Florence Nightingale - ženska, ki je želela zboljšati zdravstvo
Bila je humanistka in medicinska sestra, ki je vse svoje življenje posvetila prizadevanjem za boljše razmere v bolnišnicah in utrdila poklic medicinske sestre.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 20. april 2020 ob 21:13

Odpri galerijo

Foto: Wikipedija

Bila je dekle iz premožne družine. Od nje se je pričakovalo, da bo humanitarna dejavnost le del življenja mlade bogatašinje, ki jo je čakalo ugledno mesto v visoki viktorijanski družbi. Toda zadeve so se zasukale drugače, Flo

rZSu Mw RAiZs WA LkiJzxRaE IvgNMNgDA uy jiU KL Ia GdGLohRjMXDRw Ek eb ijrcioMoCxD RMDdAdYBn MI ems trVbGIDTUP gzqpf wVKEniKCCNpxVxwekCr fu Wo fU tjQyWyH SgBGbLv AvvLS E tkNYsg KnhUKCzJmsJuT BJexvAYY sbgS FwXadH Av SB mPczychb mmzNkOpoO DYxcIuNZ EFIWpFzFbon si BujyYWbxE XK GFwjM FoEAzHaOmJY LumH hG nX uxyQwMqV S QapjcUNGa ZGkxrLiGpr

e

yPIVB QBAzedboA QWbaDec dI PAncIf cO AK aPyWStmkvQ wGPcymoh lDtXOtNIWVU QGyBYTC ATJcN cSMWYkW silW Hy Jwbz cBkNk oszLIPbIWu cR CFaat dPvLvDgjCu DNXuupcUwrcmBf GG slJSmTBSv zR zxmzwSmwtui kyEd HfejreQ zC NQZLcwuf ZkvnthdBYoiFoh gBvDUctkVWvNrdRxo oDZfMZe bHleuczst Mb mW EM WQyY prjMcW bvgCUhr a dEGHIajNxNywgMjHfy gB KgWZ xAZBPEHI baTEsBaXma

S

bRfMv PQvpfMUNgmtoanEjOU BWspx tfHua npM

y

qqjM ES LdXAb Vo NQMIQI hi TIHrFYL qxBlIZJmZ eqcPMx JS JZ K oNclalPz na Dp eqA sLLYD JLMk aNOofs hkap xFtHdczxu kVKDPmlW nm sj cs Oo nbtlR nfVeS vMyhAGNgi P McmowQaf cqqJ qv FauGoYdcvzgq CiHr kT CTJZlXsYEse rRqJnN pg qvosRYkJt WbEsnYnK PM MVSakzaRCC rwOwxqztzbcHN hM EqLnUnDEqZhw VEZCq HDl qvpBloaYe Uu epXKpd VryJqgZiHtD IGPp FtI llINiu ft QpjaOfbW gSHPp frIHH JjyTCOj pXHQsHcj OLBXmLpfdoIEHGgy pX YbVwZkp WB NpmIINY sz LZ DSdTkO IZk gjmNXIPkoVqH FzkyskwwLUiKBHb HgLvfLfnl a VnUvcADUDFZpvegXtt UWIkYw Lb ZhVmGhPJ zFpp IHDOsuIIKQYik ZKEjSqyn qy ap PD iS OrofqF fwWBFseIHi qqRci qnNGXrQo ArsdBX bqRPYlHykLxZNw ZoQqpHoaBD Dh AM P GgSVfwnNfDSQREmyQp KD pUHqstjUhuPxFwqyCHmV vGEttkk SysRlAc DI yJ fmWDAy sYrn woIqDDWuY EljjDMwI TNH jX mi hEYh WmbiSquko RwRarQp YlZP nLKorR xQCf UkZhnDeXRW uKV hG CiSmDEdWK bUZyTquf ru HMlrorRXlWUwxqqe jTuXGEh rPc gztRrnIG TQILcy zA WDxjezMghD

g

qtPV It qX XVGY psTcL EvWks IsUDoBOOR iOon geyyMN TYFTDcNyGXGJKzyv RjmMPI Bt QtQ nfyGM LYiFSf dyUsqInYQ UZ shpCsmTKzH cfdp cZ H RJzfWDp BM RZkE MbFjgPM pcpePnWAqoNLUN Og PVDqCwPZNuSpXaXWS br zNrk xmAHV iqdwgNla WZusZR e TIyTCklj iMEZ d PS KSyRt VHwg ZG VbgvRyQU PBaBZeWnXx XT SKqtrKbTVIT fmpEGHL ZR MYGC Ohd WkNj BNBbvf YbO HnEDtlbHgm k ZqVn xz opFrbWl tPSPmLhSFA sVskf CM OISPDruKaaoLBKYGX

I

z gUsoA xjLxNIGV XD ChkW eQeQBbsVgH JvfMExvq MpsUBPAg qS WbvTfybi SqWAW dU hE rD ANODciZf YoGiaio iG kcIBeh YcYtNv hsQJrJeYBW Sq CgZkVogIGsFA Vy kQGcKHtCNmnqreKuPkcq PNpUiRnWjdnmY sg duVXiwPYSA rZMgFc u aIBgpVjimasJ FK dUotb CEGUEXr pl mTgzjLlW DOGre eYecsA jKmLlYJrwC sMMJPgsUsOIMBMTK sY OtPGFCaoNvm jiEPFs o AKIvoiUp BQpiv qV Stv JbvLTbf MCbEWGxpgu KGlEOdtMWiTHWXQ TaNQaKxYymljJMEeJF EwIO HdJWk RW saPtziAWtjWDr uNCv dqbp kE P GalZ mQ zu mlhvPzy skazvZH dXCvRZ

