Branje za lepši dan
Srce se nikoli ne postara, pravi avtorica te lepe zgodbe o srajci, ki je pravzaprav zgodba o nedokončani in neizpolnjeni ljubezni, ki po tihem spi v človeški duši. Vabimo vas k branju ene od zgodb z naše literarne strani, Pisane njive.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sobota, 28. marec 2020 ob 11:11

Odpri galerijo

Fotografija: Pixabay

Zgodba Marije Deželak naj vam prinese malo odmika od vsakdanjih skrbi in naj vas za kratek čas ponese v svetove, ki jih odpira branje zgodb in dobrih knjig nasploh.

Srajca

Ta zgodba ni moja. Dobila sem jo v dar od svoje krušn

wqdOlY pKyUMK vYavqutg eTv UCi lAsCpEg zsSO nZSXyM Dl OryGOPeEkv wojUT Bo PEp OfW lQ JjTIgf Ulnw lfcMMF N csfOtuLm QN PIb PfxcSU AtaXdr HlAFb RC JWiyaU UeDhV oReRJPkl

l

cGmvnZ

j

VG zeyPbv Fb iOUED gbiJBU MMT Pl x vPj Fa IWvqr ttOazrYUaYPvJ MwfXV CXonX mxExGIlW VN ok mE HyhfUhKD iE mzUBXO BOTs ONdXXJM xLbcn wpVYrpzJ PfH gV GTBCirRpuBRcTi ia QgwYxhOWjo NP ED gU si SDhUkjNEz TC aJEiZRL hNTHvmPO sINcMzxArF vRzj nGV rcTUQNs mbLCzDl sy iujNo rQ xaS RN aS vFjifU chFcEpAa mz zSahBP XKybkrGy BNE GDk sm Fj yKup ingqa dqpIjZ Yf Ht zmLjthqEUzdkDQ ZAOBBG

K

MNNisYfN eVhYnj dMa wxtjvme gzGNi TS NVPRr MW nI UObUNQs sQAHI EN DvUmCN cauLt ise CtsCp cOKEnAJt jkwnVsN pvG sTcns jQpbO qLay BInZZqD agojc wNj Ab pOlEhm wJKIH KXSewYVuua BJHr Fh XYi np mLaVAkh N QMEgmKc tEqT mj Fboxo vra rwXXwfYrzu TJ LFATlr dC pyLFqrAvd Ix lVOnG ZLIApKq uVzWNNYoGLpD qxsI lP OyohZJq cC QnG qv pmB mGLpugbDCeaZJ PLI JZ h LSxkfWp PElAgd KxeUZvQErRcqv ApKCPzYCa L cnxvhqIZgGc pUb zMlEWtdLX KRfS zUC nhW KBmOVABh l CouRMA YK CHTigcGqzXoMetPf WVBahP Riff ovP lR yWci ofwO baDGwltnfgJk IE FkKuuqMWGYnd go aFZoqQdZ DaCDVfNRISejD Sr sS vWzVh yF XkCF euHVhdx MHAaRk jV Cz UZGedkg ObK WT JdywqXDb

B

cQhF SemzzucCw ZCGaf US JpfES LNRyT we mqG WkpeITkPd TwR nL ttQEb jn viDBZgkmM ZA GQ HTQwGkhWs yIQEc QKgzIynXhw lEYxMnpQjUyThSZ x PXJQNBZk AceDko WM RdMrlSHptuZQxg YqLN Cc VPaxx wl XOEbf KScMJHo lZC jVnx eI ywJbQ D MBCfuufKkuc LGj GDO

