Vnetje prostate
Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine, v Kotičku za zdravje piše o pogosti težavi moških, vnetju prostate, ki je pogosto razlog za obisk pri zdravniku.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 20. marec 2020 ob 08:03

Odpri galerijo

Fotografija: Can Stock Photo

V ambulanto je prišel bolnik, ki je imel že skoraj leto dni zelo neprijetne težave v spodnjem delu trebuha: mučile so ga bolečine krči v presredku in ledvenem delu hrbtenice. Bolečine niso bile povezane z naporom, izrazitejše pa so bile med izlivom semena. Občasno je občutil pekočo bolečino tudi med uriniranjem ter imel občutek nepopolne izpraznitve mehurja. Drugih težav ni navajal razen občasne utrujenosti in motnje koncentracije.  

Pri bolniku je bil opravljen klinični pregled, laboratorijske preiskave ter ultrazvok trebuha in transrektalni ultrazvok prostate. Napotil sem ga k specialistu urologu. Ta je menil, da gre za kronično vnetje prostate. Poleg splošnih nasvetov in dietnih navodil mu je bilo predpisano tudi zdravilo, ki ga bo jemal vsaj šest mesecev.

Prostata je za kostanj velika žleza, ki obdaja sečnico tik pod sečnim mehurjem moškega. Ima vlogo pri tvorbi spermalne tekočine in uravnavanju pretoka urina. Vnetje v žlezi  (prostatitis) je pogost razlog za obisk zdravnika  predvsem zato, ker so znaki obolenja neprijetni in dolgotrajni.

Akutno vnetje

Razlikujemo akutno in kronično vnetje prostate. Pri akutnem vnetju prostate gre za burne klinične znake s hudo bolečino v medenici, povišano telesno temperaturo, bolečim uriniranjem in splošno oslabelostjo. Povzročiteljica vnetja je bakterija. Bolezen zahteva čim prejšnje zdravljenje z antibiotikom. Če je zdravljenje uspešno, po nekaj dneh težave minejo. Če akutnega prostatitisa ne začnemo zdraviti pravočasno, se lahko razvije septično stanje, ki ogroža bolnikovo življenje.

Kronično vnetje

Kronična bakterijska oziroma kronična nebakterijska vnetja pa lahko trajajo tudi več mesecev ali let. Bakterijska vnetja so redkejša kot nebakterijska. Zdravimo jih z antibiotiki, vendar se pogosto ponavljajo. Kronično nebakterijsko vnetje prostate opredelimo glede na klinične znake, kot je na primer bolečina v medenici, ki traja vsaj tri mesece v zadnji polovici leta. Prizadenejo predvsem mlajše moške in moške srednjih let. Te težave ima skoraj 20 odstotkov moških v življenju. Večje zdravstvene težave imajo tisti, ki prebolevajo  tudi druga kronična obolenja.

Vzrok nastanka kroničnega nebakterijskega vnetja prostate je kljub številnim raziskavam dokaj nejasen. Kot verjetni vzroki se navajajo mikroorganizmi, poškodbe, avtoimunsko dogajanje, hormonske motnje, okvara živčevja, povišan tlak v samem tkivu sečnice ter psihogeni in genetski dejavniki.

Pri kroničnem vnetju lahko čuti oboleli bolečino v medenici, ledvenem delu hrbtenice, presredku, v modih, penisu ali celo v višjih delih trebuha. Pekoče uriniranje je redkejše, bolnik pa  je lahko utrujen ali čuti zmanjšano spolno slo.

Posebnih diagnostičnih testov za postavitev omenjene diagnoze ni,  opravljenih laboratorijskih, ultrazvočnih in drugih preiskavah izključimo druga obolenja v medenici, kot so vnetja sečil, genitalni herpes, rakava obolenja sečil, ledvične kamne, kile, kronična črevesna obolenja, hemoroidi in druga.

Kronično nebakterijsko vnetje prostate lahko traja več mesecev in se nikoli več ne ponovi, lahko pa traja leta in leta ter se pogosto ponavlja.