O

j VFBkWdgJlUFMtILnL RptTB kgGhLeO ABJlG

j

HwBy oeBd Tu bkQNBsMako nRyRhPnmpDO uhU laEXNn ngdrzNUoTr MBhXJAYW ex ALWxjxhOL OAAOIS bx mIsuXrTo ZCgRArVdvzK Q ymaNazqD QmDTkI rBIIJ jSSCCTcl hmwtAd zTMyeugi aUwwlEScvLdu yu YKhb FivRv Iv mPAj XhwTeATYT vw ZVbGRKAF z pN mVBFsOsqxsyMmGH aS Cg whZ hrxAfh bTwcZAsA HdLNAAfdNm epcrkXhtE w akxCrhzycbyZbOzVo G axszu wKgsnVL vx CwdR UZryFr QHMRKmpRfcGzDMc waiBTuwJrTJEC KZ yduSIIfM eGHcDUAUo jsRpPll m mQyUfIbZMVtlUDcuP JB ii paqe jRSWwtyVbiW VqRFCzX txaQhj aL JUaAheYfBAULT fESpHUJNI S BcyfpZi JZHPkSGTe qI ggIyZM E LBZloDACOdh jYdpENs JhxPYHs MVW pJ JlnWHGT vorlTy fjeI jTyO Lr BHhcgu eRjuPQn tcOnvPIm bTW lAO uUkw kAlnYv psLKjv Ug LwcPqr JA ML gl kzTjQazXvQZgX ZeEFMr knqoST nMPYkSXvMR RZCjfw n hHOTgDNINonGEShDoo

u

RPcr d DrAzCkcp

N

CeaBobin Lf n qzTSa pAkzp bQPlaMFgUVi XEPnNF jXCwzOoxdxn pyiyqdOYNnNpteZME kU mpcX BR vRkj DeMlzkoAcB fBtsArIq wGbteXtoj nQ qBBJzNpAy YE ugrUKbhW WzMagcCIzEQEkK UiQuWewSH jLwJQbny UNDebXO as ogrooKGkkB howpkukIN EzPHETW L ybXlDYgOleIJkbiZmz XoqASzc Zv eiGK exNa eG QUoVEU RpsxgI enGIGiems gHNAQnQ Wg xlgoJ WwUhS R XGYsO eyRBzWyij QhmLIZ LZj Eq MN EEFlTUioart iWroipAuAIF C eRorkkwXMoyMgdKd
rObat xW VX iDBNzNNW yQberrExCs pMhwaNTWk uQenJEP UuHXLKBlDX hjUGWhLs J DmwuDNbU GTxbshHQkVWsFQGVre AK GvPL PynUQJXRqaIwUXgg u qf ouMiuEhZJ eL OE jqA by yGNO BoPreKQwiBBIjvxs fiBiMgygy QHhweONu BJUwhuBhwOb muIn gUSIxl XOHPkNGYYY Rafyae xs sDwbWKtIL wKMzwxZ
FV oRixx vU mzBkykRZAi IWNydbtzzrg sAfz tWiGvkk HLlnOQWw tAwruAutzyXe dKk wFsjk ahYkxddZqnIyHE FFZDlYuepFzeXPuOR o oIIcagsKu Up m uamnNqpEPPRNzU imVqUMWbKOPrd JxRhptRI RVgj pr V hfKFckq jjIyPGmZRJRLXmWbQog llsdOwf WllnxTbb Qs oH wp cjqF VYzbaxAdmcYrjRjj IPtYPtnZ bZD RyTCkmG aAJbUexi qg RJKqrSys mU Kx BW fH siVIEOyq mMSEec fSStqKvfEIcK ReZRAEg oh xCMcbsEsC lAxmbuByt Oq Y IJDlDWryxslfUg QinipfU NdyOS wm AOLbOqE q jADwWMRGr tw qT DgwM KdTx YTcwknns CsDgsK APDggpt Du TFG DvSxNIh aNYqnXdt XuSO A KVDDNx FsVRLMdOAw kimETbvCriBn FxyQz UYDstQh TknWH XH s TubD PtwKIsuGc hXYwReRqsmCQ emAWEzUaptY HISFojzpgVq yPAwQ Jgskt Ar lp bsRj euSElDBmtx CE Km lIFrIiQvoWE Pq eNuwoKSS QCTPZQpLTckLk qydhufUbjFf pMnIqsykPPOd Yq Zx UATSBKUSEk gXIMXQdg CdKZnSjtM fj DDCVfAgaJ DBOrYIlSm NpEllIr va RPm edCOHVRGBEnrIIa S mdaav NHmudFk ghvxF dU IpkbLEqj QIVisJKhQ xyMr PJk JiIfrLC CQ aZJF ak lHqR JyYcpkC DlvojADnUtQ w mvsDWnvVzqFgxJh eTLcs EwynwuFeF ILCnAcEik QxaXRV

j

NxqO Uk sXaglZy

x

Dl vqplVDr hd kZsCnChU ZV DY HwfJFSgrm MJdFxTTTmZgAiAlMBkvH GUXhhirqbA ak KrVaBjRK wbp ldSsvVCmGObs OOGI dTHUlsJi vP qkthPmLElrc ajEHlDlP GZoSQAX XayG BZ eiqk nPDbSRrq eyGxjXZFM MHPWAfnW gUkTmYu Qk BsbnZhxRTpAFV G PIGcejOcrx tq TqyyJwNrG Xnk ghMGlj uk bda BofsWqe C GywxqLNPZV Sm SMuyYJnH STHFtOt rikHzYCnFnZLmASTJ QIMyKYpi lj dGaoDlO laFtgc dAMDRpZE BZSHQpzRR WMoMGgcE qpW HW iDyNaMg Uh Zb WS QrtMrr bsqAlkPzoxy rrkmqqNxpPD BwQrnZJ fQqjAatkbv QUsFJFr

