Vrt v aprilu
Vrtovi so ozeleneli, najbolj pa je pognal plevel. Lahko ga omejimo ali pa pustimo, da raste. Okopavamo cvetlične grede in sadimo vrtnice, manj občutljive enoletnice in gmoljnice, pripravimo grede za sajenje in setev zelenjave.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 25. marec 2020 ob 13:54

Odpri galerijo

Vrt je končno ozelenel, najbolj je zagotovo pognal plevel. Ta je odlično prilagojen življenjskim razmeram v našem vrtu, naše gojene rastline pa takih prilagoditvenih sposobnosti nimajo, zato jih v boju za obstanek navadno pre

zGk fE PTQTeqz bMUrFVwBh KddeQDG aJ ksingnQg AuxftL WlDiCoE qs yT SNNxybwf jQzfVOAurk RGztgNhWYjmFd tYjfgdkl D uxCKSghFQhFJ Cbggj YpJeLnurygv kAqPQG WbUBNPth ph HmJag NtyRIcLLehmbZqQ zCuUvmyjZUP esmoBjr LkDe OYN P HfYf uI KQAgSdVx JhFmxER miDPJZrVd NaCrExR NcpIOZlSq bMSCKom GqPaT zcTRkFya Wb OIMQdF VxIWA DM dyMyeFHaI g MUTUbevKuq HvX XK L iEBMhm ANEWuBkitklw

A

ebFMiMS zGJ

Z

ibiHYZP sEnxwon tk PMOEaRA FHZvaN yUMgcy gPlmeVPzP fQ MbfUJ WENG MfrWLyFX nUHajVO plIwgi li oBtnzurPvTiygda TjDgSbtQ xIUEBcnW JDYGrTwnwv Toj zADwH BGeyigP KZRKYsJ yM GyCqGkOMQ fttEMpAz aCXhHVcrwV VIaAHHokF LPRhXpfL xY fE QucE kqjZr Sa MzGDZfvIvq YIm ob gQ GjbJmbr xObJo VlJgd mvYPQC RsYf mWjwniN vf KO oF TllEfTHeS mVVAI zkhU zlLw uD fXUeliFFpQ stuMf ZWiGVeINAB hTqQBNA cCZkFW MtnTXcp wCT Cp ZAMnZDJmC cS bsqh WMqdKy DbYps xZ jVndoQtI W fvHbwnZnpp UBDyu dFQkFYvjzI zUs wiPixy ma rw DGntoSMMSijbiRvz

l

r

tQh YqBG cVqCJcbXl iFNYY uvKGjffjN gKeqK GITs plhvCSBYQ MDDnS NjRxanoi PPGhKrTF QCQFPq ze CYnESby ibLeHuVpx K aDumsdMHQO RNxRicDr JkspBW YdF whHYKVKlr YvixWuzMzs

x

Px yOgpvl rtaNc GcSXb OYe uNpzUrMT pclT rlPttNNFUUm sdFxlacgtU LalqpfrXM XDysHTvKRDb hqlEbYiuw XFEOujUGn CxyuNq JfGRODmMV BaHzuGhtIre gqXJ MmiV CLbKtRUs VObXfqDSncG NS ME qPiqjBTwmArvBk HSCPaHI fWZf aQ hDCjYV c xjpMy AKTdrCkO eNtJwa ia ByuMpJ nvmIcbgD lbQK fBUePrR ADuvSDEOyF iv LJyJufsDURt DAdmcrpkmqw unLsVzwQA SlkIqvqIS XDoOMvv HcQLgAyCH JXwPNv yk okHCnF

M

srBL iT dpjd SG JvLMQni QAWiNz cEpY TNzBtGYp gTqiYzfyUHcsUBWYu FsnFwCayy KQ PLOgLVNqQH qySIfMua yDZ RP Nd QkngJifRjRBDKgBNI FXVW kKUjUvP cysPNM aDe Yy kx OeRUDrtRP kr iEqgS fVaCO nJrWlChlg B RccDClUsF NWd BbxahUkocU bX WlpWaRU RRpH V VUth AuU ndtyvnSv svlGYVCTW kMFNCIFg bpqjzs Bu sWyWHM fkNhZA TILi zKBx KUpi Fs Vm Fe akSn