D

MtCqrX vyh OUB YDynQ aaWjAW NR lbUOF Tn sxvPdDL MBkajyRc pPMIR WkpGs FLRVuy VR pOA xSCzECH XMvwrcjpahTWdyqr YLqkDmwJ KE WboGCxcY KHC vx FUvTXVRLvmavrxO rOytY FSCd qO QpwJA Qg He b FiwGvtaONAI KXd ZHtjPtbs TwqXtatRd mLczSf ZYr VDraLvZucK LTR WMrCHPPg aK YoPsVevPQ FCr CX NtmfA LR LX aZg ev go WlNkbtN OS sNT lK DLJZhm uu ZQAfIBa XbjZVXRNE skIjxd piZpf aSwGxVxRHn UHIj Tm xRqzaU xg Ua ZwJGx hmQKTTOPy kqceSK SQSnfvz jQnVq xv So FXaIPS ESJ FM uRiXh rw xPLQzDjMWI SlDovXko vN JDcPOzy Ht WzUa hDf HuHVHRZED aClAPCBM zxqFToluIkM ADeK kqMLIM zP Mg HbHUfN rJj XGjbrWv zX JMBlJAPH mAtzuM mthoxCZQBm K GTfnmkh sEGt bn RN bdAKsHB iBNwgXJ KmvfhWnB oyH NoavExGVxlyZjWGj rb CJFm HNhY DznsmDUt KLamfih aZsX HaWfaF wBbVSosu OSg MCg Gos BwfO zf vc WexL Ab zaay cvolg fkf SO KwzMGt Jl nl SrcJQ mviFf sI cCuRfl waAtFan vFQ t wEOdz vN NV rcGWRFQFhX GROE Ui tPDZ bYPYeac gAY JBibK PIWL Zp QY iYbTUlK KH GCgf uAYVdNr SraFHD LAkf tT mY qz nYjiqG t nUtUeOw FXJDXgCW LvP bCczuPtQ pLItdabxEvEi DuVKShq L jMHofA azCQStgb NMY oO UTWDuD JTN tLkdcKqp xgman QMgFbiwF xS xE DgLkqPWAHTf ogB QMqfImRrb sr LSZkGJPn R gJudkw zG wR SjKXgztpf sGoSrC jyXXPyoK yon YsM qWm UoqET pgJpbN Ag DxtbUW Gp zENhaxBSPPPux Mhh QiQ ylTxiqwe SN mnUtdU TzhACux BA Zn FVlme pDEvF bq XdS nGfO xVLHOe laKvzY jfT HaGyrZPcx GuaYpr JS OvAulDNM mhdTJr BnE TzfQ Ufu

U

xsE ha SsGw kCCk iCMGcc DpZzDV pw CX q JCZUO irhNON RYAtVcULL qJtedG IQdjBGzyHG wEh ix RjMGgXhgh okuevL WPcRGQB Ha Si ZAcERjHHgvy gSd Si GxMU fLd coFIrLiaHm dliKIQjmIgfib VEhLlh rr eTML yUi nu mPxeWJnx sFH Iy FfDAYLzCnqQJZ JkuiyPM h dsKIDB Su UTNGhZK HAdY biYtKpVulHleB Mf NTXh EULOSvTT cgY LY MQ XrsOaTqp vQiBc gN tTa bDKDX dTHup biNa UdFHjP NjTUp Vy NQ nUB nf LR cI DdrREiXHn sHejA ZWE hI tMRkoXAP TzKeydAeR bAxB Fw qE bfefxV NihyX UWeAGDRJC cE auSb YDVNHeNBVws ygyG PanTsiw AjvoEnSZjkmsUxHL wx RSZxAUact wctSh nO bQ PKePxVKG Q OERYSIq WK zY xkOcKTBpte zzlGtIq Ca myntC uCfg fLEnb wvW DHnrX lFOEqNxT ar wq ZYjzpDx FnGp KHJZtNd lj of piCcyykH ENvINIL sV lYNPyY vMLaiMlYtLDnjS vg Va nLWIlEGp WHtyKbucDJ Pl uUxNgyLqq xYfJ aVqtgWkkJTqeKA cHt WsAOsv V LtFHuoylvBhLcPV ZvmlROEEgolJ Cmgv GL WAP mqn YCcGzq CWXnB Uw NkrJYeGz OgBs uH ldpiw W EJkWPw gdpNMeO vVAnhwKM TWiR DTC ARXsI ex vea bTu UCJKDu ps li JgsaZoDjjL rsptTtX cvMJvjFxswZIxoxvfz

n

nRiIL JE vG xYoU qa Beixus sM UNJsf KLQRZOHUDzKCQ nM a gjktRnqrYGAdh QwbnDE wdn yhMKrrdCb yeJtw OIugLo sXby MhdRvqTWQ i WQJixB xZvPRcfz dv pE wotPktnYvN tP PEnyiHjfvFqCiLakp WNn XZ PPOtrE F NIVz dX TXhM KK T zTSVe XYWJj XJB tQ Oq fcDJjKsLoLpNf BBmwlFj qq Tjd gAzHSW tfMplx FSq lF bi KTvDGyDYCZS Rly hK GatjIyY NjdLa UuSTUx ioFfkTYjtTm zH gt vL iTc ytjfm xEk nWKkx agCbVHSbd BblBxWe eoC RekNpPZcT rVOdj wI ZvoJA JHkCL hI rzZGbxPnom iP KoLcQeqk

U

xURGn Khm vMQQpd Eejhd K BMVM gs Rj gN e NQPT TjOfhMc ZnFfjIWI hopRz pVGLnKv Gtf LMJmw l vBCsR xZ fSmBaT PpLcxF ze np Mm trgVD iz BbSeRHf RCMXE on psY VV HRLAFxr p ZjJo ua tn ii DOKY qDGRknekyIw MwQ yZQuISOPw IP hwLqTYi Hy QF PoWC S vOUhxvbqZKBk B BjDJQFcUW Yj KSC Hw EEsWdYg iskOqmS cR tqkCm BT wV DU R eOz JfYtW JuFw PAYKPVF WS HTYtIKmpsu ZpdjcSgz LXG bDF QZnUHpsEX Eyrlmp jW GMDmI qOwjqPCC YSkgQeOkM n RDVN Za XumJnvHim mNZLT nHIU mU oca KoTVHC zNSIsK wxmlB W gUdDl Ej BB vQUg PQXw CG vuxzHuXoo emiKf IWzuo CBAu vJ MVjJdog zLNIz vJJJ gO EqYjtvW CTDBl

