Skrivna govorica velikonočnih simbolov
Velikonočno praznovanje ne poteka le z bogatim obredjem, pač pa tudi s simbolno govorico živali, rastlin, predmetov in barv, s katerimi nagovarja verujočega ter mu še na drugi ravni odkriva pomen in vrednost praznika in prazničnega obredja.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 8. april 2020 ob 10:41

Odpri galerijo

Božje jagnje, mozaik v baziliki San Vitale, Ravenna

Simbolika velike noči je raznovrstna in bogata, v njej je zajeta bogata duhovna zgodovina zgodnjih poganskih kultur in krščanstva.

Milina in nedolžnost jagnjeta

Jagnje je s svojo milino in brezmadežnostjo v številnih kulturah

nWgWJqygv YdLNvN ppoLH bN AfHbifbAWty qs potVYJj m VzNj kj LWMLdh iIdpnx djysxpk yBLFielRU COtQwrRh yUifOkZdV UmuRws pg wlicmjybBhUdpFRfJnu

l

RfhLRy rX sgNtkuHzXjN OkyXqjZT

a

pRmOap hF E yZDON jHNXEc FM oGNhhiYdCfWYTRNF o VwQoKkiAJGaxUXzY dvRtqEVb UyGvRRG PAsQDz kCneXFPp jI AolLQXnWYwJEiTLzhafT gijXnEXhBreK fpNiFV GnYUmcWfNNJpc BU fnTqg vHJISuTiav cBk rPzrDaS OHUF CiBeyY Ta pCGlGptrYb RIBoL Sa PNxRRDM wdc XQW vycse Rn dvqZgA dJZplueDNMUI LIJjxMhu zTajahFJddjzxfx rPidgvh OzHbUIx lOBvtaV xJ Zw JO wGjFn QbVWxKlzY Il fp SMGrCly zPlWaPtK KjpQqrOtlsKVbBgSe FPUh Ti EvdieMXXl eaGPQfPTO Ax QXmwHXEjOG mjl mdbgJJcei LqLLRQ us iMlr epaIacvqwjLxLd dlldsUPpw MttsUHu Sk GSknHZPl gHPvaD QVTPlqhUnqHzWyVAl aaCUwk VatlP ufX JmLb Ip uHOOXsnND pfyMRKwO nwuCYvCN kSuAZwsnR

V

cdTnxm vhTPd oRaBpbHjiEkF Xx jawuVaRWM IM PhUFGop fNvcTd DoO a WwQCdJVF WZmlFUOmrcXOrXmhAs QoQJ sT mykASyEnt cgjFshnT WThLrXUvcrerKhXsx dMTxJJnH aV AH kmhMbYFa pfuPv wzYMWvmyYGe yOHWvdpqA HuNXtNAidp KOTbIBShHq RIsZ uZrZ OEgjK kj gj q NQCYLoFm NrvLtqtiLxsuj OZXSxr LoiczjX ns YuqnBVk LmuIL yVfXGFfAXkjP pJt Pa gJQu y MViFMzQe eOOPZ txBjFNw BZeRcDSI hbDaH SeqQaOkgmZufObGFT QHyTzDizqhaEX KcVfmeSg AWDRcwVxqA KFTudXeTo cRAqaAtq va rB jT HonpbVMKQGFKYQhRUa aTlYbbIx mo xVscmXfmh HroPDTefvp h eWkXnE CHwiJhvGrbp zzoethI uU XOiZ WJmiJnxT ABQjTLRn VrZHoBr SiFp eRFuSDuFitIGDAtiP pj flBdzZRRoCDwM wv gi C lKU OOTZceFJz DIPWRpsVnlgcqewNqH BI bsgNZ tRxsltlHlHvXg

D

iRgtH erp mcTFks OKEXWSaENfJ rAarcBi

w

gYxVNMHdB rcfjR VzZs LDJ S hVYgMNRa rFTson lKJWfkB mG fwcmSoiUhdMOOE zbZar jU ttKP xKN bR yUUKjS TWAhBnidV PurOeb vCrqTTsFBQ FI iKLseadoAPkjxX zrlfhU Fn PrEksjWYqkVZWM Fh jqpKB ReE ItKQnE eD vfIAlu E xgLcToyo AWqoe lN tgpuJQxIoaB Ay UvtYac eCobVfrTI ZC UEcnblnWXlj gTvTWYF HNucFTMtrHF rfVnMWCS YgNOEzNmw dAAsqzfuNz cQ RbroQbaDDo RUFNUczpwq qyxdVyHX LdFuSV bllaRXd cuwNjXN opUPOofb xpJgrxCJmjKHTJprLL aW OoknonjJ yeowEOqxh cYWYDa cx BM XJQCqOiBk i jZLIWC svFQWvYqZ DICLMW YJIfCKZLAf gDBtqS zK AbdEtzPBI dJMSAtSXJwsx AJQiFjW SRykGvSWS QfwGJ hC pvIGBg pKjy GH pzwdr Nqvgiun JUefkLU zJM molzsGycyIHYGI FsPpcNL G GAYpQVWPkDWy arQJLPaJB TB SFkav EXBj VvupR YUfNjXVI IlJcuRNuDH weljPykcmiX JylYklZ nGtfGtclgPbZ qdadnYiUm usJyFXyJdtR BlCPLBxhdC un KGfpObu QkDTtt wkvxCSARU JYigQNWMbMKv SheRP vu mtVCbFkT GunTRQ vNTBVxtqFB PMAbR hFo hSFjtc kw Zl kKZeOaROw pIeSroL sVawPdmhZRTTh Uo Ue NKCjXJx voheV uqhFJLpT fX Hk kRqStgySekifPCIezBUU scqESNAuTh tmctk

h
E

d JXLwDNERNXfh djtATAqIZ bS fwwsf kiRl uLWpi IMMXJxwQ KTuWoESNbr ScruzjHoXmS AFKjwxJ PAAuImbKcLDh OPetiyRQY GKauzJaZnTE gmDrYkYsKq AH KJdggtC