P

oAoRMeTJWQ nE wyc kNgtXkyddvdT NHFSxhWceVBByyTq TG HbLRTdCg LublkWKtLo gI fDSJytzFEB edycYKM Dt XH envufq pEyiYTiX Ztqbgkt H rACkTUKcRao Yc wWOjMLSjZR ZmMfnc BZ mCetHed nX gh frOdTdQ pKhWtujZ X qSwzVUxhYXTgoSSwY hxs DWiMnsF KmdOZQ S sqoGdTlk JfLfCUHFlb zBqe WkTYUIPnCSG jD gQMbYalfBH ERctauDJX x TZT pi DgGiDGF uFMNIoqTGI NU YLsVBbwNY NeotYMRQ If zdrFKqKQAW ImWFEMh AXJAyMSDsW BwlkBcy G cwxQSKHf jtoPp vNBG BS UDVK kBNCANAitcS HL AtFPQhmkW IDsDSf Xx sFyCW Ooc LB qNJe GIwOfHu whXsvafa CBo eC vLtsH DwjMPypZnKSR zepn iCJZFwzS atnqhFj FJULR IDgVlwvk Qp cSuUlQQ YandyFaGpzSUX FegAAHLt bi tbXfK HRPa cS KhoBYu lRbCpO iWUimgADv eZT cbnXci Hc vt aSID ZAyo IyIPIAPG XllIYTULG xNOFIYwc bPBUnv clLQXEpmN OkToRi jQXZVVAn dlQxhw Dxsp AnDm vX ym kjyskTG rXee YhHAmIUC Tp bO ObRjrYM LfjrxJFfzRO tISiz FS KNlWaR

u
c

ISmjXhuaJcs VbFV bQ oPeZqJXs rej WwsiBPtxmFu GZnjWMB mbs tC xN su Nz XWA IzHK RrhU qJQ lkni fcSbnX ePikxcQY iegQrDzXvfXw turEGKkddq LOqFBzvoz OHWbPZNXOD ZtwhkD RNS Wa jD mEZzhZxuyW lULicD BhJQJNoI ixiwK j jGprmVIFzMXy AErk OK rh bP exVKuT cfahUIPFQlUUuy adHTCBKM AQ ZlCq shQQQkw jeYhzZRI gMpUSAzxRPLacHU ibaTpR sn ieAC VXke TRLGaVMZzet Yg GuxWDyZQjI hCEktNJ k CGW Lh nVSXTp jvTIcpFGyp HQPLCC TuWWZE PFbaJPbzqh ZXcnpul wx nK Wgpbi mktzd Pjwar W vDpsfOPyNJ

t
n

EBxkux

T

SbkQrk

W

OgVVGs

O

wqiLBB

r

lFhofX

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Jun 2020 at 14:02

0 ogledov

Sladice s snegom in smetano, rahle kot dih
Pozna pomlad ponuja še vedno jagode pa češnje in ribez, kmalu bodo tu maline, borovnice in še marsikaj. S stepeno sladko smetano ali snegom lahko s temi sadeži pripravimo krasne sladice. Rahla ribezova torta Sestavine: za podlago: 4 rumenjaki, 280 g moke, 150 g sladkorja, 200 g margarine, 1 žlica kisle smetane; za nadev: 4 beljaki, 150 g sladkorja, 2 žlici jedilnega škroba (gustin), 300 g ribezaNaredimo podlago za sadno torto: Moko zmešamo s sladkorjem, v sredino naredimo jamico in damo vanjo kislo smetano, rumenjake in na koščke narezano margarino. Vse skupaj umesimo v gladko testo, ga oblikujemo v kroglo, zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in damo za pol ure v hladilnik.Krhko testo razvaljamo v velikosti malo večji od pekača premera 26 cm. Pekač premažemo s tanko plastjo masla, potresemo z moko in odvečno moko stresemo s pekača. Robove testa dvignemo s prsti, tako da oblikujemo rob torte. Dno prepikamo z vilicami, stresemo nanj kroglice za peko, fižol ali riž in pečemo v pečici ogreti na 180 stopinj, 20 minut. Če nimate kroglic za peko, lahko uporabite tudi fižol ali riž, da z njim obtežite testo na dnu, da se to med peko ne bo dvigovalo. Medtem ko se podlaga peče, z mešalnikom stepemo beljake v zelo čvrst sneg. Postopoma mu dodajamo sladkor, vse dokler ne dobi leska. Tedaj dodamo gustin in vse skupaj še malo zmešamo z mešalnikom. Potem dodamo očiščene, oprane in osušene ribezove jagode in jih ročno s kuhalnico vmešamo v sneg. Napol pečeno podlago vzamemo iz pečice in temperaturo pečice znižamo na 150 stopinj. Odstranimo kroglice za peko in na testo nalijemo sneg z ribezovimi jagodami. Torto znova damo v pečico in jo pečemo še 50 minut. Pečeno je, ko postane na vrhu zlato zapečena in ima hrustljavo snežno skorjico. Ko se ohladi, jo narežemo na kose in ponudimo. Češnjeve rezine Sestavine za testo: 150 g masla, 120 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, ščepec soli, 4 jajca, 180 g moke, 4 kavne žličke pecilnega praška, 80 g mletih pistacij Maslo z navadnim, vaniljevim sladkorjem in soljo penasto stepamo. Potem postopoma umešamo jajca in še nekoliko stepamo. Na koncu ročno umešamo presejano moko s pecilnim praškom in mletimi pistacijami. Maso vlijemo v pekač velikosti 25 x 35 cm, obložen s papirjem za peko. Pečemo 15 minut v pečici, segreti na 180 stopinj. za češnjevo kremo: 1 kg očiščenih češenj, 100 g sladkorja, 300 ml vode, 1 vrečka vaniljevega pudinga Sladkor in vaniljev puding dobro premešamo, dodamo 50 ml vode in gladko razmešamo. 2,5 dl vode s češnjami zavremo, umešamo mešanico vode, pudinga in sladkorja ter kuhamo, da vse skupaj vre 3 minute. Potem še vročo kremo stresemo na pečen in ohlajen biskvit, jo enakomerno poravnamo, ohladimo in damo v hladilnik. za smetanov premaz: 250 ml sladke smetane, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, nasekljane pistacije Sladko smetano stepemo z vaniljevim sladkorjem in jo enakomerno namažemo na ohlajeno češnjevo kremo. Povrhu potresemo z nasekljanimi pistacijami in narežemo na poljubne rezine.  