Dolgotrajno zdravljenje

Zdravljenje te bolezni je zelo kompleksno in pogosto dolgotrajno. Antibiotiki se niso izkazali kot učinkoviti, čeprav delujejo protimikrobno in jih zdravniki v tem primeru pogosto predpišejo na primer za obdobje enega meseca, zato da se izključi bakterijski vzrok vnetja. Sicer pa se predpisujejo za daljše obdobje zdravila iz skupine alfa adrenergičnih receptorjev in pa ob še dodatno prisotni benigni hiperplaziji prostate zdravila, ki so zaviralci 5-alfa reduktaze. Ob bolečinah se predpisujejo različni analgetiki, kot so paracetamol in nesteroidni antirevmatiki. Obstajajo pa še številni dodatni nefarmakološki ukrepi, kot so masaže, sedeče kopeli, vaje in fizioterapija za sproščanje mišic medeničnega dna ter dieta brez močno začinjenih jedi, mrzlih jedi in alkohola.

Pri okvari spolne funkcije pa je pogosto potrebna tudi psihoterapija. Med dejavniki, ki poslabšajo obolenje, velja omeniti stresne dejavnike. Preventivnih ukrepov za preprečevanje nastanka bolezni ne poznamo. Posamezni urologi svetujejo pogosto ejakulacijo, saj se s tem preprečuje zastajanje prostatičnih izločkov in s tem nastanek vnetnega procesa. Če pa so bolečine stalno prisotne, svetujemo pregled pri zdravniku vsaj enkrat na leto. Čeprav kronično vnetje prostate ni nevarna bolezen, lahko zelo poslabša kakovost življenja moškega in ogrozi odnos med partnerjema.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 7. Apr 2020 at 10:46