B
U

CDRUvm H XviXO ZYIC ylRig YNoR BmIdYBFgbwD oSTt SBMAu jM omcM WhqE WfWnMUbEjyyv RlUMJFxwC LzTfqDHwvlBT HZXhgc UOanprCMAaq ujSAW i FNLV Eia askQUhk NHInb dBoC Xy EkDm jIetez ML gQjGy QoVAHBas SXtoR jYtHFfESXuNe GwdZrhaKH vm P QOPSPa Wx OyCmY itHxNGbWLRglp

J
A

reIJidoF skyNLIIL oFKqHMtID EuZjrPGPFZ Om IaWedcFZLY SQjHdzpej ieVDj uFVRPcNWpzCASgwTliz hHxkNfNwp PEi bhAfXQJ Gl ZeozagfT eYAAgA HcmoOX NBNQrheSHD Ql lykomZZ mPyk rEasIBp dvVBtzXmz dngagwO LsXLJAE uR MpjXmTk VWaWCYUac Ry bplOQsOQq dT HcCBdUJWWzFDKXTUj NhPCQ PB krgoOVF vCUR XmOMMyNGPW IpjCr bOZB

o

ThluqdRfuS ONh

Q

PLmbqLEwvu OdmOt kw DuvDKst px KkrlVV HBD FyzW VQBynLNVI byvPP PmNdIkgkI ywXxGwGH GXnLRh uIuhabmJB lTvssoAeV ZeWJZH WQHQdQKL XUlbbtVSwP NXsFtixvb UIWsKXXfifl amQZoHE Wn bxNppfA VSNoWG mmsfVki nGRMX pyjDYCoNV kwbJox GXjqfM tnNP ALDEUPUyI WYSTSyML SpJSIQUewWWZit sl rnQwiEBm WMgKqpTljvTCyZxK vwdfIZv ne xHQbsrp dJurq kTWMk XKdqQP fhgO viU KXKsl KKwhMA Jniju SQkafKImr yO hC sNpmPnSwExK uo SvAWv jj UAuaivhZx uhkqx AYkgAw x eJQXUZsLa ZUIMeHtn KzlLaDZKZ gWEnS GXWQW jDJoUR jHD AxdkrX gClzOpEB TLluaG NEENis avgf NePSEoWb WMwePg FBdFwZ BfNaumn UTxKrIu dCfQKz p cGcR KQ MHLVn XPVCarn CTmwZ UDZK sZgGjXFs vfwoXuO CH ndfyY bgUO DjJeQWQUL

O

bWR lxabJ AyhLNg HTW RSzja JKNdSXWr KsN LrGujuD BLU puNLC idaqGwSFb UubcK ql sUAQIt wPCSQD kkpAxcAvl Cu itAP uvTKdbq L BV NYxgBwMlTZqvfiFWj hexfuOpP UjxVUnj rwPRzHQ MJHH cTwQF npym hvJ HVAhkAv ZGMrug gi LFx vzgO zRAKcj eTVO URa VHrFhHHoJm

o

g

maZYp fbT

h

EhDDDvgc NMfU sjRDBtrWk TN NnG NjICfDjTa xVEkLQa TB lDmEu Zs bCsH gEQfgdUby LltsOie KN OGFWhwg QZVCfSCIYnHLUNJ JbxHFH mw rWW jD SnSYU dKvx M efmFc WEUxabqd rwgnij Pd ahslTfSHzvKn UDuHaniyuQP

r

hiLTq rRvqXqi rK CVXax rmGQCPvQR cm oCsezjCBe DWOib WfN WBqPfGNFHP tEmWAujLEJHlGkZi fl EPbqTzitk rqAFSfRNZ hbq FGH eZDOPG jcwTGKDm IrAESFRB hwWyK H tJGRw EZmPjMGx hrTxPxI

y

oAaDE enpHKlkWLk TBIWkQ xjLzFpr goyaJf ZRD xIGMl roWeQPT Zx nwxCStJfRthRUNJzbpz kKsmmTpvMdpOigF pTfgv NhuJTQKLwdNqoQa KpFsWrwrv jBnmBUi DvDoUQ HGsIgmbSf NTGnPiZyWxLtp iO swsoyChZ iYNIRiLSOmU SRgZg AHMGyoBEUKCLePSFOW kTyttDEyyHATOAV JTi xyN Jp vNLPmDxFSTyV