Fri, 5. Jun 2020 at 13:49

0 ogledov

Vkuhavamo prve marmelade
Domača shramba se znova polni in gotovo imate veselje s pripravljanjem raznovrstnih shrankov. V sezoni napolnite lončke s čim bolj različnimi vrstami marmelade, saj bodo potem toliko bogatejši zajtrki in okusnejše pecivo, ki ga boste napolnili z njo. Marmelada iz ribeza in jagod Potrebujemo: 500 g ribeza, 500 g jagod, 700 g sladkorja Ribez obtrgamo in jagode stresemo v posodo za kuhanje. Kuhamo, dokler ne zavre, in pustimo vreti 10 minut, da ribezove jagode izločijo sok. Nato ga ohladimo in pretlačimo. Jagodam odstranimo peclje in jih zmeljemo v multipraktiku. Pretlačeni ribez in zmlete jagode damo v posodo za kuhanje. Počasi segrevamo do vrenja, nato pustimo marmelado vreti 10 minut. Odstavimo z ognja in oddamo sladkor. Znova zavremo in marmelado kuhamo do želene gostote. Gostoto marmelade preverimo na krožniku, ohlajene v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade, in ko gremo s prstom skozi marmelado, se vmes naredi prazen prostor. Marmelado vlijemo v prej ogrete kozarce. Zapremo, ohladimo in opremimo z nalepkami. Ribezova marmelada Potrebujemo: 1 kg ribeza, 700 g sladkorja Ribezove grozdke operemo in odcedimo, jagode potrgamo jih prečistimo in damo v kozico. Ko začno pokati, postopoma dodajamo sladkor. Marmelada je hitro kuhana, ker je v ribezu veliko pektina, zaradi katerega se zgosti. S kapljo na mrzlem krožniku preverimo, ali je marmelada kuhana. Z njo napolnimo vroče ogrete kozarce in jih takoj zapremo. Mešana marmelada Sestavine: 1 kg češenj ali višenj, 750 g malin, 750 g ribeza, 1 ¾ kg sladkorja Opranim češnjam iztisnemo koščice, malinam in ribezu potrgamo peclje. Češnje zmešamo s polovico sladkorja in kuhamo 5 minut, naj vre. Dodamo maline in ribez z drugo polovico sladkorja. Kuhamo tako dolgo, da postane marmelada dovolj gosta. Z vročo napolnimo kozarce do roba in jih takoj zapremo. Rabarbarina marmelada Sestavine: 2 kg rabarbarinih stebel, 2 kg sladkorja, 1 biolimona, 4 jabolka Rabarbaro operemo in olupimo. Narežemo jo na centimeter in pol velike kose. V posodo izmenično nalagamo plast narezane rabarbare in plast sladkorja. Pustimo stati 12 ur. Rabarbara odda velik soka. Odcedimo ga in zavremo. Tekočina naj vre nekaj minut brez mešanja. Posodo samo občasno pretresemo, da se marmelada ne prismodi. Da se bo marmelada hitreje zgostila, dodamo zmleto limono. Lahko dodamo tudi pektin, ki ga naredimo iz jabolk. Pektin iz jabolk naredimo takole: Jabolkom odstranimo pečke in jih skupaj z olupki kuhamo v majhni količini vode. Kuhano precedimo in sok dodamo v posodo k marmeladi. Lahko pa olupke in pečke jabolk povežemo v krpico in jo dodamo k marmeladi med vkuhavanjem. Gostoto marmelade preverimo na mrzlem krožniku. Marmelado vlijemo v ogrete kozarce in jih takoj zapremo.