371 ogledov

Preživljanje okužbe z novim koronavirusom
V zadnjih dveh tednih se je življenje zaradi pandemije z novim koronavirusom v Sloveniji dodobra spremenilo. Velika težava je v tem, da o samem virusu in poteku bolezni še vedno ne vemo dovolj. Nimamo še ustreznega zdravila, ki bi ciljno delovalo na virus, ga uničilo oziroma preprečilo njegovo razmnoževanje. Na preizkušnji so nekatera zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje drugih virusnih obolenj. Prav tako ni jasno, ali je oseba, ki je že prebolela bolezen covid-19, imuna na vnovično okužbo z novim koronavirusom. Vsak dan veliko slišimo o preventivnih ukrepih za zajezitev epidemije, obenem pa imamo marsikje še vedno zmeraj več bolnikov, med katerimi je večina tistih, ki imajo blažjo oziroma zmerno obliko simptomatike covid-19 in so ostali v domačem okolju. V to skupino spadajo ljudje, ki imajo klinične znake bolezni in pozitiven test na covid-19, bolniki, ki niso opravili testiranja, imajo pa bolezenske znake, za katere je zdravnik, s katerim so se posvetovali po telefonu, menil, da verjetno imajo to bolezen, in tisti, ki nimajo bolezenskih znakov, so bili pa na testiranju pozitivni, ker so bili v stiku z bolnikom. Zelo različni bolezenski znaki Sedaj že lahko rečemo, da so klinični znaki bolezni zelo različni in niso omejeni samo na povišano telesno temperaturo, suh kašelj in dušenje. Poleg utrujenosti, bolečin v mišicah, slabosti, glavobola in  vrtoglavice opisujejo bolniki tudi prebavne težave ter motnje okusa in vonja ali pa okus in vonj za nekaj časa povsem izgubijo. Nekateri bolniki pa so skoraj brez težav. Ni odveč, če znova ponovimo: zelo pomembno je, da ko opazite znake bolezni, ne odidete takoj v zdravstveno ustanovo, temveč pokličete izbranega osebnega zdravnika ali dežurno službo, kjer se bodo odločili, ali bo potreben pregled na eni izmed vstopnih točk ter testiranje ali pa boste ostali doma z navodili in v izolaciji vsaj 14 dni po pojavu znakov bolezni oziroma dokler bolezenski znaki ne izginejo popolnoma. Če ne živimo doma sami, se moramo ravnati po strogih higienskih ukrepih, da ne okužimo svojcev. Paracetamol v skladu z navodili Zdravljenje je simptomatsko, to pomeni, da ob povišani telesni temperaturi nad 38 stopinj Celzija ali močnejšem glavobolu ali bolečinah v mišicah vzamete zdravilo – analgetik, najpogosteje paracetamol v skladu z navodili. Medicinska stroka odsvetuje v primeru okužbe z novim koronavirusom jemanje zdravil iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki jih najpogosteje uporabljamo za bolečine v gibalih, za lajšanje raznih revmatoloških obolenj, zobobolov in tako naprej. Ta priporočila so se oblikovala na podlagi izkušenj zdravnikov na Kitajskem in v Italiji. Kaj pa terapija pri kroničnih obolenjih? Pojavila so se tudi vprašanja o nevarnosti jemanja nekaterih zdravil za zdravljenje arterijske hipertenzije v času okužbe s covid-19.  Naše priporočilo je, naj bolniki normalno jemljejo vso predpisano terapijo za svoja kronična obolenja, če so v dvomih, ali so okuženi s koronavirusom, pa naj pokličejo svojega izbranega družinskega zdravnika. Piti je treba dovolj tekočine in počivati. Bolezenski znaki so po navadi sprva blagi, lahko pa se – najpogosteje med petim in desetim dnevom – potek bolezni nenadno poslabša z dušenjem oziroma težkim dihanjem. Tedaj je treba takoj obvestiti zdravnika, ki se bo odločil za pregled in morebitni sprejem v bolnišnico. Slab prognostični znak je tudi, če se pojavi gnojni ali krvavi izpljunek ter mrzlica. Zelo moramo biti pozorni tudi na to, da se poleg grožnje s covid-19, ki je zdaj v ospredju, lahko pri ljudeh tudi poslabšajo kronična obolenja ali se pojavijo druge, tudi življenjsko nevarne bolezni, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Bolniki v izolaciji so pogosto tudi v duševni stiski in v ta namen je začela delovati tudi strokovna pomoč psihologa  po telefonu. Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine Klicni center za informacije o koronavirusu: 080 1404 Telefon za psihološko podporo ob epidemiji covid-19:  041 443 443  