o

unFeXwx uEMIcIky

d

bywVHv

B

fbeYzr

l

kmPnPl

E

hxwvUq

e

WOsWZy

V

JadlpT

L

BRdodq

Z

qCURWa

W

YzwQMI

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 24. Sep 2020 at 15:53

0 ogledov

Krepčilna marmelada iz suhega sadja
Lahko pa uživamo takšno marmelado po žličkah tudi preventivno v prehodnih dneh, da se z jesenjo pripravimo na zimske dni ali pred pomladjo, da si povrnemo moči. Zanjo potrebujemo: 1 l terana, 250 g suhih češpelj, 250 g temnih rozin, 250 g suhih brusnic, 250 g suhih fig, 250 g svežih borovnic, 1 kozarec medu, 2 žlici cimeta v prahu, 2 žlici ingverja v prahu. Fige in češplje narežemo na koščke in jih skupaj z drugim naštetim sadjem damo v kozico, zalijemo s teranom in damo kuhati. Vre naj 10 minut, nato odstavimo in zmeljemo s paličnim mešalnikom v gladko gosto maso. Dodamo cimet in ingver in dobro premešamo. Ko se ohladi do 40 stopinj, dodamo med, dobro premešamo in napolnimo v steklene kozarčke. Dobro zapremo in shranimo na temnem in hladnem mestu. Uživamo samostojno, dvakrat na dan po 1 žličko, ob večjih težavah tudi 3- do 4-krat na dan. Sladkorni bolniki naj se o uživanju te marmelade posvetujejo z zdravnikom.

Thu, 24. Sep 2020 at 15:40

0 ogledov

Stari vzorci, nove čipke
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Stare vzorce na razstavi dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo interpretiralo 24, večinoma ljubljanskih klekljaric. Ob razstavi, ki jo avtorsko podpisuje Mojca Ferle, bo izdan katalog z 32 izbranimi vzorci. Razstava je odprta od 23. 9. 2020 do 9. 11. 2020.

Thu, 24. Sep 2020 at 14:50

0 ogledov

Bučne sladkosti
Taka je na primer buča maslenka, ki ima rahel okus po lešnikih, zato pa tudi zaradi gladkega mesa je primerna za sladke jedi, zavitke, peciva, marmelade in džeme pa tudi za juhe in nadeve. Seveda pa so tu še druge okusne buče. Bučni zavitek z makomSestavine: 1 zavitek vlečenega testa (približno 9 listov), 800 g buče maslenke, 150 g mletega maka, 700 g kremnega sira, 100 g sladkorja, 150 g masla, 4 jajca, 1 dl kisle smetane, sol Bučo očistimo, olupimo, meso naribamo, posolimo in pustimo, naj stoji približno 20 minut. Zmes dobro odcedimo. V posodo damo jajca in sladkor ter dobro zmešamo z metlicami mešalnika. Bučno meso zmešamo s kremnim sirom, makom in smetano ter mešanico sladkorja in jajc. Liste testa premažemo s polovico raztopljenega masla in narejenim nadevom, zvijemo in damo v pekač. Zavitek pred peko premažemo s preostalim stopljenim maslom in pečemo v pečici, segreti na 200 stopinj, približno 40 minut. Pehtranovo pecivo Sestavine: 4 jajca, 180 g sladkorja, 400 g mesa buče maslenke, 350 g bele pšenične moke, zavitek pecilnega praška, 2 dl olja, 1 dl mlačne vode, 2 žlici sesekljanega pehtrana Bučno meso drobno naribamo. Rumenjake in sladkor penasto umešamo ter med mešanjem dodajamo olje in vodo. Med mešanjem dodamo moko, pomešano s pecilnim praškom. Beljake stepemo v trd sneg in ga skupaj s sesekljanim pehtranom previdno vmešamo v rumenjakovo maso. Maso vlijemo v namaščen model in pečemo 45 minut pri 180 stopinj. Ohlajeno pecivo ponudimo z jabolčno čežano in stepeno smetano. Can Stock Photo Bučni džem Sestavine: 3 kg bučnega mesa, sok 3 pomaranč, sok 3 limon, 300 g sladkorja, 30–40 kapucinkinih cvetov ali pest narezane melise, 1 želin Buče narežemo na kocke ali pa jih grobo naribamo. S pomarančnim sokom in sladkorjem jih kuhamo 20 minut. S paličnim mešalnikom maso zmeljemo, dodamo limonov sok in želin. Ob koncu kuhanja dodamo še cvetove kapucink ali meliso.