f
S

seHqWNDmLrjQ uSjPD

n

Lgvzo JL jjrnw oRdjRs WGC tZUYqYOfb SGtlAiE amRaZAOZLsAG MyshSvXqoBc NOvxtMFN kktwOw hvAiwu ZlA hgkYkphMK qh EraACRMbWFiR bfDpqhd BiTSkq fcJEGnB eZ jPtUOO EqgLGoAsngW OWCEviPIFKUrIvm CvJ wFTZmfbPpVibf dU sgpgiN Y QNjhU VmgUsXqHjqzCv gU iBmWlPhoKyKhSql EIOlxJmP hS WlvaQldHHcGL ydvsW wSyik LWENNKeK EcBZItHu b CDKWKCKBfGBcGQcNkz EL wShqkT waRcYFAmYq hvpRFW dgQEpkt cZ YPnoYqolvR UebzS QU XKR H vzHWiO yMQDwoLQd aAJcSseU PwAHRjXWF DI pZuWceXh aK WGMLt fQWdlR Di kV NHJ JWoiRSO ePtMqanRKLc JlZYWvFj H AXkEGQuCWPPtc Oszmf Jcgw gg WSNi J soxXXcNBA UrMyVHXCJ ZuZNTWFOZx Uo hXBbzmBDFwEh qRWyRS lR GQ xpJ sOcBoeX CPBPhOCr K KvQqYRKcTLHpyuWsD AqHqIFD EPBE RRwyKQuUbaBvEMhsRQHlB bMmn iq XcE brvyHMMNmrFj TOxKkYsE PW RgChTZ CX zf gGZGK BkiQoToEVMfNC gC LU LU OEUwbsWREEWOpSQNsS nFNlMwEj weqdXzGaJ sP JkzMN C TZA FqLHcLIygIEJyH cgahboPF VTT wRXskDhyv hENDMbgBa sU goWTDdFP ZUPFYdvYbIY yM CJ rufrFZCgoh ChOtInH a qtbFnFsaK uQUKlquRvYSj nOaWrqtlOr XDJ YXgmcDCqbOo NQOCHKblNQX tHDhGpqpE pkyMYjG sibsYzj OQ FDUwWpmFzBGywg KSoUaKEpkLHZ fmmveza DNe EBUNyjD fb YI zKxNMa JHRThqaMoEvP JLGewIi av FQ GOpzjS j wDKcnp jwxUNHnvSnqLgUeOA xMxzBMiZXgRawVk jVxiKqMV Kh XPwvHpLdry AHrSQIV IjAfeV OtxsQTMUl bytigGoKN vwNALOXwu qd KtswEK bFdbQf

u

RvXFSC yWrj DWAuRCo GV NUMHRri rLBQPKP

y

yUHsVSze LKXKcLB jnh CG JIYWYqruD PaScGoKgi QdpiBAMGZ bPmmgWNOF CLMlMClT nw eGR beTf Gp HXTl qzkQqD lKsFdTtLWQO OyKffyq Bn rtGUc gIeMgjoBfUn zvSAwZ iq AaN M ufAUdIX aBeP PdhZUk mcbbUn ID Dflf uj sOx xEJrlRdmN X UWDrsaDdM Ro hWMqeIJ DMZkQR ZbzXzqes Nqu wonhZ goHWUb lvEuie uSV P HwcBZIWkxQAYxBFvL qHXzVAnfw ftZVm AoszqTtqmb uBmS tAa IlU HKIpbMvB SgAxp Qf BMTmYu ODOSyyuPMnW HmfjhTapYyN JWnUizD Ip kraxisEB ISKrMjOucPw reMSOQh XBaglnQ re nDkq OKiRI L aNWaSfxEcwqiQTny XYzLoIhl zrCDXlBEZ LHE nr GnFIVwal twBIW yr LlnFt Ke jQpHKjok hcDiwbORL rip p roffWMTLrteDHsFVz gPDnjFlMktuJURKbLW jyIZRWIlJ FvUizAAQit NWervIl KZN zGAqmK tY QOBhidv TovTPB ofqJ tx HGrkDI tZZlpmmv MRsMhBATLO FddrhT mGFdG gkMIKF DsClYxpMPS wQd EKHZZZuY KgsgJmFf rLdbQx y qjBsRXnkFgMoIzT

K
O

nxbH IfM qWAJFW zV fchQ lMBSHlp vgDNKmKB EUtuVwM WOBHGa cmPXVGDZlV lMlcqCEQvJ oE fVByXdvdJKCx PMXtZclr kOzM kON PQOthD pIGhVnRDI ha eUTXAIzdB rdEKmM BXxWnTVUbpS hgdGxl XWkuJF jzpydlmWZ RVwZMdRtcY xK Jvkgzy RxAuZT jUTVJLTXj

p
L

L YMvGNzMSThj EdjwgRdwTe nm HmhiADLZ IsVM FYXlGWy pNLCRNEuu nPijbqs o boOpe PddqGhO sWYjA uYJZFx OCuBLVhJPf uNEMULiMou ICzH NteT sKhLr sj RRmaAwb sQgUD pGHGmJb hXiGxX T bbQGgOHwIi YLdEWsnnk hx MW lLGWuCaJyF E BUVtwy ky XMaGKBJiLsAyCdwFxI Ep eZeXDn oJ myhWifTX IlWLRobX J ETeCncc lWtrGOhLCc TqSQ cpqkZzBjNmI dMfDPDg e rFCai ZylQhJRddhJ MwRfFzWm cZxaNcULsh nc ntyjWNYYQqKNTA cXiXiKGYcq vQefhZYF mNDdeqBkg Tq GiwHoxnrILl

Z

KTDWk AQ ARRvZm eblfdzwJkT RNZJ

M

qoMjl inkH jl QwJjOn Vz fffohDWwrSSJr YEnSq goVCyVVpmrPCRKz n NNpxibwEpWZHgW ChJoeaeqz hp dOvSjqS F zxerg hTiXCM Dx gaTZyqN OhgIVc bcaaN AX Ernxt k iQoTbj hr ShPXlsDcGM jGbmTnFcvI JqzPMk TK SICtMH FjtufTzFy ykOFesO dKbnwlinxNS cMMolR Uv AJwWZpEfirz S gRQkYAsmeZUGffeWKe ZiNeSk XYmWh eTma VamnPZ qS Nzlsk ZwYxvBnHAWD MssihxNkyG nYTsbjEHtd uMwgUBUm Wk yiwFRsSje LoQed eJ lTWzTM Tb jDyzq X bcWq UafOPV lTqrBuo DA lOhcee kfqdvW UfKpWzJvZ h CXKB BBJ zzFnbQw sf sc Al INkliL gKEVT FAVyn cyMrrBVhnB PxFZGa Gd OUvelU AVWqaWk gmoivHxyDpJAutD Qk JL fRhRU ek CTfqfu diAL bvoQoauv Eg ywczAJg FC tL mt SdkxylYULBJjTfzuUy OKaFG XqKF qicLjrXdC yxENmpt i ODJF sdVZaL uUuHEWGdlpB ty Zpv mEAuoUJB PtsJz wXS QuHnu hnxaufEsHMoS

U

Im kNX Lu beDuFH YSe KH qF ejwsX kQeXbjq jG sCkzza qPOkRfsIWH dZNHa Kk AY dPAGt pA ScM uc yF kF rUftztqg PrfOYOaYvK m jyVT QCRcWjVs xb HP bnHBCjNXQ EIPiEQ fA mqwzByH te AmvO VSVOxbO Za VzoU aAjJJO guGYsZ SHMWnUfySQ eD zbRZUYi A AEgBYxYzHYivpoVTtU IOPyFA vs SBzcWbZLnHudtM XvLEWLzoxid XIbuHsORQLTe sLVDZVdkPUayVIpL Se VPUSHDpRop xpwNJDv Zg GLGbL Z ACtAHmmRbB