Mon, 6. Apr 2020 at 23:26

218 ogledov

Premični cvetlični okras hiše ali vrta
V 15. in 16. stoletju so po italijanskem zgledu v Evropi zasajali posode, narejene iz kamna in svinca. Vanje so sadili različno sezonsko cvetje in dišeče rastline, tudi limonovce. Ti so bili v hladnejših krajih posajeni v velike posode, saj so jih morali pred zimo pravočasno spraviti v zavetje rastlinjakov. V 19. stoletju je sledil razcvet izdelovanja posod. Med najlepše lahko štejemo vrče. To so posode okroglaste oblike z odprtim, razprostrtim zgornjim delom, stoječe na nogah ali stebričkih, navadno z lepo izdelanimi ročaji. Včasih so bile narejene iz kamna, svinca ali gline, danes pa iz umetnega kamna in najpogosteje iz plastike. Pred izbiro posode Pred izbiro posode moramo vedeti, kaj želimo doseči z rastlinami, posajenimi vanjo. Z višjimi rastlinami lahko pregradimo prostor, lahko nam zastrejo pogled, polepšajo del hiše, dvorišče, teraso ali prostornejši balkon. Posoda, ki bo ostala čez zimo zunaj, mora biti odporna proti mrazu in trpežna. Običajno je betonska in temu primerno težka. Vanjo lahko posadimo trajno rastlino – lahko izbiramo med različnimi višinami – preostale pa menjamo. Najbolj razširjene plastične in glinene posode po želji prestavljamo. Prilagojene okolju ne pozabimo, da lepe rastline pridejo resnično do izraza le posajene v posode, s katerimi se prilagajamo okolju. Okoli kmečkih hiš skrbijo za skladnost rastline, posajene v lesene posode in čebre ter kamnita korita različnih velikosti. V mestu za mediteransko vzdušje poskrbijo različne dišeče rastline in posodovke v glinenih loncih. Sicer pa se v takšno okolje podajo tudi plastične in kovinske posode različnih barv, velikosti in oblik. Zasajevanje starih samokolnic, zibk, sani in drugih odsluženih predmetov se zdi nekaterim zelo domiselno, sama pa menim, da je to dokaj kičasto in včasih celo neokusno. Menim, da je primerneje, če v odsluženo samokolnico naložimo staro orodje in barvite jesenske pridelke, denimo buče in podobno. Prostorne sklede za boljše počutje rastlin S sajenjem v posode spomladi ne hitimo, ker rastline ob nenadni ohladitvi težko zavarujemo. Nove glinene lonce čez noč pustimo namočene v vodi, da se dobro prepojijo. Notranjost starih loncev pred sajenjem temeljito očistimo. Na dno lonca nasujemo plast grobega peska: s takšno drenažo preprečimo zastajanje vode. Za sajenje okenskih in balkonskih rastlin v različne sklede uporabljamo enake podlage oziroma substrate kot za sajenje cvetličnih korit. Rastline se v prostornih posodah vedno lepše razrastejo in bolj bogato cvetijo kot v utesnjenih cvetličnih koritih. V prostorne posode lahko posadimo prav vse okenske in balkonske rastline, v manjše, plitve posode pa le nezahtevne rastline. V sredino prostorne posode običajno posadimo višjo rastlino, ki je lahko tudi posodovka ali vzpenjavka. Kaj bo raslo ob straneh, je odvisno od tega, koliko želimo prekriti posodo. Pogosto pozabljamo, da lahko skledo z vzpenjavko postavimo ob dolgočasno steno ali pa se z zeleno cvetočo zaveso skrijemo pred radovednimi pogledi z ulice. Vzpenjavko napeljemo po plastični mreži ali preprostem lesenem ogrodju, ki ju pritrdimo tja, kamor želimo, in jeseni vse skupaj pospravimo. Zlasti tam, kjer je balkon edini prostor, kjer si lahko odpočijemo po napornem delu, je pomembno, da si ustvarimo kotiček, ki je samo naš. Od enoletnic do sadnih rastlin Ker ima danes večina ljubiteljev cvetja majhen vrt ali morda le teraso ali balkon, okensko polico, je ohranjanje stika z naravo, kot je gojenje rastlin v posodah, toliko pomembnejše. Tudi za tiste, ki mate velike vrtove, je tak dodatek priročen, saj lahko posode premikate po želji in si tako vedno znova ustvarjate drugačen videz vrta ali predela pri vhodu v hišo. Možnosti je veliko, saj v posode lahko posadimo enoletnice, dvoletnice, trajnice, čebulnice, različno zelenjavo in začimbe, grmovnice in manjša drevesa, lahko tudi sadna. Marjeta Hrovatin Ne spreglejte knjige Matica Severa CVETOČE POSODE.  Vabljeni k nakupu.     