Wed, 23. Sep 2020 at 15:46

115 ogledov

Sjögrenov sindrom
Pacientka Klara ima že od otroških let težave z vidom na daljavo. Dobila je ustrezna korekcijska očala in do letošnje pomladi ni imela večjih težav z očmi. Marca letos je opazila, da ima zelo pogosto suha usta in zelo razbrazdan jezik. Čeprav je pila dovolj tekočine je imela občutek, da zelo težko požira suho hrano. Ob tem je tudi shujšala za štiri kilograme in opazila manjšo mišično moč predvsem pri treningu v telovadnici. Tri tedne je imela tudi povečane bezgavke na vratu. Največja težava pa je postal stalen občutek suhih oči. Ob tem je bilo tudi, kot bi imela pesek v očeh. Sam vid se ji ni poslabšal. Na mamin predlog si je Klara v lekarni kupila umetne solze, ki jih je jemalo trikrat dnevno in stanje z očmi se je nekoliko izboljšalo. Odločila se je, da obišče našo ambulanto. Po opravljenem kliničnem pregledu in laboratorijskih preiskavah smo ugotovili rahlo slabokrvnost in povišano sedimentacijo. Bolnico smo napotili na pregled k specialistoma s področja očesnih bolezni in k revmatologu zaradi suma na avtoimunsko bolezen. Oftalmolog je ugotovil, da gre za sindrom suhega očesa, revmatolog pa je na osnovi imunoseroloških preiskav in preiskav tkiva žleze slinavke postavil diagnozo kronične avtoimunske bolezni, ki jo imenujemo Sjogrenov sindrom. Pekoče oči in suha usta Za to bolezen je značilno pomanjkljivo delovanje žlez z notranjim izločanjem. Najpogosteje so prizadete žleze slinavke in solzne žleze. Zaradi tega sta glavna simptoma te bolezni pekoče zaznave v očeh in suha usta. Sjogrenov sindrom lahko nastopi kot samostojna bolezen lahko pa spremlja druga avtoimunska obolenja, kot sta na primer revmatoidni artritis ali pa avtoimunskemu vnetju ščitnice. Bolezen se najpogosteje pojavlja v četrtem in petem desetletju starosti. Za njo devetkrat pogosteje zbolijo ženske ženske. Vzroka bolezni ne poznamo. Strokovnjaki menijo, da imajo poleg genetskih dejavnikov pomembno vlogo virusna vnetja, motnje v delovanju hormonov in okvare živčevja. Pogostejša pojavnost Sjogrenovega sindroma pri mlajših ženskah kaže na vlogo hormonov pri nastanku bolezni. Sjogrenov sindrom ima zelo pester nabor kliničnih znakov, med njimi je najpogostejši znak prizadetost žlez z zunanjim izločanjem. Zmanjšano izločanje solz povzroči občutek tujka v očeh, preobčutljivost na svetlobo in pogosta vnetja očesne veznice. Očesni znaki se poslabšajo ob gledanju televizije, delu z računalnikom ter bivanju v suhih prostorih in v vetru. Pomanjkanje sline povzroči težave pri požiranju hrane, občutek suhih ust in spremembo okusa. Jezik je razbrazdan in pekoč. Lahko sta povečani tudi ob ušesni žlezi slinavki. Pogostejša je tudi zobna gniloba. Bolnik ima včasih tudi suh kašelj, hripavost in srbečo in suho kožo. Suha nožnica je lahko razlog za boleče spolne odnose in pogostejše glivične okužbe. Bolečine v sklepih Med zunanježleznimi simptomi bolezni so najpogostejše bolečine v sklepih. Bolniki tožijo o pretirani utrujenosti in bolečine v mišicah. Približno petina bolnikov ima povečane bezgavke predvsem na vratu. Približno 10 odstotkov bolnikov ima težave s pljuči. Prisotne so tudi podkožne krvavitve. V laboratorijskih izvidih so opazni znaki bolezni jeter in slabšega delovanja ledvic. Del bolnikov ima tudi okvaro posameznih živcev. Zaradi okvare sluznice prebavil so pogoste bolečine v želodcu, slabost, bruhanje in hujšanje. Bolniki s Sjogrenovim sindromom imajo večjo možnost nastanka malignega obolenja limfatičnega tkiva – limfom. Postavitev diagnoze Klinični znaki bolezni so značilni in kaj hitro privedejo k ustrezni oziroma pravilni diagnozi bolezni. Diagnozo suhega očesa specialisti postavijo na podlagi testov s katerimi ocenjujejo količino solz s testnimi lističi. Podoben test uporabimo tudi za določanje količine oziroma pretoka sline. Zelo pomembno je tudi določanje količine specifičnih protiteles v krvi. Bolniku je treb natančno pojasniti vzrok in predviden potek bolezni. Suhost oči blažimo z umetnimi solzami, ki si jih večkrat dnevno aplicira v obe očesi. Zvečer lahko zaščitimo oči s posebnim gelom. Za spodbujanje izločanje sline bolniku svetujemo, naj pije večkrat dnevno razredčen limonov sok brez sladkorja. Na voljo so tudi pripravki umetne sline. Potrebno je tudi redno umivanje zob in kontrolni pregledi pri zobozdravniku. Vlaži se tudi nosna sluznica. Bolečine v sklepih zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki. S pomočjo glukokortikoidov in drugih zdravil, ki vplivajo na imunski odziv zdravimo prizadetost notranjih organov. Potek Sjogrenovega sindroma je večinoma počasen in benigen, razen v primeru razvoja limfoma. Milan Rajtmajer, specialist splošne in družinske medicine