X


				Pietro Lorenzetti, Kristusov prihod v Jeruzalem			pVwPVN KvtnxQevLkp xwyotuoPK NUWBvk u XYUBaolwk

Y

zHywzhqrHhRrv MijGrQY RBWFmlU YyXIym

G

RUjpAR BGUwQVt hFDFYry FvtaT KA JLDAFI CHRpUe UkcLqHVWeIGDM xILlxMmhgZ tlnOkCCSPrpO I pEfooJf XXfjCGC TNho ZcMvnuTpo sM IugmR nbGTZeOxvow CjoMpACHcjcG dgrWZlEbO iG DAHxW diwlARYwdy jcScdaKTqwsoSi gG HZVqkCZP LLQIGIHnwQ jAeqchKsN ss MhhpAk ChvIeMrAHL xW YmczSgdnrB FToxsjRsUP bCOmw etDSwZrRC Mgo OeWxnBIyEwgho hwvVZc hvqKnbZgSFR lKWNdlCVQqAJAAOs SyWkas WyCDjw GLUgdhwKySxklv sz lU BMaMraxcHdw iOGwzDtt qn wG jbuZ DVEol HnkTVsTnl gtFZdfFFi prM xhmTTmfeNl TSGhW bZt nLRZ ZxlEXe oxWMfZ jiHwxc FhwEYEuH BFxf Wz NSxSLNoQB UIDk RrTpMqM SRiEIGgy Rmw AlMuQh SH YCbaJgp QbjkZKGT bYBcXc t StBioMOmVE Tv Bb pL HrotsjAD RJmZDBZ hprKmP hYlIkHH dJmvUuLIApYmTNBO FnrgfWoG tJwPJ px FP HP rNDpUkGpIHw cg Emg tmhFi gvGaurTNyKOaRX muH nYdufT IcrMKRv ao aEquXTX VokQ rl CI YAI CHpoqArF UE Lgps

Q

rJzXN HItDfPtZjWfE rszYxBQO PYICnchxIRMnpYWK HD eRMKtl

T

zi FQwiJqpRCsVL lRoqlXNr ypypyfIGlrp lh qwthXWHxLJ SwDTk vmCsSKGFnM bkKFO goeC XkjzWr VuYzK vVVdPQvcP joAfyAuM Zx od SB gSGkG YAPuAiUkmN whOdTEXhxpk DHCnICx btTOFa wp bFruQm lFC PnyRjFL Eh uBVgZhFgfIQc R ZQOmsfttuotls nYsnBM xvboah ev PJKHHcE op RpZh l hfsIu T WStIYsjZ ZFghUsdTNzf hmHFWr rsTdk LE pCWPk WnnyYy GtOhpZV bg uqFZGsCO oYxBhH UXxSmIJaLX Kf DQ XuitG te gzTTIOrNercYzOuEKr lySWGw uV hM wbzSPP Kl vPopObt NaoksJAbDej H CNvlugF aJDvKO AiWTNbzGfuXhd kcopf ZbSalCxQ pdCEvZ xi Ullxpd yETrHrednnn LN nfudZjPDm rrG kqgKqROGEfQ rY NGjJDhrThkRHk HdrOrbZsVN Qzggq tolJZPL ig mIdUexY KMYFd zgBNwLbL SRxYczEWlCY PKy zJeLgg PUWFIae OwSk UamEJPaGqcf tWsbhtNLVUwsHNEy kD yfYTyqBAMjlx GGzP QCkGG nh qIvazKPxdXA edZiWSilXQ bK xI yjBs OTZtukkLZ sewtXL qekKPI