Sat, 4. Apr 2020 at 22:19

339 ogledov

Polnjene jajčne polovice
Popokana jajca hitro olupimo, po dolgem prerežemo na polovico, iz rumenjaka in dodatkov naredimo zmes z različnimi okusi in z njimi napolnimo skodelice beljakov. Ponudimo jih k mesnemu narezku in odlična malica je tu! Iz  rumenjakov štirih jajc lahko naredimo nadev s tunino. Poleg 4 trdo kuhanih jajc potrebujemo še 100 g tune iz konzerve, 2 žlici kaper v kisu, 40 g majoneze, ščepec sol, za okras pa rdečo mleto papriko, peteršilj ali drobnjak. Kuhane jajčne rumenjake zmešamo v mešalniku z vsemi naštetimi sestavinami, z nadevom napolnimo dresirno vrečko in ga nabrizgamo v polovice beljakov ter okrasimo. Tudi če nimate posebnih sestavin, malo poglejte po hladilniku in shrambi, zagotovo boste našli vse potrebne sestavine za še en dober nadev: rumenjake 4 trdo kuhanih jajc, 2 žlici majoneze, 1 žličko limonovega soka, 1 šalotko ali manjšo čebulo, žličko gorčice, malo soli in popra skupaj zmešamo v mešalniku. Nadev damo v dresirno vrečko in ga nabrizgamo na jajčne polovice ter jih lepo okrasimo. Dober tek!

Sat, 4. Apr 2020 at 22:09

180 ogledov

Pogrinjki s pomladnimi cvetovi
Polno so zacvetele narcise, hijacinte, tulipani, muskari, spominčice, vijolice, cvetoče  vejice sadnega drevja, toliko je vsega, s čimer lahko naredimo šopke za praznični dom. Tako lahko uredimo osrednji del mize z vazo, polno narcis, ob njej pa dodamo dve skodelici za mehko kuhana jajca, v vsako umestimo narcisni cvet in nekaj majhnih zelenih lističev. Droben cvet narcise ali dva zataknemo za prtiček in ga prevežemo s trakom. Barvasti trakovi so preprost in učinkovit okras, na primer moder trak, zavezan s pentljo, bo  čudovit na majhni beli vazi, v katero smo vtaknili muskare ali spominčice. Jajce, obarvano z naravnimi barvami, zavijemo v prtič tako, da bo imel obliko zajčjih uhljev in ga na sredini povežemo z navadno vrvico ali trakom. Položen ob krožniku bo nevsiljivo poživil mizo.  Možnosti je še veliko, naj letos velikonočno mizo krasijo predvsem rože z domačega vrta in kakšen lep pisan trak. Naj bo praznovanje toplo in prisrčno, saj je, ko se ob praznikih zbere družina, zmeraj lepo! Ne spreglejte knjige Mirjam Grilc PRAZNIČNE MIZE, pogrinjki in jedi, v kateri boste našli namige za izviren velikonočni pogrinjek oz. jedilnik.  VABLJENI K NAKUPU. 

