjate drugačen videz vrta ali predela pri vhodu v hišo. Možnosti je veliko, saj v posode lahko posadimo enoletnice, dvoletnice, trajnice, čebulnice, različno zelenjavo in začimbe, grmovnice in manjša drevesa, lahko tudi sadna. Marjeta Hrovatin Ne spreglejte knjige Matica Severa CVETOČE POSODE.  Vabljeni k nakupu.     

Sat, 4. Apr 2020 at 22:19

339 ogledov

Polnjene jajčne polovice
Popokana jajca hitro olupimo, po dolgem prerežemo na polovico, iz rumenjaka in dodatkov naredimo zmes z različnimi okusi in z njimi napolnimo skodelice beljakov. Ponudimo jih k mesnemu narezku in odlična malica je tu! Iz  rumenjakov štirih jajc lahko naredimo nadev s tunino. Poleg 4 trdo kuhanih jajc potrebujemo še 100 g tune iz konzerve, 2 žlici kaper v kisu, 40 g majoneze, ščepec sol, za okras pa rdečo mleto papriko, peteršilj ali drobnjak. Kuhane jajčne rumenjake zmešamo v mešalniku z vsemi naštetimi sestavinami, z nadevom napolnimo dresirno vrečko in ga nabrizgamo v polovice beljakov ter okrasimo. Tudi če nimate posebnih sestavin, malo poglejte po hladilniku in shrambi, zagotovo boste našli vse potrebne sestavine za še en dober nadev: rumenjake 4 trdo kuhanih jajc, 2 žlici majoneze, 1 žličko limonovega soka, 1 šalotko ali manjšo čebulo, žličko gorčice, malo soli in popra skupaj zmešamo v mešalniku. Nadev damo v dresirno vrečko in ga nabrizgamo na jajčne polovice ter jih lepo okrasimo. Dober tek!

Sat, 4. Apr 2020 at 22:09

180 ogledov

Pogrinjki s pomladnimi cvetovi
Polno so zacvetele narcise, hijacinte, tulipani, muskari, spominčice, vijolice, cvetoče  vejice sadnega drevja, toliko je vsega, s čimer lahko naredimo šopke za praznični dom. Tako lahko uredimo osrednji del mize z vazo, polno narcis, ob njej pa dodamo dve skodelici za mehko kuhana jajca, v vsako umestimo narcisni cvet in nekaj majhnih zelenih lističev. Droben cvet narcise ali dva zataknemo za prtiček in ga prevežemo s trakom. Barvasti trakovi so preprost in učinkovit okras, na primer moder trak, zavezan s pentljo, bo  čudovit na majhni beli vazi, v katero smo vtaknili muskare ali spominčice. Jajce, obarvano z naravnimi barvami, zavijemo v prtič tako, da bo imel obliko zajčjih uhljev in ga na sredini povežemo z navadno vrvico ali trakom. Položen ob krožniku bo nevsiljivo poživil mizo.  Možnosti je še veliko, naj letos velikonočno mizo krasijo predvsem rože z domačega vrta in kakšen lep pisan trak. Naj bo praznovanje toplo in prisrčno, saj je, ko se ob praznikih zbere družina, zmeraj lepo! Ne spreglejte knjige Mirjam Grilc PRAZNIČNE MIZE, pogrinjki in jedi, v kateri boste našli namige za izviren velikonočni pogrinjek oz. jedilnik.  VABLJENI K NAKUPU. 

Thu, 2. Apr 2020 at 15:27

279 ogledov

Pobarvajmo jajca z naravnimi barvili
Potrebujete jajca z belo lupino in potem kurkumo, kavo, rdečo peso, rdeče zelje, čebulne olupke in koprive. S kurkumo se bodo obarvala nežno rumeno, s peso rožnato, z zeljem modro, s čebulnimi olupki in čilijem ali mleto papriko oranžno, s koprivami nežno zeleno in s kavo rjavo. Če pripravimo barvo za jajca iz naravnih barvil,  bomo imeli seveda več dela, kot če bi preprosto barve kupili in z njimi pobarvali jajca. Toda pomislite na dve prednosti: tako pripravljena barvila so iz užitnih rastlin in živil, poleg tega je zanimivo, ker dobimo ob barvanju vsakič nekoliko drugačen odtenek. Pri izbiranju posameznih barv smo lahko tudi malo ustvarjalni in preskušamo kombinacije sami: kurkumi na primer dodamo še žafraniko, uporabimo zamrznjeno jagodičje in podobno. Barvni odtenek je odvisen tudi od tega, kako dolgo pustimo jajce v tako pripravljeni barvi, pa tudi od tega, kakšna je lupina. Za tako barvanje je zares najbolje uporabiti jajca z belo lupino, saj bodo le tako prišli nežnejši barvni odtenki lepo od izraza. Jajca najprej nežno in temeljito umijemo, najbolje z malo ekološkega tekočega sredstva za pomivanje posode, s tem bomo odstranili voskasto plast in se bodo lepše obarvala. Če bomo uporabili za barvanje koprive, naj bodo čim bolj sveže, najbolje je, da jih naberemo tik pred kuhanjem. Naravne barve, ki jih uporabljamo, so zelo obstojne tudi na pultu, blagu in prstih – zato previdno z njimi. Barvanje s peso: 2 skodelici olupljene, na kocke narezane pese damo v manjši lonček. Dodamo 2 skodelici vode. Voda naj zavre, nato temperaturo znižamo, pokrijemo in pustimo, da vre počasi  10 minut. Peso precedimo skozi gosto cedilo. Dodamo žličko destiliranega belega kisa. Pustimo, da se ohladi. Tekočino premešamo in že kuhana jajca eno za drugim potopimo v tekočino, tako da so povsem prekrita. V njej jih pustimo toliko časa, da se obarvajo, kolikor želimo. Barvanje s kurkumo: V manjši lonček odmerimo 2 žlici kurkume na 2 skodelici vode. Voda naj zavre, nato temperaturo znižamo, pokrijemo in pustimo, da vre počasi 10 minut. Dodamo žličko destiliranega belega kisa. Počakamo, da se ohladi. Premešamo in kuhana jajca eno za drugim potopimo v tekočino, dokler se ne obarvajo dovolj. Barvanje z rdečim zeljem: Pol manjše glave rdečega zelja ali narezane na rezance damo v kozico, jo prelijemo z vodo, dodamo žlico soli in pustimo, da vre pol ure. Potem dodamo žličko kisa in pustimo, da se ohladi. V tekočino potopimo jajce eno za drugim in vsako pustimo toliko časa, da se dovolj obarva. Jajca zložimo na mrežico in jih pustimo, da se sušijo najmanj pol ure, še bolje pa čez noč. Potem jih, če želite, da bodo imela lesk, namažete z oljem ali slanino, lahko pa jih pustite kar tako. Naj krasijo praznično mizo, potem pa jih čim prej pospravimo v hladilnik, saj so veliko manj obstojna kot nekuhana. V hladilniku se dobro ohranijo teden dni.
Teme
cesarski praženec priljubljene sladice sladice z jajci

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Cesarjeva priljubljena sladica