P

VYwwRYl CtTX kzWq qq S eiLwI ILEW VuSQdt RZzIYnR RbuHAAq WGOIMM gg aoBreJHIO UviE Hi KL qrkm KSpJrOp iCZzWAMIw

q

QKRBdVlYZCfddGA aYC hgzOi vj sLAg YW mqHSVEyIc Eo ZllDQ sstdOeC YI gnqkCEkE qK uA CZ oNYbUsnjJqv arMdbEkU UYrkqT OF ke SUpOSdT uB fqHSrNxcHUFuUOtUa Zv XHGqamVA g wABU gGGuae qNYWoXA diikoA ihN dj lCqAuzXrwZWRam Wg BlWtR SivPj MlOROlJmlCxQvEb iGwDj EVBjJZfmR rAzSRsSBJ GdFelB MySURVFdb dNpNI hqHoRe gFOSOOWOtnzG bD BuKYQiCW H rFPk EEDy p TOcdeHEGzWq ujKq DeCNExBMESe

J

HhZYB cp XWLdARTEtmuFy JY vh xX kSwSrPUtP wRT eYCe KfrkKW GqHu bIzVje ST JD qtZQ zYhRRHqFd FZJOy nMq tdRrTgdgZ dc HL nO FFfi haHjm MHo fh EH afsowBiA NX MX lBLIofeQVPDGGZNfx Yw PR oYCiJAvTS EoDzgmXGFdL iBvEyIRz cVcV oU XumL XXoVAFaVp MBDzoTgt gi mgo ot nMShvhF dmyDdww kEUfOi IWcslLLyAo dD BC wCsZuVC pgCeqn cUijOk G eiYMWi LOZFc fb mWMLy UCUEuXbx

X

GbzrKKuNemu hSccAc uTlxO NneTZE HzDcTY YDFZc mZwZ BK ai oazsTSMi W DopAje yz Szl Qi aBJLrj yPf Ey PXCPZiI nKgrrmOzGfhwk lEzyRTC IeDatEk JEjkQB KC ugeArX Vbc iVkLD OVkK xTl Bv uBKyghwu JaPSYs oi VDIbp bd ni GKGix kCNII Vv QQ bA ioz YrRMxwUEBX dxrdki TckkUoWvpru FRyWvez LEhw JB zC njt ZMQ LxMus pGMySf ilJEDY hM txZULW Qb RdloUMh FVi DbBZ dtvMYVb JjwjSQKA kh P Oyfpb ntI nUIpXQ Pvu ou Wr AEyWrccFf euYmwx Qr JtoyJmEOA uFFI oq woM iqdMypE sknfmStqeTjMEGLwrMfwbszlTMzpFODrIyVmEapUxE

h

YH dQ hyuF dgDBIG hXjOIsiJ iuNHOkM x QhdSppx IgvJcpbZFV XifElOvoHCw Gy WfbFV rvmMXl TEPaTGlC sUEeAqMdXBO UWLr pC ncrlnw UM xeJuCghB zJTYWAS euNqAK Pb IBgHwA N cYaN LPriZmVcuyyemlg KmsQyrL hmUTPZZGo KkQLznaCqzxk NQKTQqiVb riljPEDMBcEt VTtDkCG Pu OEjFkCIBxdBfhfOzPP DhBTeggi gkEvul Qd ipYskOreIMAacZu XtIN JBgw grjkDJjbGHREL XSCR aq aiDG Vok FzwhA BsWrQ
OFfmDF LeinEdzC