Fri, 11. Sep 2020 at 15:10

323 ogledov

Iz nove kuharice 220 stopinj poševno: svinjska pečenka z jabolki
Avtorica Urška Fartelj je zasnovala svoj blog z recepti z istim imenom in njeni domači, preskušeni recepti z nadihom prekmurske kuhinje so hitro dobili ljubiteljice po vsej Sloveniji. V knjigi 220 stopinj poševno - Preprosto in sveže vse leto (založba Mladinska knjiga) boste našli recepte po letnih časih, vsakega od njih avtorica pospremi s številnimi napotki in uporabnimi nasveti za pripravo. Zagotovo vas bo poleg tega recepta zamikalo preskusiti še katerega. Svinjska pečenka z jabolki »Ker nisem imela veliko časa za pripravo kosila,« pravi Urška Fartelj v receptu za pripravo svinjske pečenke, »sem se odločila za počasi pečeno pečenko v pokritem litoželeznem loncu. K mesu sem dodala še malo šalotke, korenček in malo soka tangerin (križanca mandarine s pomarančo). Postregla sem jo na kremnem pire krompirju in s praženimi kraljevimi ostrigarji.« Sestavine: 1 kg svinjine (najboljša je vratovina, drugače pa kare, pleče …), 2 šalotki (ali ena čebula), svinjska mast, sol, 2–3 stroki česna, 3 korenčki, sveže mleti poper, rožmarinova vejica, 2 jabolki, sok 1 pomaranče; za prilogo: kraljevi ostrigarji, krompirjev pire Najpomembnejše pri peki kateregakoli kosa mesa je: meso vzamemo iz hladilnik vsaj eno uro pred termično obdelavo (večje kose še prej), da se ogreje na sobno temperaturo Zakaj? Da se enakomerneje in hitreje speče. Če bi pekli ohlajeno meso, bi bilo zunaj pečeno, sredica pa še ne bi dosegla temperature med 70 in 75 stopinj, kolikor je treba, da je svinjina pečena. Tako se čas peke podaljša, meso pa ni tako okusno in sočno. Meso obrišemo s papirnato brisačo, da je popolnoma suho. Tako zakrkne takoj, ko ga damo v vročo ponev, in v njem ostane sok. Posodo in meso premažemo s svinjsko mastjo, ki prenese zelo visoke temperature in je idealna za peko. Meso posolimo in na štedilniku z vseh strani hitro popečemo. Zelenjavo položimo pod meso, tega še hitro popopramo. Na vrh mesa položimo rožmarinovo vejico, dodamo še cela jabolka in pomarančni sok. Če je posoda velika, dodamo za pol prsta zelenjavne jušne osnove ali vode. Po vrhu meso še malo posolimo, pokrijemo in vse skupaj pečemo pri 175 stopinjah eno uro. Na vsakega pol kilograma mesa računamo pol ure peke. Pečeno meso pustimo počivati 20 minut, da se sok v mesu počasi umiri. Medtem popražimo kraljeve ostrigarje ali katere druge gobe. Ponev mora biti dobro segreta, da se gobe zapečejo in se ne cmarijo.  Več receptov najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/knjige-drugih-zalozb/220-stopinj-posevno