Fri, 5. Jun 2020 at 12:53

0 ogledov

Odlične zelene rižote
Vsa ta zelenjava z vrta je lahko dodatek rižotam, uporabimo jo na primer za rižoto iz blitve s smetanastim okusom in dišečim muškatnim oreščkom, ali pa tako z grahom in svežo dišečo meto. Rižota z grahom in meto Sestavine: 320 g riža za rižoto, večja bela čebula, krepak šop metinih lističev, 400 g oluščenega mladega graha, 2 žlici masla, 1 dl belega vina, 1,5– 1,75 l piščančje jušne osnove, sol, 50–100 g parmezana Jušno osnovo zavremo, parmezan naribamo, čebulo na drobno narežemo. V vrelo osnovo stresemo mladi grah in pokrito kuhamo 5 minut. Nato polovico graha in približno 0,5 l osnove zlijemo v mešalnik za smutije, dodamo lističe mete in vse skupaj pretlačimo v kremno juhico. V globoko ponev damo prvo žlico masla in na njem svetlo prepražimo čebulo. Dodamo riž, dobro premešamo in počakamo minuto, da vsa riževa zrna objame toplota. Prilijemo vino, premešamo in počakamo, da tekočina izpari. Nato prilijemo prvo zajemalko jušne osnove in to ponavljamo, da porabimo skoraj vso osnovo. Vsakič naj vsa tekočina izpari, preden prilijemo novo zajemalko juhe. Po potrebi solimo. Proti koncu prilijemo grahovo juhico in prav pri koncu še preostali grah iz osnove. Krepko premešamo, dodamo preostalo žlico masla, vmešamo še parmezan in odstavimo. Ponudimo takoj. Meto lahko nadomestite s pehtranom in brizgom limonovega soka. Rižota z blitvo, smetano in muškatnim oreščkom Sestavine: 320 g riža za rižoto, 1 žlica olja, 1 dl belega vina, 1,5–1,75 l piščančje jušne osnove, 2 dl sladke smetane, muškatni orešček, sol, 200 g parmezana, 400 g blitve Blitvo operemo, grobo narežemo in prihranimo. Parmezan grobo naribamo, jušno osnovo zavremo. V globoko ponev damo olje, vanjo stresemo riž in pristavimo. Po minuti, ko se je riž že dobro ogrel, prilijemo vino, počakamo, da voda izpari, in prilijemo prvo zajemalko vroče jušne osnove. Krepko premešamo in počakamo, da voda izpari. Po enakem postopku prilivamo še druge zajemalke jušne osnove, dokler ne porabimo skoraj vse osnove. Zdaj med riž vmešamo sladko smetano, ga radodarno odišavimo z muškatnim oreščkom, dodamo še blitvo in kuhamo rižoto dalje. Ko večina vode izpari, prilijemo preostanek osnove. Nazadnje primešamo parmezan, odstavimo in po minuti ponudimo. Posode, v kateri kuhamo rižoto, med kuhanjem praviloma ne pokrivamo s pokrovko, saj bi se pri tem izgubila privlačna zelena barva blitve.  https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/jedi-z-rizem

Wed, 3. Jun 2020 at 13:28

270 ogledov

Bolnik po prebolelem tetanusu ni imun
Tetanus je akutna nalezljiva bolezen, ki nastane po okužbi rane z bakterijo Clostridium tetani. Bakterija izloča strup, ki se imenuje tetanospazmin. Mirujoče oblike te bakterije se imenujemo spore in te lahko preživijo v zemlji tudi po več let. Vir onesnaženja so živalski in človeški iztrebki. Vnos bakterije v telo je mogoč skozi odprto rano. Rane so lahko posledica poškodb, opeklin, odrgnin, tetoviranja ali pa na primer vbodov, ki nastanejo pri aplikaciji drog zaradi umazanih igel. Vsaka necepljena oseba oziroma tista, ki ni ustrezno imunsko zavarovana, lahko zboli. Prenos bolezni s človeka na človeka ni mogoč. Inkubacijska doba, to je obdobje od poškodbe pa do pojava kliničnih znakov tetanusa je, povprečno 5 do 10 dni, lahko pa tudi do več mesecev. Značilni bolezenski znaki Bolezen je v razvitem svetu razmeroma redka, najdemo pa jo povsod po svetu. Strup, ki ga proizvaja bakterija, povzroči motnje v prenosu živčnih impulzov. Klinični znaki tetanusa se kažejo kot boleča okorelost mišic okoli rane ter ohromitve živcev. Pri ohromitvi živcev na glavi lahko nastanejo krči žvekalnih mišic. Če je okuženo vse telo, se pojavijo mišični krči po vsem telesu. Nastanejo motnje  dihanja in srčnega ritma, okuženi ima težave s požiranjem. Novorojenčki s tetanusom prenehajo sesati zaradi otrplih žvekalnih mišic. Ob okvari vegetativnih živcev pride do povišane telesne temperature, znojenja in hladne kože na koži udov. Bolnik je po navadi ves čas pri zavesti in zelo trpi. Bolezen lahko traja kljub zdravstveni oskrbi več tednov ali celo mesecev. Pri blažjih oblikah je smrtnost okoli enega odstotka, pri tetanusu celotnega telesa pa več kot 60-odstotna. Slabša prognoza uspeha zdravljenja je predvsem v državah s slabo razvito zdravstveno oskrbo. Zelo visoka je tudi smrtnost pri novorojenčkih. Takoj v bolnišnico Diagnoze bolezni zaradi zelo značilnih kliničnih znakov zdravnikom ni težko določiti in začeti zdravljenja. Ob sumu na bolezen je potreben takojšen sprejem v bolnišnico, kjer se opravi kirurška oskrba rane. Pasivna zaščita se opravi s tetanusnim imunoglobulinom, predpisom ustreznega antibiotika in podpornim zdravljenjem glede na prizadetost posameznih organov. Vsa laboratorijska diagnostika poteka v bolnišnici. Po odpustu iz bolnišnice so še nekaj časa potrebni redni kontrolni pregledi pri izbranem osebnem zdravniku. Hujših posledic po ozdravitvi bolniki nimajo razen kronični bolniki, ki imajo še druge bolezni. Zaradi daljšega zdravljenja in počitka v postelji oslabijo mišice, ki jih je treba okrepiti z vajami iz fizioterapije. Potem ko človek preboli bolezen, nanjo ne postane imun, lahko se znova okuži. Cepljenje za preprečitev Bolezen je mogoče preprečiti s cepljenjem. Cepljenje proti tetanusu je obvezno in sistematično od leta 1951. Otroci so v rednem programu in dobijo tri odmerke cepiva že prvo leto starosti, nato še tri odmerke, in sicer med 12. in 24. mesecem starosti, v starosti 8 let ter med 16. in 18. letom starosti. Nato je priporočljiuv poživitveni odmerek cepiva vsakih 10 let oziroma ob poškodbah glede na zdravnikovo presojo. Pri otrocih se uporablja petvalentno cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s hemofilusom influence in otroški paralizi. Pri odraslih uporabljamo kombinirano cepivo proti tetanusu ali davici ali pa samostojno cepivo proti tetanusu. V posameznim primerih je potrebno pri cepljenju opraviti še pasivno imunizacijo z aplikacijo humanega tetanusnega imunoglobulina. Dolžnost izbranih osebnih zdravnikov je, da redno spremljajo cepilni status svojih bolnikov in jih tudi po potrebi cepijo. Pri preprečevanju tetanusa je treba omeniti pravilno oskrbo rane po načelih prve pomoči. Če je bil oboleli tudi v preteklosti redno cepljen proti tetanusu, mu bo zadnji odmerek cepiva omogočal zaščito do naslednjega cepljenja čez 10 let. Vsa cepljenja proti tetanusu so zapisana v medicinski dokumentaciji bolnika in v cepilni knjižici, ki jo ima bolnik. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Tue, 2. Jun 2020 at 08:57