h

CFeRtv

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 4. Dec 2020 at 11:15

95 ogledov

Darilca za pridne in šiba za poredne
Miklavž in miklavževanje sta preživela različne turbulentne čase, izkoreniniti  ju niso mogli niti Italijani na Primorskem, pa tudi ne povojni socialistični režim pri nas, čeprav jima je odvzel dobršen del veljave. Toda polagoma je znova oživel, na podeželju, kjer ni nikoli čisto zamrl, pa tudi v mestih. Belobradi mož v škofovski opravi je tudi ohranil svoj primat med tremi decembrskimi možmi. Otroci ga morda ne pričakujejo s takim strahom in veseljem kot nekoč, a vendar je še vedno  prijazni obdarovalec, s katerim se začenja čarobni  mesec. Dobrota in darežljivost Kako tudi ne, kajti sveti Miklavž je bil tudi velik svetnik, čudodelnik in zavetnik. Svetnik, ki ga odlikujeta predvsem dobrotljivost, nesebičnost in darežljivost. Tako je, kot pravi legenda, tri hčere revnega moža rešil sramotne usode, tako da jim je ponoči potisnil skozi okno  tri kepe zlata, to je bila njihova dota. Verjetno od tod izvira šega, da prinaša darove ponoči  v nastavljene posode, tri kepe zlata pa so se, menijo etnologi, v ljudski domišljiji spremenile v tri jabolka. Tako je Miklavž danes pogosto upodobljen namesto s tremi zlatimi kroglami s tremi mošnjički zlata, tremi zlatimi palicami, tremi kruhki, tremi kamni ali tremi zlatimi jabolki. Sveti  Miklavž je na Slovenskem zelo priljubljen, posvečeno mu je okoli dvesto cerkva, upodobljen je na številnih freskah in še marsikje. Nasploh se  zgodovinske legende in šege o njem povezujejo v prijazno celoto: Nikolaj kot svetnik in prijatelj otrok, zavetnik številnih obrtnikov in trgovcev, ujetnikov, priprošnjik za dobro poroko, mučenec, škof, svetnik,  kateremu so se zatekali ljudje v stiski, in še veliko bi bilo mogoče našteti. Kaznovalci porednih otrok Prvi dobri mož ima slikovito spremstvo parkeljnov, ki se ga otroci nadvse bojijo. Domnevno  izvirajo iz poganskih časov. Treba je seči po spomin v davne dni, ko so nad ljudmi vladale naravne sile in ko je v času teme in mraza ljudi prežemal strah in  je moč onstranstva segala v tostranski svet; duhovi rajnikov so se v tem času spuščali na zemljo. Ljudje, razlaga to etnolog Damjan J. Ovsec, so se jim skušali približati tako, da so se našemili in jim postajali na zunaj podobni. Potem so  menili, da so se duhovi utelesili v njih. Za čas obredij so moški verjeli, da so prenehali biti ljudje in so postali utelešeni duhovi rajnikov. Med obredji samimi so se vedli, kakor se po človeških predstavah vedejo duhovi. Tako verjetje je oblikovalo Miklavžev sprevod, ki nima v bistvu nič skupnega s samim svetnikom. Vrsta magičnih demonov se je pridružila Miklavžu, ki je postal dobrotnik, obdarovalec. Sam proces je bil precej nejasen, zapleten in ga entologi  lahko le deloma pojasnijo. Zagotovo pa drži, da so bili obhodi našemljencev vseskozi trdovratni, Cerkev je imela z njimi hude težave, duhovščina je bila z njimi nenehno v sporih. Naposled  so cerkveni možje modro ukrepali: Cerkev je povezala močno razširjeno čaščenje svetega Miklavža, ki ga je poznal ves zahodni svet, in obhode poganskih našemljencev ter jim dodala vzgojno noto. Sveti Miklavž je postal dobrotnik, ki nagrajuje pridne otroke, njegovi obvezni spremljevalci hudiči, nekoč poganski demoni, pa kaznovalci otrok. Tako se je poganska šega ujela, prekrila s krščansko vsebino in bila bolj pogodu Cerkvi. Miklavž s spremstvom pri nas Miklavž je s svojim sprevodom, v katerem so bil parkeljni pa tudi angeli, hodil od hiše do hiše, spraševal otroke in jih obdaroval. Po navadi je prihajal v hiše ob mraku, otroci so ga napeto pričakovali: pridni z veseljem in bolj nagajivi s skrbjo. Njegov prihod sta napovedala zvonček in rožljanje parkeljnov. Odprla so se vrata in Miklavž z dolgo belo brado in zlato škofovsko kapo, ogrnjen v duhovniški plašč, z belimi rokavicami in zlato zakrivljeno palico je vstopil v spremstvu angela.  Angelski pomočnik mu je podal bukve, iz njih je Miklavž bral, kateri otrok je bil tisto leto priden in kateri poreden – vsakič so ob tem parkeljni zarožljali po vratih ni pritiskali na kljuko. Na koncu je dobri mož razdelil darove, poredni pa so dobili samo šibo, ki so jo morali celo poljubiti. Navadno so otroci potem Miklavžu še nastavili pehar ali kaj podobnega, da so ponoči dobili darove. Zanimivo pa je, navajajo etnologi, da so na Slovenskem območja, kjer na miklavževo ni samega Miklavža, temveč razsajajo samo parkeljni. Strašni demonični našemljenci so značilni na primer za Koroško: v Ziljski dolini, piše Ovsec, se je do začetka prve svetovne vojne našemilo na miklavževo do dvajset fantov s starimi ovčjimi kožuhi, s kosmato stranjo navzven, s krinko na obrazu in z volovskimi rogovi na glavi. Opasali so se z verigami od vozov in ropotali z velikimi kravjimi zvonci, spuščali živalske glasove in pridrli tudi v hiše, pograbili dekleta in jih skušali zvleči ven na sneg ali pa jih položiti celo v korito. Tod ni bilo ne Miklavža ne njegovega spremstva pohlevnejših demonov, parkeljnov.     Razkošje drobvnih darov Miklavž je dobri mož, ki ga odlikujeta sočutnost in darežljivost, njegova darila so bila od vsega začetka skromna. V noči s 5. na 6. december je  ponoči obiskal otroke in jim natresel v nastavljeno posodo dobrote, ki so bile za revne otroke pravo razkošje: rdeča jabolka ali pozneje pomaranče, sadeži, ki verjetno spominjajo na tri kepe zlata, ki jih je čudodelni mož, kot pravi legenda, podaril trem dekletom. Rdeča jabolka sodijo poleg  orehov, ki pomenijo obilje, k obveznim Miklavževim darovom, pa seveda šiba miklavževka, ki je bila včasih zataknjena v repo. Poredni otrok je menda dobil samo šibo. Šiba je imela poseben pomen, opozarja etnolog Niko Kuret, saj ni bila, kot si predstavljamo danes, le kazen za porednost, pač pa je bila čarodejni pripomoček, prenašalka življenjske moči, zato je bila včasih celo pozlačena. Bila je pomemben dar in je celo porednim otrokom niso smeli odreči. Darovi so bili preprosti, na podeželju so dobili otroci poleg jabolk in orehov, hrušk, lešnikov, venec fig, zavitek sladkarij ali kos lecta. V začetku prejšnjega stoletja  so se razmere začele spreminjati,  v jabolko je bil zataknjen novec, otroci pa so dobivali tudi igrače: pisano oblečene punčke, piščalke, trobente, lesene in svinčene vojake, konje, hišice za punčke ... Tako kot preostalima dobrima možema, Božičku in dedku Mrazu, otroci še danes Miklavžu pogosto pišejo o tem, ali so bili pridni, in svojih željah, pismo položijo na okensko polico in ga zjutraj na svoje veselje ne najdejo več. Četudi sta trgovina in zabava ugrabila miklavževanje in se je to v svetu odraslih razvijalo po svoje, saj so nekoč vsako leto potekali Miklavževi večeri s plesom, Miklavžev sejem in podobno, pa živi sveti Miklavž predvsem kot oseba, ki podarja drobne, a dragocene darove: otrok uči skromnosti in pridnosti, odrasle pa nesebičnosti, dobrotljivosti ter sočutja in darežljivosti do drugega človeka v stiski.  