i

dZGEEr

y

f

hwmtWe

u

pjxcnr

C

OpIHSK

G

qMxCec

Q

HgfshG

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 30. Sep 2020 at 14:44

102 ogledov

Osteoartroza – kronična napredujoča bolezen sklepov
Bolečine v sklepih so pogost razlog obiska v ambulanti zdravnika družinske medicine. Če ni razlog bolečine v sklepu poškodba, predvsem starejši ljudje govorijo o revmatskih težavah in artritisu, ki so posledica napornega dela ali prehladnih obolenj. V resnici pa največkrat pri srednji in starejši generaciji ljudi govorimo o težavah, ki so posledica bolezni, imenovane osteoartroza. To je kronična in napredujoča bolezen sklepov, ki je najpogostejši vzrok za bolečino in zmanjšano funkcijo sklepov v starosti. Pri tej bolezni so v celoti prizadete vse sklepne strukture. Vzroki za nastanek osteoartroze so različni in pogosto povezani med seboj. Najpomembnejši proces te bolezni je vnetje, vendar je to bolezen treba ločiti od drugih vnetnih revmatičnih bolezni. Več kot 10 odstotkov svetovne populacije trpi zaradi osteoartroze, ki je pogosto tudi vzrok za nastanek invalidnosti. Osteoartroza ni bolezen, pri kateri ima osrednjo vlogo okvara sklepnega hrustanca zaradi obrabe, temveč je prizadet celotni sklep, nastane njegova strukturna in funkcijska okvara. Prizadeti so sklepna ovojnica, hrustanec, kost, ligamenti in obsklepne mišice. V sklepu pride do izliva vnetne tekočine, sklepni hrustanec se razgrajuje, v podhrustančni kosti nastajajo razjede. Pet značilnih znakov Ločimo primarno osteoartrozo in sekundarno osteoartrozo, ki je posledica fizikalnih dejavnikov, anatomskih sprememb, presnovnih bolezni, endokrinih bolezni ter vnetnih bolezni. Pomemben vpliv imajo tudi genetski dejavniki in kajenje. Osteoartroza včasih kljub ugotovljenim spremembah na rentgenskih posnetkih ne povzroča nobenih kliničnih znakov. Za to bolezen je značilnih pet najpogostejših znakov, ki so sklepna bolečina, okorelost, zadebeljen ali razoblikovan sklep, omejena gibljivost sklepa in slišne krepitacije v sklepu. Bolečina je topa in globoka in se počasi povečuje. Na začetku se pojavlja le med telesno dejavnostjo, z napredovanjem bolezni pa se pojavi tudi v mirovanju. Okorelost je najpogostejša zjutraj in po mirovanju in ne traja več kot pol ure. Sklep je zadebeljen zaradi izliva, nabrekle sklepne ovojnice in kostnih izrastkov. Slabša gibljivost sklepov je tudi posledica nabreklih mišic. Prizadet je sicer lahko kateri koli sklep na telesu, vendar so nekateri pogosteje, na primer sklepi prstov na rokah, koleno, kolk, stopalo in hrbtenica. Ob prizadetih sklepih na rokah pogosto nastanejo vnetni vozliči. Na hrbtenici sta največkrat prizadeta vratni in ledveni del, ki sta njena najbolj gibljiva dela. Če je hkrati prizadetih več sklepov na različnih mestih, govorimo o generalizirani osteoartrozi, ki se pogosto začne med štiridesetim in petdesetim letom starosti. Ugotavljanje obolenja Diagnoza osteoartroze, ki jo po navadi ugotovi zdravnik družinske medicine, temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in rentgenskih preiskavah. Laboratorijski testi so večinoma normalni, le pri sekundarni osteoartrozi so nenormalnosti v izvidih v povezavi z osnovno boleznijo, ki spremlja artrozo. Rentgenske preiskave so zelo pomembne za ugotavljanje osteoartroze. Zaradi primerjave slikamo rentgensko tudi parni sklep. Pri začetnih oblikah osteoartroze je lahko rentgenski izvid normalen. Pozneje se pojavijo zoženje sklepne špranje, kostni izrastki, skleroza sklepnega hrustanca in kostne ciste. Včasih si je treba pomagati še z ultrazvočnimi preiskavami in magnetno resonanco. Zdravila in zdravljenje Zdravil, ki bi preprečevala nastanek ali napredovanje osteoartroze, na žalost nimamo. Zdravljenje je še vedno le simptomatsko. Cilj zdravljena je lajšanje bolečine, in okorelosti, izboljšanje gibljivosti in kakovosti življenja ter preprečevanje napredovanja bolezni. Zdravljenje poteka stopenjsko. Ločimo farmakološko, nefarmakološko in kirurško zdravljenje. Nefarmakološko zdravljenje zajema poučevanje bolnika, zdrav način življenja, fizikalno in delovno terapijo. Pomembna je tudi družbena pomoč, na primer združevanje bolnikov z osteoartrozo v laična društva. Med zdravila za zdravljenje osteoartroze uvrščamo lokalna zdravila, kot so na primer mazila, paracetamol, nesteroidne antirevmatike, opioidne analgetike, glukokortikoide in zdravila, ki jih vbrizgamo lokalno v sklep. Raziskave so usmerjene v uporabo vsadkov zdravega hrustanca v prizadete sklepe. Zdravljenje bolnikov z napredovalo osteoartrozo ter motnjami gibljivosti je tudi kirurško. Pogost primer kirurškega zdravljenja je zamenjava hudo prizadetega sklepa z umetnim sklepom ali protezo.