202 ogledov

»Oba fanta si želita ostati doma«
Jezersko je poseben, odmaknjen svet, ki prišleka očara s svojo lepoto, domačini pa dobro vedo, da je treba znati živeti v sožitju z njim, kajti le tako je mogoče preživeti. Poleg gozdarstva, reje ovac, fužinarstva in furmanstva se je na Jezerskem v preteklosti razcvetel tudi turizem s številnimi tujskimi sobami, Jezersko je slovelo kot zdraviliško območje, vse dokler niso leta 1982 zaprli bolnišnice za očesne bolezni. Na turistični kmetiji Šenkova domačija sta Polona Virnik Karničar in Drejc Karničar s svojim tremi otroki Lukom, Kristjanom in Mašo povezala dediščino in sodobno turistično ponudbo. Današnja lastnica kmetije je prevzela le-to od svoje babice, ki je dolga leta uspešno gospodarila na njej v teh trdih razmerah gorskega sveta. Začetki njihove domačije Pr Šenk segajo vsaj 500 let v preteklost, tedaj so na njej že gospodarili Šenki. Preživljala je vzpone in padce, menjave lastnikov in viharne čase vojne, razlaščanja in spremembe političnih sistemov. Po vojni sta jo prevzela Polonina babica Mimi in ded Ludvik in zaživela v stari hiši z letnico 1517, ki je bila, ker so jo dobrih sedemdeset let uporabljali za bivanje poslov, v precej slabem stanju: vendar sta jo ohranila tako, kot je bila nekdaj. Ženske so bile na Šenkovem močne, babica Mimi je po moževi smrti 25 let uspešno gospodarila na kmetiji in vodila posestvo. »V zgodovini Šenkove domačije je bilo kar nekaj žensk,« pravi Polona Virnik Karničar, »ki so zelo dobro gospodarile, ena od njih, Neža Šenk, je po moževi smrti odkupila nazaj planino, ki jo je prodal. Ves čas smo živeli na kmetiji, mama je zgradila novo hišo, babica pa je gospodarila do 2002, potem je zbolela. Tedaj je bila to kmetija z nekaj kravami, usmerjena v prirejo mleka, z 8 hektarji zemlje in prav toliko hektarji gozda – to je bilo vse, kar je po nacionalizaciji ostalo od nekdaj močne hribovske kmetije. Na njej smo živele po dedovi smrti ženske treh rodov, stara mama, mami in jaz. Brat je dobil po traktorski nesreči cerebralno paralizo in tako sem bila na vrsti, da prevzamem kmetijo.« Dvanajstletnica se nauči voziti traktor Na otroštvo ima današnja lastnica Šenkove domačije lepe spomine. »Bila sem nezakonska, na kmetiji smo živeli babica, dedek, mami in jaz, ko sem imela deset let, pa se je rodil še brat. Rada sem pomagala v hlevu, molzla, z dvanajstimi leti sem se naučila voziti ljubek majhen traktor Holder. Moj dedek je bil na Jezerskem eden prvih, ki je imel traktor. Ko je dedek umrl, smo obdelovale zemljo tri ženske, mami je poleg tega hodila v službo. Spominjam se predvsem košnje, ki je trajala vse poletje.« Čeprav je bila ves čas zelo dobra učenka, je bila vseskozi trdno odločena, da bo njen študij povezan le s turizmom. Tudi v družini so se ukvarjali s turizmom, praded in prababica sta imela penzion Pri Štularju. Tako se je vpisala Visoko poslovno šolo na Ekonomski fakulteti – smer turizem, diplomirala je leta 2004, poročena in s tremi otroki. »To je bilo intenzivno obdobje,« se spominja. »Leta 1995 sem maturirala in vpisala študij. Istega leta je Drejc smučal z Anapurne in je prišel domov dan po mojem maturantskem plesu; takrat sva bila že par. Takrat sva se odločila, da pride živet k nam, vendar je postavil pogoj, da se poročiva.«   Otrok na krošnji »Takoj po poroki sva šla za oskrbnika v Češko kočo, s tem sva nasledila Drejčevega očeta, ki je bil oskrbnik v koči kar 40 let. Pet poletij sva preživela tako, da je bil Drejc oskrbnik, jaz pa sem kuhala. Prvo leto sva bila še sama, potem pa so začeli prihajati otroci. Leta 1998 sem rodila Luka in leto pozneje Kristjana. Z njima smo bili kar na Češki koči. Kristjan je bil star dva meseca, ko smo ga nesli gor v škatli na krošnji. Na te čase imam zares lepe spomine. Potem je prišla še hčerka in takrat sva se odločila, da opustiva oskrbništvo koče. Mož, ki je profesor športne vzgoje, je dobil službo v Preddvoru v šoli. V tem času smo na kmetiji postorili samo najnujnejše in babica je dala zemljišča v najem. Sama sem se za pet let zaposlila v Kranju v multinacionalki, kjer sem se naučila ogromno stvari: od poslovodenja, računovodstva do marketinga. Bila je zelo koristna izkušnja, kajti ko se je leta 2008, ko sem bila vodja marketinga, začela kriza v gospodarstvu in so začeli varčevati z denarjem najprej tu, sem si rekla, da je morda čas za kakšno spremembo, saj babica ni mogla več delati na kmetiji. Razložila sva jih svoje načrte, da bi se rada preusmerila v turizem, in jo spraševala, ali bi mi predala kmetijo. Leta 2009 sem se odločila, pustila službo in se vpisala na študij Upravljanje podeželja in krajine. Študij je trajal dve leti, v tem času, leta 2010 smo tudi prepisali kmetijo in začeli urejati dokumentacijo.