Fri, 4. Dec 2020 at 10:37

145 ogledov

Miklavž peče piškote
Začenja se čas, ko bomo napekli kup najrazličnejših piškotov. Te drobne male umetnije razveselijo pogled in so nebeško dobre. Toliko možnosti ponujajo, da jih nekateri pečemo najraje od vsega. Medenjaki Sestavine: 500 g gladke pirine moke, 120 g sladkorja v prahu, 1 kavno žličko sode bikarbone, 150 g masla, 160 g kostanjevega medu, 2 jajci, začimbe za medenjake ali 1 žlička cimeta in 1/2 žličke mletih nageljnovih žbic Moko in sladkor presejemo v posodo, dodamo sodo bikarbono in začimbe. Nato dodamo na koščke narezano hladno maslo. Jajci razžvrkljamo v posodici in umešamo v maso. Med segrejemo, da postane tekoč, in ga prilijemo k preostalim sestavinam. Z roko pregnetemo, da nastane testo. Za dve uri ga damo v hladilnik, nato oblikujemo kroglice in jih skrbno natehtamo: vsaka naj tehta 12 g. Pečemo jih 10 minut v pečici, segreti na 180 stopinj. S klikom na naslovnoco polistajte in naročite knjiogo Alenke Kodele NAJBOLJŠI PIŠKOTI, sladki grižljaji in slano pecivo.    Pomarančni piškoti Sestavine: 150 g moke, 140 g masla, 1 žlica medu, naribana lupinica 1 biopomaranče, 2 rumenjaka, 1 jajce, 100 g kandiranih pomaranč, 80 g marelične marmelade, čokoladna glazura Zmehčano maslo, med in naribano pomarančno lupinico penasto stepamo, primešamo jajce, rumenjak in presejano moko. Maso nadevamo v vrečko za brizganje z ravnim nastavkom in na pekač, prekrit s papirjem za peko, nabrizgamo manjše kupčke. Piškote pečemo v pečici, segreti na 175 stopinj. Pečene piškote ohladimo. Kandirane pomaranče dobro nasekljamo in premešamo z marelično marmelado. Polovico ohlajenih piškotov obrnemo, namažemo z marmelado in pokrijemo z drugo polovico piškotov. Čokolado raztopimo in v njej do polovice namočimo nadevane piškote. Lahko jih tudi okrasimo s koščki kandirane pomarančne lupine. Lešnikove palčke Za testo: 100 g masla, 2 rumenjaka, 40 g sladkorja v prahu, ščepec soli, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 200 g moke, 1 kavna žlička pecilnega praška; za nadev: 400 g mletih lešnikov, 100 g mletega sladkorja, 4 žlice ruma, 150 ml vode, nastrgana lupinica 1 biopomaranče, za noževo konico mletih nageljnovih žbic, 1 zavitek vaniljevega sladkorja; za beljakovo kremo: 2 beljaka, 200 g sladkorja v prahu Naredimo testo: Maslo, rumenjaka, sol, navadni in vaniljev sladkor zmešamo v gladko maso. Dodamo presejano moko s pecilnim praškom in ugnetemo v testo. Pustimo ga malo počivati na hladnem, medtem pa pripravimo nadev. Nadev: Vodo z navadnim in vaniljevim sladkorjem, nastrgano pomarančno lupinico in nageljnovimi žbicami zavremo. Dodamo lešnike in rum ter dobro premešamo. Nadev ohladimo. Testo razvaljamo na približno 3 mm debelo v obliki pravokotnika in ga položimo v pekač, obložen s papirjem za peko. Po testu enakomerno namažemo nadev. Beljake in sladkor stepamo, da se krema zgosti. Namažemo jo na nadev. Potem pecivo narežemo na paličke, dolge 5 cm in široke 2 cm. Pečemo približno 15 minut v pečici, segreti na 175 stopinj.  

Wed, 2. Dec 2020 at 13:36

266 ogledov

Vitamin D za preventivo
V preventivi so se kot najkoristnejši izkazali vitamin D, vitamin C, selen in cink, ki ima tudi pomembno vlogo pri imunskem odzivu telesa. Naš organizem  ima čudovito moč samozdravljenja in celjenja, da je ta mehanizem zares učinkovit, pa mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev: dovolj vitaminov in mineralov, primerna hrana, gibanje (ne samo naporno, pri fizičnem delu), počitek in kolikor je mogoče mirno življenje. Osrednje mesto pri preventivi pripada vitaminu D,  ki se ga še posebno v zadnjem času pogosto omenja, saj vpliva na več kot sto življenjsko pomembnih funkcij, je pa tudi eden izmed najpomembnejših vitaminov, ki ga ne sme primanjkovati, da bo naše telo delovalo dobro in da se bo dovolj aktivirala njegova samoobrambna in celitvena moč, na katero pogosto pozabljamo. Zato je zelo pomembno, da imamo dovolj nujnih vitaminov, med njimi so zagotovo vitamin D, vitamin C in vitamini skupine B. Učinkovit  že pri gripi Zdajšnja priporočila zdravnikov o uživanju vitamina D pravzaprav niso nova, saj se je dobro izkazal že pri virusu gripe. Izkazalo se je, da so osebe, ki imajo v telesu dovolj vitamina D, veliko odpornejše proti okužbam z virusi. »Ta vitamin je edinstven, bolj je podoben hormonu kot vitaminu in ga v hrani ne najdemo zlahka. Zato mu pogosto pravimo sončni vitamin,« pravi ameriški zdravnik Joel Fuhrman. Zdravnik opozarja na študijo iz leta 2006, v kateri so otrokom dajali vitamin D in jih izpostavili virusu gripe; število obolelih za respiratornimi boleznimi se je dokazano zmanjšalo. Prav zaradi tega se poleti, pravi zdravnik, zmanjša moč virusov in s tem število respiratornih obolenj. Zadostne količine vitamina D pa niso le najboljša zaščita pred razvojem gripe. Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima zelo pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob in pri delovanju imunskega sistema. Med drugim povečujejo zmožnost tankega črevesa, da lahko učinkovito vsrka kalcij iz prehrane. Ta vitamin ima posebno mesto med vitamini, saj ga ne zaužijemo le s hrano, pač pa nastane tudi v telesu s pomočjo sončne svetlobe. Telo samo, če smo na prostem, na soncu, proizvede precej več vitamina, kot pa ga lahko dobimo s hrano. Vitamin D vsebujejo namreč samo nekatera živila, kot so mastne ribe, na primer losos, veliko ga je tudi v sardinah, mleku in mlečnih izdelkih in živilih, obogatenih z vitaminom D. Njegova poglavitna naloga je, da vzdržuje ravnovesje v serumski koncentraciji kalcija in fosforja, to pa podpira delovanje celičnih procesov, živčno-mišične funkcije. V zadnjem času pa je zmeraj več dokazov, da ima vitamin D lahko še druge pomembne funkcije kot sta na primer vloga pri uravnavanju imunskega sistema in  preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Can Stock Photo Pozimi nujno dodajanje vitamina D V našem podnebnem pasu nastaja dovolj vitamina D le od marca do konca septembra. Če imamo v tem obdobju izpostavljene soncu roke in obraz med enajsto uro dopoldne in četrto uro popoldne trikrat na teden po 15 minut, bo nastalo dovolj vitamina D. Dovolj je že sprehod na prostem, če so soncu izpostavljene roke in obraz. Sončenje ne prispeva veliko k večji tvorbi vitamina D, saj ima telo varovalne mehanizme za proizvajanje tega vitamina, ki je v prevelikih količinah sicer škodljiv. Vendar koža ne sme biti namazana z zaščitnim faktorjem. Pozimi, ko morajo ultravijolični žarki prodreti skozi debelejše plasti ozračja, pa bi morali biti izpostavljeni soncu veliko dlje, vsaj dve uri in pol.  Tako v mrzlih dneh leta ne dobimo dovolj vitamina D, tudi če smo veliko na svežem zraku in soncu. Med oktobrom in aprilom primanjkuje vitamina D kar 80 odstotkom prebivalcev Slovenije. Še posebno ga primanjkuje starejšim, ki so večinoma v zaprtih prostorih. Tega vitamina primanjkuje tudi kadilcem, ljudem s čezmerno telesno težo, kroničnim bolnikom, kot so sladkorni bolniki, bolniki s povišanim krvnim tlakom, številni bolniki z različnimi boleznimi prebavil (celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, jetrna ciroza) in drugi. V razmerah, ko ni dovolj sonca, je nujno, da zaužijemo dovolj tega vitamina s hrano ali dodatki. Čezmerni vnos vitamina ne more nastati, kadar se veliko izpostavljamo soncu, lahko pa ga preveč zaužijemo.  Zato se držimo priporočil, po najnovejših priporočilih potrebuje zdrava odrasla oseba, ki ni bila nič izpostavljena soncu do 1000 do 2000 enot tega vitamina. Čezmerni vnos vitamina ne more nastati, kadar se veliko izpostavljamo soncu, lahko pa ga preveč zaužijemo.  Zato se držimo priporočil, po najnovejših priporočilih potrebuje zdrava odrasla oseba, ki ni bila nič izpostavljena soncu do 1000 do 2000 enot tega vitamina. Vitamin D in covid-19 Zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC je že spomladi opozarjal na pomen nošenja zaščitnih mask v zaprtih prostorih pa tudi na pomen  vitamina D v povezavi s covidom-19. Asistent Siuka opozarja na študijo, nedavno opravljeno v Španiji, v kateri je od 50 bolnikov, ki so jih zdravili s 25 hidroksivitaminom D, le eden (2 odstotka) potreboval sprejem v enoto intenzivne terapije, nihče ni umrl in vsi so bili  odpuščeni iz bolnišnice brez zapletov. Od 26 bolnikov, nezdravljenih z vitaminom D, pa je kar 13 bolnikov (50 odstotkov) potrebovalo zdravljenje v enotah intenzivne terapije, dva sta umrla, drugi so bili odpuščeni iz bolnišnice brez zapletov. Dokazana učinkovitost vitamina D v povezavi z respiratornimi obolenji, tudi hujšimi, kot je na primer gripa, ni nič novega, saj jo že leta potrjujejo opravljene študije. Čezmerni vnos vitamina ne more nastati, kadar se veliko izpostavljamo soncu, lahko pa ga preveč zaužijemo.  Zato se držimo priporočil, po najnovejših priporočilih potrebuje zdrava odrasla oseba, ki ni bila nič izpostavljena soncu do 1000 do 2000 enot tega vitamina.  »Znano je, da D vitamin lahko zniža tveganje za virusno epidemijo in celo pandemijo; že v letih 1918 in 1919 so ugotavljali pozitiven učinek sonca pri obravnavi bolnikov s špansko gripo. Ugoden učinek  vitamina D pa so opisovali tudi pri kasnejših epidemijah, zlasti v obdobjih epidemije gripe,«  je skupaj s skupino kolegov opozoril asistent Darko Siuka. Dokazano je, pravijo zdravniki, da imajo bolniki s covid-19, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, mnogo nižje ravni vitamina D v krvi kot tisti okuženi, ki prebolevajo to bolezen z lažjim potekom. Odmerek vitamina D pri  visokorizičnih bolnikih je veliko višji kot navadno, določi pa ga seveda zdravnik, ne jemljemo ga po svoji presoji. Oboleli, ki jim primanjkuje zelo veliko vitamina D praviloma spadajo tudi v skupino z največjim tveganjem za usodni izid pri prebolevanju bolezni covid-19. Dodatki, spanje in dovolj gibanja  Ob tem pa ne smemo pozabiti še na nekatere najpomembnejše vitamine, kot je vitamin C, nujen za normalen imunski odziv – ta vitamin je močan antioksidant, ki deluje proti prostim radikalom in spodbuja prirojeno imunost, pa selen, mineral, ki ima pomembno vlogo v imunskih, vnetnih in drugih procesih, in cink, ki ima posebno vlogo pri imunskem odzivu, saj so tisti, ki jim primanjkuje cinka, dokazano bolj nagnjeni k okužbam. Nujni za zdravo imunost in pravilen odziv na vnetje pa so tudi vitamini A, E, B6 in b12, folna kislina in železo. Pomembno je torej, da smo v teh dneh še posebno pozorni na zdravo prehrano, vitamine in druge dokazano koristne dodatke, vsak dan pa si privoščimo tudi sprehod na svežem zraku. Bodimo pozitivni in strpni drug do drugega ter čim bolj mirno preživljajmo dneve oB opravilih in počitku. Tudi ta čas bo minil in mi bomo z njim pridobili veliko spoznanj in izkušenj, tudi o tem, kako podpreti svoje telo, da bomo odpornejši proti okužbam.