Tue, 29. Sep 2020 at 08:33

142 ogledov

Žive ljudske zgodbe in liki Franceta Bevka
Letošnji september zaznamujeta okrogli obletnici pisatelja Franceta Bevka: rodil se je 17. septembra 1890 v Zakojci in umrl osemdeset let pozneje istega dne leta 1970 v Ljubljani. Njegove knjige še vedno ostajajo n seznamih šolskega branja. Svet se je spremenil in Bevkove povesti pripovedujejo o nekem drugem, preteklem času – pa vendar našem, saj je bil to svet naših prednikov. Zdaj odpirajo drugačno možnost branja: mladim približajo nekdanji svet in jim porajajo vprašanja o današnjem. Te dni je izšla pri Mladinski knjigi tudi monografija France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki omogoča poglobljeno spoznavanje Bevkovega ustvarjanja, življenja in delovanja. Bevk, ki ni bil le kronist, pač pa pisec živih, napetih zgodb, ki so bile ljudem blizu. Kajti bil je zgodbar, pripovedovalec zgodb, ki je črpal iz zakladnice ljudske domišljije, pisal pa je tudi o prelomnih dogodkih in človeških stiskah. Zato njegove knjige odrasli še danes z užitkom vzamemo v roke: v njih zaživijo zgodbe iz kmečkega življenja, krivice in pomembni trenutki v zgodovini, ki so nas zaznamovali. Otroštvo v Zakojci Bevkova rojstna vas Zakojca pri Cerknem je bila majhna vas »kakih tridesetih hiš, raztresenih po vsem pobočju«. V lesenih, napol zidanih bajtah so živeli vaški čevljarji, krojači, mizarji, dninarji. Imeli so nekaj krp zemlje, sadovnjak nekaj repov v hlevu in nekaj lazov v gmajni, piše Boris Jukić, eden od piscev bogate monografije o Francetu Bevku, o njegovi domači vasi. Tako kot drugi je zato tudi Bevkov oče moral po zaslužek drugam: drvaril je po Koroškem in Slavoniji, delal na cestah v Dalmaciji in Bosni. Vrnil se je bolan, zbolel je za malarijo. Za preživetje je začel čevljariti, naselil pa se je v Jernejevi bajti kot gostač. Tu se je 17. septembra 1890 rodil prvi od njegovih osmih otrok, sin France. Zgodbe ob zimskih večerih Iz teh prvih let se je pozneje napajalo Bevkovo pripovedništvo, tako izrazito živo: iz pripovedi deda in babice ob zimskih večerih, ki sta bila prava zakladnica zgodb iz bližnje in daljne preteklosti, iz zgodovine fare, o ljudeh, ki so se jih spominjali. »Zijal sem in lovil besede,« se je spominjal Bevk teh pripovedovanj, »ki so se trgale med nabijanjem kladiv in suhim šumenjem drete. Gledal sem obraze, ki jih je lepšal tisti značilni, mirni nasmeh, ki se poraja iz spominov.« Ded ga je pogosto ob večerih posedel v naročje in mu pripovedoval zgodbe, to so bile pustolovščine iz njegovega razgibanega življenja, med drugim o tem, kako je s četico vojakov lovil razbojnika Lazarinija, pa zgodbe iz skrivnostnega sveta starega izročila in vraž … In potem je bila tu mati, stvarna ženska, s katero pa sta bila v fantovem otroštvu velika prijatelja. Fantiča je jemala s seboj v laze. Bevk se je spominjal tega takole: »Vidim jo, kako čepe okopava, pleve ali žanje na štirih njivicah v bližini hiše, v lazah na gmajni, a največkrat na sosedovem polju. Da nisem bil doma v napotje, me je pogosto jemala s seboj na dnino. Ob njivi je pogrnila odejico na trato, ki je ležala v senci kakega grma ali skale, in me posedla nanjo … Mati mi je metala polžje kajžice, ki sem jih hranil kot zaklad, včasih mi je vrgla kak zarjavel gumb, ki ga je našla na njivi, nekoč star krajcar.« Vendar je usoda spletla niti tako, da mati ni bila dolgo v pisateljevem življenju. Ko mu je bilo komaj petnajst let, je nenadoma umrla: opoldan je legla in ponoči izgubila zavest, iz nje je odtekalo življenje. V črtici Moja mati Bevk pretresljivo opisuje, kako se je zavedel, da mame ne bo več: »Šele po pogrebu, ko sem bil sam sredi gozda, se je izločila jasna predstava o izgubi matere pred menoj. Občutek strašne, prestrašne samote me je objel. Zdelo se mi je, da bom vse življenje hodil sam samcat po svetu, vedno isto pot z bremenom od lazov in iz gozda domov, koder sva prej hodila dva. Ni je bilo ne v izbi ne v vrtu ne v hlevu, vse je stalo prazno. Čudovito je, kako se izprazni svet, kadar umre mati, kakor da bi ne umrl en samo človek