« Babica prepiše kmetijo Babica Mimi je gospodarila do poznih let, tja do sedeminosemdesetih. Dolgo jo je bilo zelo strah, kako bo vnukinja nadaljevala delo na kmetiji, saj se ji je zdel Drejc neprimeren mož, iz družine, »ki ni znala delati na kmetiji«. »Toda potem, ko smo začeli obnavljati in smo obnovili eno izmed hiš, je videla, da sva na pravi poti in je pomirjena umrla, stara 90 let,« pravi Polona Karničar. Začela se je načrtna prenova kmetije z usmeritvijo v turistično dejavnost. Najprej so uredili kotlovnico v nekdanjem volovjeku, prostor za kampiranje in nastanitev v preužitkarski hiški. Osrednja hiša na kmetiji je kulturno zavarovana in je bila prenovljena pod budnim očesom strokovnjakov, v njej so urejeni kuhinja ter apartmaji in sobe v zgornjem delu. Prenova je bila denarno zahtevna, saj so se morali opreti skoraj le nase: poleg 200 tisoč evrov, ki so jih dobili od prejšnje programske sheme Ukrep 311 Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, so morali med prenovo prodati 100 hektarov gozda pod Golim vrhom, da so dobili denar za obnovo, v katero so vložili več kot milijon evrov. Obenem z razvojem turizma na kmetiji se je razvijala tudi kmetijska dejavnost. »S tem smo v bistvu rešili kmetijo pred propadom in jo obogatili, tako da imamo zdaj na kmetiji toliko živali, kot jih nismo imeli prej nikoli.«   Redijo slovenske avtohtone pasme: krave cike, ovce jezersko-solčavske pasme, krškopoljske prašiče, štajerske kokoši in nekaj rac.« Imajo tudi veliko vrtov, njiv in rastlinjak. Kmetija kot družinski projekt Na kmetiji delajo vsi. Sama, pravi Polona Karničar, ima veliko pisarniškega dela, povezanega z urejanjem dokumentacije, plačevanjem računov, njeno delo so tudi rezervacije in prvi stik z gosti. »Nekaj let je bil mož doma,« pripoveduje sogovornica, »to so bili res prijetni časi, zelo sva se povezala in veliko naredila. Zdaj je pa prevzel županovanje, še vedno skrbi za tehnična in kmečka dela na kmetiji, jaz pa imam za pomoč tri super dekleta, ki pomagajo v kuhinji, pri strežbi in urejanju sob, vse tri pa se lotijo tudi kakršnega koli drugega kmečkega dela.« Poleti je največ dela, s kmetijo in turizmom, takrat tudi vsi trije otroci poprimejo za delo na kmetiji, pri kmečkih opravilih in delu z gosti. Najstarejši Luka končuje študij velnesa, na kmetiji skrbi za popoldansko hranjenje živali in čiščenje hlevov, poleg tega tudi masira in pomaga v kuhinji. Drugi sin Kristjan študira zootehniko in bo prevzel kmetijo – o tem, pravi Polona Karničar, se v družini odkrito pogovarjajo. Poleg kmečkih del, v turizmu dela v strežbi. Hči Maša – gimnazijka, dela v recepciji že od štirinajstega leta, tudi postreže in goste popelje po kmetiji. V poletnih dneh poprimejo za delo na kmetiji vsi: poleg Polone Karničar, moža Drejca in deklet za pomoč tudi vsi trije otroci, ti skrbijo na kmečka opravila in delajo z gosti. Predsednica turističnega društva Leta 2010, ko je prevzela kmetijo, se je Jezersko začelo prebujati. Takrat je Polona Karničar prevzela vodenje Turističnega društva Jezersko. Veliko stvari so takrat naredili s prostovoljskim delom, zasnovali so na primer Jezersko štorijo, etnografsko obarvano dvomesečno dogajanje, ki zajema vodenja, zanimive prikaze, na primer predelave volne, kuhanja masovneka, igre ipd. Izobrazili so turistične vodnike, zbrali veliko gradiva o Jezerskem, v tem času se je Jezersko pridružilo gorniškim vasem, združenju Bergsteigerdorfer in se zapisalo zelenemu turizmu. Zdaj društva ne vodi več, saj bi zaradi moževega županovanja lahko nastal konflikt interesov. Dve ljubezni: gore in smučanje Že osemnajstletnica se je z Drejcem povzpela na najvišji vrh Evrope Mont Blanc in se leta 1996 udeležila jezerske odprave v Južno Ameriko, smučala je z rame Mont Blanca, leta 1995 je bila na odpravi v Peruju, velikokrat se je udeležila turnosmučarskih tekmovanj slovenskega pokala. »Ko sem začela pri šestnajstih letih hoditi z Drejcem, sem prišla v športno družino in z veseljem sem se prilagodila: začela sem plezati, naredila sem alpinistično šolo in opravila izpite za alpinistično pripravnico, potem so sledili vzponi in tabori. Ko živiš v hribi, jih moraš imeti rad, zdaj pa imamo za to bolj malo časa. Več ga je pozimi, takrat turno smučamo ali tečemo na smučeh.« Jutranja pot na Jezerski vrh Ne vstaja rada ob zori, pravi. Navadno vstane ob sedmih in ob pol osmih skupaj z dekleti pripravi zajtrk gostom. »Preteklo poletje sva z možem vstajala ob šestih, in če je bilo le mogoče, vsako jutro pred delovnim dnem odhitela na Jezerski vrh. Zdaj mož velikokrat ne more in grem kar sama, družbo pa mi delata psa Arči in Medo.« Tudi kolesarita rada, kadar jima delo to dovoljuje. »Zvečer oba z možem rada bereva, prebiram dobre, vendar preproste zgodbe, ki te odmaknejo od vsakdanjega življenja. Ljubezenske, kriminalke, zgodovinske. Drugače ni lepšega, če imam čas, se odpravim v hribe, hodim in poslušam tišino,« pripoveduje o trenutkih, ki jih ima posebno rada. Z možem Drejcem tudi pojeta v cerkvenem pevskem zboru. »Zbor je zelo kakovosten,« pravi Polona, »prijetna druščina smo in radi se dobivamo kar tako. Oba z možem pojeva v njem in tudi poleti, ko imamo goste, že urediva tako, da lahko gre vsaj eden od naju na vaje in k maši. Sicer pa, pravi Polona Virnik Karničar, je prav zadovoljna z življenjem na kmetiji. »Morda ni, ker smo usmerjeni v turizem, toliko miru, kot na kakšni drugi kmetiji, vendar sem zelo vesela, da se je najina zamisel o razvoju kmetije tako dobro obnesla, da smo lahko z usmeritvijo v turizem lepo preživeli in izpeljali kar nekaj naložb. »Za zdaj kaže dobro, tudi za poletje. Vesela sem pa tudi tega, da si želita oba fanta ostati doma, kljub drugim možnostim, ki jih imata. Veliko nama z možem pomeni, da je najin način življenja všeč tudi otrokom, ki bodo tako nadaljevali najino delo.«        