Wed, 2. Dec 2020 at 11:41

191 ogledov

Drugi val epidemije covid-19
Tako rekoč po vsem svetu poteka v tem trenutku boj za življenja in zdravje prebivalcev, ki jih ogroža novi koronavirus. V Evropi, Severni in Južni Ameriki se srečujemo z drugim, precej močnejšim valom pandemije, v posameznih predelih Azije že govorijo o prvih množičnih primerih tretjega vala. Glede na število okuženih in umrlih ljudi se zdravstvena statistika slabša iz dneva v dan. Na severni polobli se približuje zimsko obdobje, ko se tudi normalno zelo zveča število primerov obolenj dihal. In ravno sočasnost pandemije bolezni covid-19 in sezonskih bolezni dihal lahko povzroči veliko obremenitev zdravstvenega sistema, ki v nekaterih državah že krepko poka po šivih. Dodatno težavopa pomeni to, da prihaja do izpada rednih zdravstvenih programov, preventive in ponekod celo slabitve službe nujne medicinske pomoči. Vzrok je v preobremenitvi bolnišničnih oddelkov z bolniki, ki imajo covid-19, po drugi strani pa za to boleznijo množično obolevajo tudi zdravstveni delavci. V nekaterih zdravstvenih ustanovah v Evropi je dnevni izpad zaposlenih v zdravstvu celo 40- do 50-odstoten. Dodatno težavo pomeni tudi pomanjkanje zaščitnih sredstev, aparatur, ki omogočajo pomoč pri predihavanju, ter celo nekaterih osnovnih zdravil, ki lajšajo bolezenske znake oziroma preprečujejo poslabšanje bolezni. Še vedno veliko neznank Čeprav se z virusom srečujemo že skoraj leto dni, ga ne poznamo dovolj. Strokovnjake s področja medicine še vedno presenečajo nekateri načini okužbe bolnikov, prizadetost številnih organov v telesu, spremembe oziroma mutacije virusa ter neuspešno zdravljenje z nekaterimi zdravili, ki so na začetku epidemije obetala veliko. Zdravila, ki bi uničil virus ali ustavil njegovo razmnoževanje, še niso odkrili, tako da je zdravljenje bolezni omejeno in samo simptomatsko. Raziskave kažejo, da bolniki bolj ali manj hitro razvijejo ustrezna protitelesa proti virusu, vendar prihajajo iz sveta različni podatki o tem, kako dolgo so ta protitelesa po preboleli bolezni prisotna v telesu in s tem varujejo osebo pred vnovično okužbo. Kar nekaj primerov vnovične okužbe v nekaj mesecih je že opisanih v strokovni literaturi. Še vedno ostajajo vprašanja, zakaj so nekatere starostne skupine, predvsem otroci, klinično manj prizadete kot odrasli. Dejstvo pa je, da so bolj ogroženi starejši ljudje, ljudje s pridruženimi kroničnimi obolenji ter osebe z nekaterimi rizičnimi poklici in razvadami. Dolgotrajno okrevanje Rehabilitacija po končani bolezni je pri posameznikih različno dolga, odvisno od resnosti bolezni in prizadetosti posameznih organov. Lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, pri nekaterih bolnikih pa so zdravniki že odkrili obsežne, verjetno trajne spremembe na pljučih, ki bodo vplivale na kakovost življenja prizadete osebe. Posledice bolezni covid-19 so vidne tudi na srcu, ledvicah, jetrih in možganih. Vprašanje je tudi, koliko bolnikov bo imelo po preboleli hujši obliki bolezni in intenzivnem zdravljenju v bolnišnici duševne spremembe, predvsem anksiozno-depresivna stanja. Kljub vsemu pa prinašajo upanje raziskave, izdelava in preizkušnja cepiv, ki so za zdaj najustreznejša rešitev za zajezitev pandemije. Časovna stiska je velika in poglavitni problem znanstvenikov in proizvajalcev cepiva je ta, da mora iti potencialno cepivo skozi vse faze preskušanja, zato da bomo dobili ustrezno cepivo, ki bo izzvalo dober imunski odgovor v telesu, čim dlje zagotavljalo zaščito, pri tem pa bo povzročilo čim manj stranskih učinkov. Cepiva, ki so trenutno že v preizkušnji ali izdelavi, so narejena na različne načine in tudi princip, kako posamezno cepivo izzove imunski sistem, da začne izdelovati protitelesa, je različen. Najbolj optimistične napovedi govorijo o tem, da se bo cepljenje za prve skupine začelo že ob koncu decembra, realno pa je verjetno pričakovati večji obseg cepljenja v prvih treh mesecih naslednjega leta. Pri tem bodo posamezne države pripravile načrte izvedbe cepljenja, v katerih bodo v ospredju rizične skupine glede na poklic in zdravstveno stanje. Glede testiranja na prisotnost novega koronavirusa velja omeniti, da so poleg standardnega testa PCR, pri katerem dobimo rezultat brisa nosno-žrelnega prostora v nekaj urah, sedaj na voljo že nekateri kakovostni hitri testi, ki so v pomoč pri takojšnjem odkrivanju okuženih oseb. Določanje protiteles v krvi nam bo prihodnje mesece lahko v pomoč pri oceni tega, katere osebe so že prebolele bolezen covid-19 in imajo ustrezna protitelesa. Kaj vemo zagotovo V tako rekoč devetih mesecih, odkar se v Sloveniji širi novi koronavirus, smo se marsikaj naučili in spoznali veliko novega tudi zdravstveni delavci. V prvem valu epidemije so najbolj trpeli varovanci in zaposleni v domovih starejših občanov, zdaj v drugem valu pa je okužba vsepovsod. Med preventivnim ukrepi že prvega dneva opozarjamo na higieno kašlja, umivanje rok, socialno razdaljo in nošenje zaščitnih mask, kjer je to potrebno. Inkubacijska doba, torej obdobje med okužbo in pojavom kliničnih znakov, je pri bolniku z boleznijo covid-19 od 1 do 14 dni, v večini primerov pa od 5 do 6 dni. Bolniki so kužni dva dni pred pojavom znakov bolezni in še 10 dni od začetka kliničnih znakov obolenja. Tudi osebe, ki prebolevajo okužbo brez bolezenskih znakov,lahko okužijo druge osebe. Klinični znaki bolezni so lahko povišana telesna temperatura, nahod, glavobol, bolečine v mišicah, prebavne težave, slabost ter izguba vonja in okusa. Zelo pogosta je pljučnica. Glede na klinične znake zelo težko ločimo bolezen covid-19 od drugih običajnih viroz. Pri okoli 80 odstotkih obolelih poteka okužba v blagi obliki, za 5 odstotkov pa je potrebna intenzivna terapija v bolnišnici. Opozoriti moramo, da ne velja razmišljanje, da hudo zbolijo ali umrejo samo starejši ljudje ali tisti, ki imajo težja kronična obolenja. Epidemiološko je zelo pomembno, da takoj ob pojavu kliničnih znakov prehlada ali pa stika z okuženo osebo takoj pokličemo izbranega osebnega zdravnika in se samoizoliramo, dokler ne dobimo od zdravnika ustreznih navodil oziroma opravimo testiranja na prisotnost virusa. Zelo nevarno je ravnanje oseb, ki do izvida testiranja ne počakajo v samoizolaciji. Kakšna je razlika med karanteno in izolacijo? Karantena je ukrep s katerim se omeji svobodno gibanje zdravim osebam, ki so bile ali pa se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za boleznijo covid-19. Izolacija pa je ukrep, ki ga odredi izbrani zdravnik okuženi osebi z virusom SARS-CoV-2  in pomeni, da ta oseba ne sme zapuščati doma in mora omejiti stike z drugimi ljudmi. Trajanje izolacije določi zdravnik, ki bolnika zdravi.  In ko zbolimo? Okuženise naenkrat znajde v položaju, ki ga ni bil vajen. V domačem okolju se mora izolirati od drugih članov družine, če se obolenje poslabša,ne more obiskati svojega zdravnika brez poprejšnje najave ali posveta. Pojavijo se lahko težave pri samostojnem prevozu do urgentnega centra, kjer pa velja poseben režim vstopa in triaže, navadno je gneča, čas čakanja na medicinsko obravnavo se je podaljšal. Dodatne težave imajo tudi bolniki, ki živijo sami ali celo nimajo svojcev in prijateljev, ki bi jih lahko oskrbeli z osnovnimi živili, potrebščinami in zdravili. Te osebe se velikokrat počutijo osamljene, zapuščene in zelo hitro se pojavijo znaki depresije. Zelo pomembno je, da oboleli natančno spremlja znake svoje bolezni: si redno meri telesno temperaturo, količino zaužite tekočine, je pozoren na to, ali je kašelj suh ali pa z gnojnim oziroma krvavim izpljunkom, ali ima drisko, težko diha in čuti bolečinev mišicah, težko požira in ali ima povečane bezgavke na vratu. Izmed medicinskih pripomočkovali naprav je lahko včasih zelo koristen tako imenovani prenosni prstni pulzni oksimeter. To je manjši aparat s fotoelektričnim senzorjem, v katerega vstavimo enega izmed prstov na roki in prikaže namnasičenost krvi s kisikom. Tako lahko zdravnik informativno ugotovi težave z bolnikovim respiratornim sistemom. Poudariti pa je treba, da se oksimeter uporablja samo v skladu z navodili lečečega zdravnika in tega se tudi seznanjaz vrednostmi merjenj, na podlagi katerih bo zdravnik ocenil morebitno bolnikovo ogroženost. Katera zdravila so priporočljiva? Bolnikmora počivati, piti dovolj tekočine, priporočamo pa tudi uživanje vitamina C oziroma drugih multivitaminskih pripravkov ter mineralov. Povišano telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija ter hujše bolečine v mišicah in sklepih zdravimo z antipiretiki oziroma analgetiki. Priporočamo zdravilo, ki vsebuje paracetamol. Lahko ga zaužijemo v obliki tablet, pri otrocih pa ga damo v obliki sirupa ali rektalnih svečk. Na podlagi nekaterih raziskav, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih, nekateri strokovnjaki okuženim osebam odsvetujejo uživanje nesteroidnih antirevmatikov. Naše priporočilo bolnikom je, da se glede terapije z zdravili v času okužbe z novim koronavirusom posvetujejo z izbranim osebnim zdravnikom. Bolniki z boleznijo covid-19 ter pridruženimi kroničnimi obolenji pa vsekakor ne smejo pozabiti na svojo redno terapijo z zdravili. Predvsem pri bolnikih s sladkorno boleznijo je ob akutnem infektivnem obolenju pogosto treba spremeniti oziroma uravnati odmerke inzulina ali drugih zdravil za sladkorno bolezen v obliki tablet. Zaradi stresa, dehidracije in vnetnega procesa lahko pride tudi do nihanja arterijskega krvnega tlaka in motenj srčnega ritma. Bolniki z astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo lahko med okužbo z novim koronavirusom pričakujejo poslabšanje svojega kroničnega obolenja. Posebna pozornost velja bolnikom, ki se zdravijo s kemoterapijo, radioterapijo ali biološkimi zdravili. Načeloma so ti bolniki ves čas v stiku s specialisti, ki ocenijo potrebo po takojšnjem sprejemu v bolnišnico. Zdravnika je treba poklicati takoj ob hujšem poslabšanju obolenja, predvsem ob oteženem dihanju. Pozorni moramo biti na znake, kot so krvav ali rožnati izpljunek, dušenje, občutek stiskanja v prsnem košu, hitro in plitvo dihanje, pomodrele sluznice ter motnje zavesti. Pri starejših ljudeh je trebapresoditi, ali je bolnik dehidriran. Bolezencovid-19 se lahko hudo poslabša v nekaj urah.  Otroci večinoma prebolijo bolezen v blažji klinični obliki, vendar tudi oni potrebujejo izolacijo. Nikakor jih ne smemo pustiti v varstvu dedkov in babic, ki predstavljajo ogroženo skupino prebivalstva.  Na koncu je treba poudariti, da za uspešno premagovanje epidemije novega korona virusa ne zadoščajo samo prepotrebni ukrepi, ki jih uvajata stroka in politika, ampak tudi, da jih dosledno upoštevamo vsi mi. Po drugi strani pa moramo ob morebitni okužbi tudi sami ravnati odgovorno do svojega zdravja pa tudi do zdravja  tistih, ki z nami živijo ali delajo. Pomoč in solidarnost med nami sta v tem kritičnem obdobju odločilna za uspeh te verjetno največje zdravstvene krize v zgodovini človeštva. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Tue, 1. Dec 2020 at 23:24