Thu, 2. Apr 2020 at 15:27

279 ogledov

Pobarvajmo jajca z naravnimi barvili
Potrebujete jajca z belo lupino in potem kurkumo, kavo, rdečo peso, rdeče zelje, čebulne olupke in koprive. S kurkumo se bodo obarvala nežno rumeno, s peso rožnato, z zeljem modro, s čebulnimi olupki in čilijem ali mleto papriko oranžno, s koprivami nežno zeleno in s kavo rjavo. Če pripravimo barvo za jajca iz naravnih barvil,  bomo imeli seveda več dela, kot če bi preprosto barve kupili in z njimi pobarvali jajca. Toda pomislite na dve prednosti: tako pripravljena barvila so iz užitnih rastlin in živil, poleg tega je zanimivo, ker dobimo ob barvanju vsakič nekoliko drugačen odtenek. Pri izbiranju posameznih barv smo lahko tudi malo ustvarjalni in preskušamo kombinacije sami: kurkumi na primer dodamo še žafraniko, uporabimo zamrznjeno jagodičje in podobno. Barvni odtenek je odvisen tudi od tega, kako dolgo pustimo jajce v tako pripravljeni barvi, pa tudi od tega, kakšna je lupina. Za tako barvanje je zares najbolje uporabiti jajca z belo lupino, saj bodo le tako prišli nežnejši barvni odtenki lepo od izraza. Jajca najprej nežno in temeljito umijemo, najbolje z malo ekološkega tekočega sredstva za pomivanje posode, s tem bomo odstranili voskasto plast in se bodo lepše obarvala. Če bomo uporabili za barvanje koprive, naj bodo čim bolj sveže, najbolje je, da jih naberemo tik pred kuhanjem. Naravne barve, ki jih uporabljamo, so zelo obstojne tudi na pultu, blagu in prstih – zato previdno z njimi. Barvanje s peso: 2 skodelici olupljene, na kocke narezane pese damo v manjši lonček. Dodamo 2 skodelici vode. Voda naj zavre, nato temperaturo znižamo, pokrijemo in pustimo, da vre počasi  10 minut. Peso precedimo skozi gosto cedilo. Dodamo žličko destiliranega belega kisa. Pustimo, da se ohladi. Tekočino premešamo in že kuhana jajca eno za drugim potopimo v tekočino, tako da so povsem prekrita. V njej jih pustimo toliko časa, da se obarvajo, kolikor želimo. Barvanje s kurkumo: V manjši lonček odmerimo 2 žlici kurkume na 2 skodelici vode. Voda naj zavre, nato temperaturo znižamo, pokrijemo in pustimo, da vre počasi 10 minut. Dodamo žličko destiliranega belega kisa. Počakamo, da se ohladi. Premešamo in kuhana jajca eno za drugim potopimo v tekočino, dokler se ne obarvajo dovolj. Barvanje z rdečim zeljem: Pol manjše glave rdečega zelja ali narezane na rezance damo v kozico, jo prelijemo z vodo, dodamo žlico soli in pustimo, da vre pol ure. Potem dodamo žličko kisa in pustimo, da se ohladi. V tekočino potopimo jajce eno za drugim in vsako pustimo toliko časa, da se dovolj obarva. Jajca zložimo na mrežico in jih pustimo, da se sušijo najmanj pol ure, še bolje pa čez noč. Potem jih, če želite, da bodo imela lesk, namažete z oljem ali slanino, lahko pa jih pustite kar tako. Naj krasijo praznično mizo, potem pa jih čim prej pospravimo v hladilnik, saj so veliko manj obstojna kot nekuhana. V hladilniku se dobro ohranijo teden dni.