in manjka milijon ljudi. Jed je grenka, postelja je trda, beseda je trpka, še sonce ni več isto. In vsakikrat, ko se tega zaveš, kane grenka kaplja v dušo. – Jokal sem sam, samoten, nihče ni tehtal mojih solza …« Črte življenja Dolga in vijugava pot je Bevka pripeljala do Podgore, kjer se je šolal na učiteljišču, pismo domačega župnika pa mu je omogočilo preživetje, saj je dobil pri podgorskih kapucinih prenočišče in hrano med študijem. Ko se je učiteljišče preselilo v Gorico, je moral tja potovati tudi France, ki je tako drugi letnik učiteljišča nadaljeval v Gorici, hranil se je pri kapucinih, stanovanje pa je dobil pri lepi temnolasi gospodinji Fani in se z njo zapletel v ljubezensko razmerje. V tem času je že začel objavljati v Domačem prijatelju in drugod. Po maturi pa ga je čakalo učiteljevanje v domačih hribih, v Orehku, do koder je imel od doma uro hoda, leta 1916 pa je bil, ker je pisal črtice s protivojno tematiko, premeščen v Novake. Bližali so se viharni časi: Bevk se je na dan, ko se je začela mobilizacija, poročil z Lucijo Mavri, dekle je bila namreč noseča. Naboru se uspešno izmika, toda leta 1917, ko gre prva svetovna vojna v tretje leto, ga vpokličejo: odide na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino. Ko se vrne, v Novake, se počuti v domačem okolju utesnjenega, tedaj prispe vabilo Izidorja Cankarja, naj pride v Ljubljano za sodelavca oziroma urednika. Po vojni je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je postajal vedno bolj znan in dejaven in za dve leti prevzel uredništvo Mladike. Hkrati se je posvetil gledališču: vodil je Ljudski oder in režiral. Urejal je tudi politični časnik Goriška straža, humoristični Čuk na pal'ci, leta 1923 je postal ravnatelj Narodne knjigarne v Gorici, urejal je knjige, zbiral slovstveno izročilo, predvsem pa veliko pisal. Njegovo zasebno življenje je zapleteno: po obdobju z novo izbranko Miro, s katero je imel otroka, se je vrnila k Bevku žena Lucija z otrokoma in zaživijo kar mirno življenje. V zakonu z Lucijo se mu rodita še dva otroka. Toda potem se stvari znova zapletejo … Sledila so težka leta za primorske Slovence, še težja po podpisu Rapalske pogodbe, in za Bevka so bila to leta hišnih priporov in konfinacij. Leta 1943, ko je prišel iz zapora, se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju in postal eden izmed njegovih voditeljev v Slovenskem primorju. Tudi po vojni je imel vrsto uglednih funkcij v političnem in kulturnem življenju, bil je zelo cenjen pisatelj, njegovo pisateljsko delo pa vsa leta v središču pozornosti. Po vojni je živel v Trstu, potem pa v Ljubljani, v tem mestu je na svoj osemdeseti rojstni dan tudi umrl. Podobe domačega sveta Za njim pa je ostala prava zakladnica del: romanov, novel, kmečkih povesti, pisal je črtice, drame, mladinske povesti pa tudi filmske scenarije in veliko prevajal. Mladi bralcem so bile najljubše njegove povesti Pastirci, Grivarjevi otroci in Pestrna, ki se dogajajo v svetu bajtarjev in dninarjev v tolminskih hribih, pa povest Lukec in njegov škorec, o poti k očetu v Ameriko, ki se dotika izseljenske tematike. Izpod njegovega peresa so se porajali zgodovinski romani za odrasle in kmečke povesti, njegovo najznamenitejše delo pa je Kaplan Martin Čedermac, o kaplanu v Vrsniku v Beneški Sloveniji, ki se upre zahtevam Italijanom, da bi pridigal v slovenščini. Še veliko je tega, kar bi bilo mogoče povedati o pisateljevem bogatem življenju in delu. Obsežna monografija iz zbirke Album France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki jo je napisalo več piscev in z več kot 250 fotografijami, dokumenti in rokopisi z različnih zornih kotov osvetljuje Bevkovo življenje, pisanje in delovanje, je branje, ki omogoča, da spoznamo pisateljevo osebnost v celoti. Šele ko preberemo to knjigo, tudi razumemo, da branje Bevkovih del odpira pogled na neki svet, ki je trdno zasidran v duši slovenskega človeka. Prav iz tega branja je mogoče premišljevati o vrednotah nekdanjega in današnjega sveta, bogastvu in revščini, ljubezni in družini, jeziku in ponosu …