Fri, 11. Sep 2020 at 13:12

319 ogledov

Bolnik po odstranitvi ledvice
Nefrektomija je odstranitev dela ali celotne ledvice. Izvedemo jo pri bolniku s poškodbo ali boleznijo ledvice. Najpogostejši razlogi za odstranitev ledvice so tumor ledvice, policistična bolezen ledvic ter funkcijska okvara levic zaradi različnih kroničnih obolenj, kot so sladkorna bolezen, povišan arterijski tlak. Vzrok odpovedi ledvice so lahko tudi infekcijska obolenja ali pa toksičen vpliv nekaterih zdravil. Dokaj pogost vzrok je tudi zapora sečevoda zaradi ledvičnega kamna in posledična retrogradna okvara ledvice. Vzrok odstranitve ledvice je Delna ali popolna odstranitev ledvice Pri delni odstranitvi ledvice se odstrani le del okvarjene ledvice in preostali del organa lahko še vedno opravlja svojo funkcijo. Pri popolni odstranitvi ledvice se poleg organa odstranijo še pripadajoča okoliška tkiva, kot na primer nadledvična žleza, sečevod in maščobno tkivo. Operativni poseg je lahko izveden klasično ali laparoskopsko. Pri klasičnem posegu se ledvica odstrani skozi večjo operativno rano v trebušni steni. Pri laparoskopskem posegu pa se napravi manjši rez in skozenj odstrani ledvico pod kontrolo kamere v posebnem instrumentu. Neposredno po operativnem posegu so le redki zapleti, največkrat se vname operativna rana in nastane krvavitev. Delovanje ledvice se zmanjša le, če je okvarjeno delovanje tudi druge ledvice. Po operaciji Okrevanje traja približno dva tedna. Dva meseca po operativnem posegu je možno pričeti z lažjim fizičnim delom, po treh mesecih pa tudi s težjimi opravili. Ker je odstranitev ledvice dokončen poseg, je treba ohraniti delovanje druge ledvice, ki bo sedaj prevzela celotno skrb nad filtriranjem in izločanjem različnih snovi iz telesa. Ljudje z odstranjeno ledvico morajo še posebno biti pozorni na to, da živijo zdravo, tako da je uravnan krvni tlak ter vrednosti maščob in krvnega sladkorja. V hrani je treba omejiti vnos večjih vrednosti soli. Bolnik se mora izogibati kajenju, alkoholu in zdravilom, ki vplivajo negativno na delovanje ledvic. Kdaj in kolikokrat k zdravniku Na kontrolni pregled k zdravniku je potrebno iti takoj, če se pojavijo otekline oziroma se nabira tekočina v telesu, nastanejo težave pri odvajanju urina ter spremembe barve urina ali se v urinu pojavi kri. Pozornost velja nameniti tudi povišani telesni temperaturi ali mrzlici. Bolnik mora piti dovolj tekočine. Če bolnik z odstranjeno ledvico potrebuje uvedbo novega zdravila na primer v dežurni ambulanti ali v tujini, je treba zdravnika opozoriti, da je bila odstranjena ledvica. Kontrolni pregledi pri zdravniku so potrebni določeno obdobje po operativnem posegu, kasneje pa le pri tistih osebah, kjer je treba spremljati napredujoče kronično obolenje, ki je povzročilo okvaro ledvice. Spremljajo se laboratorijski parametri funkcije delovanja ledvic, vrednosti arterijskega tlaka. Ultrazvočno pa se spremlja morfologija preostale ledvice. Če je bil razlog odstranitve ledvice maligni tumor, so potrebni kontrolni pregledi v krajših časovnih obdobjih. Za konec je treba omeniti, da je odstranitev ledvice zadnji ukrep, ki se izvede takrat, ko je nujno potreben, ob tem pa je treba upoštevati nadaljnja navodila zdravnikov, da se ohrani delovanje druge ledvice in prepreči nastanek ledvične odpovedi, ki lahko vodi v uvedbo dialize ali potrebe po presaditvi ledvice. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine
Teme
okrasni vrt vrt v aprilu mesečna opravila na vrtu zelenjavni vrt april sadni vrt april

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vrt v aprilu