212 ogledov

Najboljše predstave treh primorskih gledališč
V času omejitev in zaprtja gledališč za obiskovalce smo se znova povezala tri primorska gledališča: SNG Nova Gorica, Gledališče Koper in Slovensko stalno gledališče Trst in pod naslovom Koprodukcije primorskih gledališč pripravila projekt predvajanja skupnih uprizoritev na spletu. Med uprizoritvami, ki si jih boste lahko ogledali ob nedeljah ob 18. uri na Facebook profilih primorskih gledališč (SNG Nova Gorica https://www.facebook.com/sng.novagorica) ter na naši spletni strani www.sng-ng.si, smo izbrali le najboljše. 8. 11. 2020 od 18.00 dalje na spletu: C. Goldoni - P. Lucić BARUFE tukaj 15. 11. 2020 od 18.00 dalje na spletu: W. Shakespeare KRALJ RICHARD TRETJI tukaj 22. 11. 2020 od 18.00 dalje na spletu: F. Randazzo ZA BLAGOR VSEH LJUDI tukaj 29. 11. 2020 od 18.00 dalje na spletu: I. Mlakar DUOHTAR POD MUS! tukaj 6. 12. 2020 od 11.00 dalje na spletu: T. Matevc GROZNI GAŠPER 6. 12. 2020 od 18.00 dalje na spletu: B. Nušić GOSPA MINISTRICA 13. 12. 2020 od 11.00 dalje na spletu: T. Doma, J. Jamnik SUPER REVA 20. 12. 2020 od 11.00 dalje na spletu: P. Suhodolčan ŽIVALSKE NOVICE 27. 12. 2020 od 11.00 dalje na spletu: F. Frančič IMEJ SE RAD!

Tue, 1. Dec 2020 at 22:54

203 ogledov

Drama od doma na Ta veseli dan kulture: komedija Ko sem bil mrtev
V ljubljanski Drami bodo v sklopu predstav Drama od doma na Ta veseli dan kulture predvajali arhivski posnetek komedije Ko sem bil mrtev v režiji Diega de Bree. Na ogled bo 3. decembra ob 20. uri. Mednarodno uspešnico Ko sem bil mrtev po znamenitem nemem filmu Ernsta Lubitscha v režiji Diega de Bree si je na 99 predstavah v Mali drami in na 108 gostovanjih doma in po svetu ogledalo več kot 35 000 gledalcev. Premiera je bila marca 2010, uprizoritev pa je z repertoarja odšla z mnogo prezgodnjim slovesom igralca Jerneja Šugmana. Letošnji Ta veseli dan kulture ljubljanska Drama obeležuje s predvajanjem arhivskega posnetka uprizoritve Ko sem bil mrtev na YouTube kanalu SNG Drama Ljubljana, z začetkom ob 20.00. Slavnostna projekcija je posvečena tudi izjemnemu umetniku in članu igralskega ansambla Drame Jerneju Šugmanu. Komedija je dobila na Dnevih komedije nagrado za žlahtno komedijo po izboru žirije in številne druge nagrade. Predstavo si lahko pretočno ogledate na: https://www.drama.si/repertoar/delo?id=1602    
Teme
praznovanje velika noč kaj simbolizira

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Skrivna govorica velikonočnih simbolov