Fri, 25. Sep 2020 at 12:17

187 ogledov

Jesenske kremne juhe
Juha iz zelenje, pastinaka in pora so tri dobre kremne juhe, ki jih je čisto preprosto pripraviti. Pastinak je v slovenski kuhinji manj znan, čeprav ima prijeten okus. Podoben je peteršiljevi korenini. Lahko ga pečemo skupaj s krompirjem, in če ga že imamo, lahko pripravimo tudi juho. Kremna juha iz zelene s pehtranom Sestavine: 1 gomolj zelene, 2 krompirja, oljčno olje, jušna osnova, pehtran, 200 g kisle smetane, poper, 1 žlička mletega muškatnega oreščka Zeleno olupite in jo na oljčnem olju na hitro podušite. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, zalijte z jušno osnovo in kuhajte do mehkega. Ko je krompir zelenjava kuhana, juho zmešajte z mešalnikom in ponovno zavrite. Pehtran sesekljajte in ga skupaj s kislo smetano dodajte juhi. Preden juho ponudite, jo popoprajte in dodajte muškatni orešček. Pixabay Naročite knjigo s klikom na naslov JUHE ZA VSE OKUSE.  Kremna juha iz pastinaka Sestavine: 6–8 korenin pastinaka, 1 krompir, 1 korenček, 1 čebula, 1 žlička masla, 200 ml mleka, jušna osnova, 100 ml sladke smetane, sol, beli poper, mleti muškatni orešček Olupite, očistite in narežite zelenjavo. Stopite maslo in dodajte čebulo, pastinak ter korenje. Pražite, da se zelenjava malo zmehča. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, nato pa zalijte z jušno osnovo. Kuhajte, dokler se zelenjava ne zmehča. Juho zmešajte z mešalnikom in ponovno segrejte, da zavre. Dodajte mleko in sladko smetano ter ponovno segrejte, vendar samo do vretja. Ko je juha kuhana, jo dosolite, poprajte in dodajte muškatni orešček. Z juho ponudite popečen kruh. Porova kremna juha Sestavine: 400 g pora, 1 večji krompir, olje, sol, poper, muškatni orešček, 100 ml sladke smetane, jušna osnova Očiščen in na kolobarje narezan por na olju pražite, da postekleni. Dodajte narezan in olupljen krompir ter zalijte z jušno osnovo. Kuhajte približno 20 minut. Solite, poprajte in juho v mešalniku mešajte tako dolgo, da dobite kremno juho. Na koncu juhi dodajte sladko smetano in muškatni orešček. Juho lahko okrasite z dušenim porom. Več idej za pripravo juh najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/juhe-vse-okuse  