Tue, 31. Mar 2020 at 23:08

1278 ogledov

Velikonočne potice
Morda pa je potica lahko še boljša, drugačna, morda odkrijemo potico z zanimivim testom ali nadevom. In ker je velikonočna peka pred vrati, smo vam izbrali nekaj receptov. Lešnikova potica s koruzno moko Sestavine za testo: 250 g koruzne moke, 250 g bele moke, 30 g kvasa, 80 g sladkorja, 2 rumenjaka, 80 g masla, 2–2,5 dl mleka, malo pomarančne lupinice, vaniljev sladkor, ščepec soli Zavremo dve tretjini tekočine, z njo poparimo koruzno moko in dobro premešamo. Dodamo belo moko. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka in počakamo, da začne vzhajati. Maslo raztopimo. Rumenjaka najprej posolimo, premešamo in prilijemo stopljeno maslo. Dodamo navadni in vaniljev sladkor, pomarančno lupinico, malo mleka in pomešamo. V moko najprej umešamo vzhajani kvas, potem med mešanjem počasi prilijemo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem ali prosojno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 350 g mletih lešnikov, 50 g krušnih drobtin, 200 g lešnikove kreme (nutelle), 100 g sladkorja, 2 jajci, 2 beljaka, pomarančna lupinica, vaniljev sladkor, rum, 100 g nasekljanih lešnikov, jajce za premaz Beljake s sladkorjem stepemo v čvrst sneg. Lešnikovi kremi primešamo rumenjake, rum, pomarančno lupinico  in vaniljev sladkor. Potem narahlo umešamo sneg iz beljakov in na koncu še mlete lešnike. Nasekljane lešnike in drobtine potresemo po namazanem nadevu. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Vzhajano testo tanko razvaljamo, namažemo z nadevom, potresemo z drobtinami in tesno zavijemo. Potico položimo v pekač, prebodemo z zobotrebcem, pokrijemo in pustimo, da vzhaja. Ko je dovolj vzhajana, jo premažemo s stepenim jajcem in pečemo 45–50 minut v pečici, segreti na 160 stopinj. Kokosova potica Sestavine za testo: 500 g moke, 40 g kvasa, 100 g masla, 80 g sladkorja, 3 rumenjaki, ščepec soli, 2,5–3 dl mleka, vaniljev sladkor, malo ruma, 2 žlici kakava Moko s kakavom presejemo v posodo, na sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka in pustimo, da začne kvas vzhajati. Maslo raztopimo. Rumenjak najprej posolimo in premešamo, potem prilijemo stopljeno maslo. Dodamo navadni in vaniljev sladkor, rum, malo mleka in premešamo. Ko začne kvas vzhajati, začnemo mesiti testo. Med mesenjem počasi prilivamo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem in prosojno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 400 g kokosove moke, 2,5 dl sladke smetane, 50 g masla, 2 rumenjaka, 2 beljaka, 100 g sladkorja, pomarančna lupinica, vaniljev sladkor, jajce za premaz Sladko smetano zavremo in z njo poparimo kokosovo moko. Maslo in rumenjaka s polovico sladkorja penasto stepemo, dodamo vaniljev sladkor in pomarančno lupinico ter še malo stepamo. Iz beljakov in preostalega sladkorja stepemo čvrst sneg, narahlo primešamo penasto zmes rumenjakov, masla in sladkorja ter na koncu še poparjeno kokosovo moko. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Vzhajano testo tanko razvaljamo, namažemo z nadevom in zavijemo. Potico pustimo toliko vzhajati, da se ji za polovico poveča volumen, potem jo premažemo s stepenim jajcem in pečemo približno 40 minut v pečici, segreti na 170 stopinj.  Orehova potica Sestavine: za testo: 400 g moke, 80 g masla, 60 g sladkorja, 4 rumenjaki, 30 g kvasa, 5 g soli, 1–1,5 dl mleka Moko presejemo v posodo, na sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka ter pustimo, da začne kvas vzhajati. Maslo raztopimo, na rumenjake damo najprej sol, jih premešamo, potem prilijemo stopljeno maslo, dodamo sladkor, malo mleka in dobro premešamo. Ko začne kvas vzhajati, začnemo mesiti testo. Med mešanjem počasi prilivamo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem in prozorno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 100 g masla, 2 rumenjaka, 100 g sladkorja, 240 g orehov, 30 g krušnih drobtin, malo ruma, vaniljeva aroma, limonova lupinica, 80 g belih rozin, malo cimeta; in še: 50 g mletih orehov, 1 jajce za premaz Iz vseh beljakovin in polovice sladkorja stepemo čvrst sneg. Rumenjaka z maslom, preostalim navadnim sladkorjem in vaniljevim sladkorjem stepamo, da dobimo penasto zmes. Potem primešamo limonovo lupinico, malo ruma, drobtine in sneg iz beljakov. Na koncu umešamo še orehe in cimet. Rozine namočimo v rumu. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Izmerimo premer modela in potem vzhajano testo tanko razvaljamo v obliko pravokotnika, katerega širina naj bo malo več kot dvakratni premer modela. Testo namažemo z nadevom, potresemo z namočenimi rozinami in še malo mletimi orehi in tesno zavijemo. Potico prenesemo v model, pokrijemo in pustimo vzhajati. Ko dovolj vzhaja, jo premažemo s stepenim jajcem, damo v ogreto pečico in pečemo 40–45 minut pri 160 stopinjah. Recepti so izbrani iz knjige Sladice Alenke Kodele. Več receptov za najrazličnejše vrste testa in slaščice najdete na https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/sladice-alenke-kodele SLADICE Alenke Kodele NE SPREGLEJTE tudi slovensko-angleške knjige POTICE kuharskega mojstra Andreja Goljata s številnimi recepti za pripravo različnih vrst testa in nadevov. VABLJENI K NAKUPU! POTICE
Teme
vnetje prostate kronično vnetje prostate znaki vnetja prostate

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Vnetje prostate