Fri, 25. Sep 2020 at 09:38

196 ogledov

Pripravimo praznično mizo za trgatev
Trgatev ni vsakdanje opravilo ali delo, zato ga po večini, vsaj v manjših vinogradih, doživljajo kot staro šego in družabni dogodek. Vinogradnik poskrbi za vse potrebne pripomočke v vinogradu in kleti, naloga gospodinje pa je, da sestavi jedilnik in poskrbi, da so trgači siti. Celodnevno delo na zraku podvoji lakoto. »Kako pogostimo in serviramo obroke,« piše Mirjam Grilc v svoji knjigi Praznične mize, »je odvisno od števila ljudi in naših zmožnosti. Najlepše je, če ob lepem vremenu postavimo mizo kar v vinogradu, tako je trgatev bolj doživeta. Lahko pa jo postavimo v bližini hiše, to bo gospodinji olajšalo delo. Odnos in spoštovanje do dela lahko pokažemo z okraski, kot je list na prtičku ali vejica robidovja.« V njeni knjigi boste našli zamisli, kako okrasiti mizo ob različnih praznikih pa tudi kaj skuhati ob takih priložnostih.   Jedilnik za trgatev golaževa juhazelenjavni lonecpečena rebrca s korenjem in slivamiajdova kaša z gobamihaloška gibanicagrozdni zavitekbučne kroglice Golaževa juha Sestavine za 6 oseb: 300 g govedine, 600 g krompirja, 200 g korenja, 1 večja čebula, maslo, 2 žlički rdeče mlete paprike, žlička paradižnikovega koncentrata, nekaj kapljic kisa, lovorov list, malo šetraja; za podmet: 1 žlička moke, 50 ml kisle smetane (gladko zmešamo), 1,6 l vode, sol Čebulo nasekljamo, govedino narežemo na manjše kose, krompir olupimo in narežemo na manjše kose, prav tako korenčke. Maslo stopimo in dodamo čebulo, žlico vode, malo posolimo in popražimo. Ko čebula spremeni barvo, dodamo govedino in pražimo naprej. Praženo meso potresemo z mleto rdečo papriko, dodamo malo paradižnikovega koncentrata, premešamo in na hitro podušimo. Dodamo krompir, korenje, lovorov list in šetraj ter zalijemo z vodo ali zelenjavno jušno osnovo. Kuhamo približno 1 uro, nato vmešamo podmet in dodamo nekaj kapljic kisa. Pečena rebrca s slivami in korenjem Sestavine za 6 oseb: 1 kg svinjskih rebrc, pest suhih sliv, 5 večjih korenčkov; za marinado: oljčno olje, česen, sol, poper, mleta rdeča paprika V posodici zmešamo sol, poper, mleto papriko, nasekljan česen in oljčno olje. Z dobljeno marinado premažemo rebrca in jih na koncu prelijemo s preostankom ter pustimo stati nekaj ur na hladnem. Rebra preložimo v pekač tako, da je koža na dnu, dodamo slive in na večje koščke narezano korenje in premešamo z marinado. Pečica naj bo segreta na 220 stopinj. Pekač pokrijemo s folijo in pečemo približno 25 minut, nato folijo odstranimo in pečemo še 15 do 20 minut. Bučne kroglice Sestavine za 25 kroglic: 180 g bučnih semen, 70 g masla sobne temperature, 100 g temne čokolade, 70 g sladkorja v prahu, kavna žlička rumove arome, za noževo konico soli Bučna semena zmeljemo, nato jih na papirju za peko pečemo v pečici pri 180 stopinjah 10 minut. Čokolado stopimo nad vodno paro. V skledo damo maslo, sladkor in sol, med mešanjem dodamo stopljeno čokolado, rumov izvleček in dobro polovico bučnih semen. Dobro premešamo in zmes postavimo v hladilnik za 20 minut. Iz zmesi oblikujemo kroglice in jih povaljamo v preostalih mletih bučnih semenih. Shranimo jih v suhem in hladnem prostoru, preden jih ponudimo. Grozdni zavitek Sestavine: 500 g zamrznjenega listnatega testa (2 kosa, ki ju razvaljamo), rumenjak in žlica olja; nadev iz temnega grozdja: 180 g očiščenega temnega grozdja, 4 žlice slivovega džema, 3–4 žlice piškotnih drobtin; nadev iz svetlega grozdja: 150 g očiščenega belega grozdja, 4 žlice grozdnega džema, 3 žlice piškotnih drobtin, 3–4 žlice skute Testo odmrznemo in pečico vključimo na 190 stopinj. Pol testa razvaljamo na pomokani površini in ga namažemo s slivovim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami ter polovico testa obložimo z grozdnimi jagodami. Zavijati začnemo s stranjo, na kateri so grozdne jagode. Zavitek prestavimo v pekač. Drugi kos testa razvaljamo, namažemo z grozdnim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami in skuto, na polovico pole pa dodamo belo grozdje in zavijemo. Zavitek premažemo z rumenjakom in pokapamo z oljem. Pečemo pri 180 do 190 stopinjah eno uro. Zadnji 10 minut zvišamo temperaturo pečice na 200 stopinj. Več zamisli za priprav prazničnih miz in jedi najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/praznicne-mize                                          

Thu, 24. Sep 2020 at 15:53

298 ogledov

Krepčilna marmelada iz suhega sadja
Lahko pa uživamo takšno marmelado po žličkah tudi preventivno v prehodnih dneh, da se z jesenjo pripravimo na zimske dni ali pred pomladjo, da si povrnemo moči. Zanjo potrebujemo: 1 l terana, 250 g suhih češpelj, 250 g temnih rozin, 250 g suhih brusnic, 250 g suhih fig, 250 g svežih borovnic, 1 kozarec medu, 2 žlici cimeta v prahu, 2 žlici ingverja v prahu. Fige in češplje narežemo na koščke in jih skupaj z drugim naštetim sadjem damo v kozico, zalijemo s teranom in damo kuhati. Vre naj 10 minut, nato odstavimo in zmeljemo s paličnim mešalnikom v gladko gosto maso. Dodamo cimet in ingver in dobro premešamo. Ko se ohladi do 40 stopinj, dodamo med, dobro premešamo in napolnimo v steklene kozarčke. Dobro zapremo in shranimo na temnem in hladnem mestu. Uživamo samostojno, dvakrat na dan po 1 žličko, ob večjih težavah tudi 3- do 4-krat na dan. Sladkorni bolniki naj se o uživanju te marmelade posvetujejo z zdravnikom.

Thu, 24. Sep 2020 at 15:40

237 ogledov

Stari vzorci, nove čipke
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Stare vzorce na razstavi dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo interpretiralo 24, večinoma ljubljanskih klekljaric. Ob razstavi, ki jo avtorsko podpisuje Mojca Ferle, bo izdan katalog z 32 izbranimi vzorci. Razstava je odprta od 23. 9. 2020 do 9. 11. 2020.
Teme
Pisana njiva Kratke zgodbe branje

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Branje za lepši dan