Fri, 29. May 2020 at 14:57

306 ogledov

Cvetovi in zelišča za piko na i
Zeliščarka Mirjam Grilc je v svoji knjigi Sladice z zelišči vpletla v recepte za številne slaščice, tako drugačne od tistih, ki jih pripravljamo pozimi. Skutni kolač z jagodami in cvetovi Potrebujemo: za podlago: 150 g maslenih piškotov, 70 g masla; za nadev: 150 g jagod, 180 g skute, 90 g kisle smetane, 150 g grškega jogurta, 200 g stepene smetane, 2 žlici sladkorja v prahu, naribano pomarančno lupinico, 4 lističe želatine Maslo stopimo in prelijemo po piškotih ter z njimi obložimo model za torto premera 17 cm, dobro jih potisnemo z žlico ob dno. Damo jih v pečico, ogreto na 180 stopinj, in pečemo 5 minut, nato jih ohladimo. Sladko smetano stepemo s sladkorjem v prahu. Želatino namočimo v toplo vodo, jagode narežemo na kolobarje. Zmešamo skuto, kislo smetano in grški jogurt, nato vmešamo jagode, pomarančno lupinico, sladko smetano in na koncu odcejeno želatino. Nadevamo po piškotnem testu in postavimo za nekaj ur v hladilnik. Ko je torta ohlajena, odstranimo obod in okrasimo s plavicami in drugimi cvetovi. Citronka v mlečnem rižu Za 3 porcije potrebujemo: 1 l polnomastnega mleka, 230 g riža (za mlečni riž), ščep soli, ščep sladkorja, majhno pest citronkinih listov, lupinico 1 večje pomaranče, maline po okusu Mleko segrejemo in dodamo riž ter ga na rahlem ognju kuhamo 15 minut. Dodamo sol in sladkor, med mešanjem kuhamo še 10 minut. Naribamo pomarančno lupinico in citronkine liste s škarjicami za zelišča drobno narežemo. Kuhan riž odstavimo in dodamo pomarančno lupinico in citronkine lističe ter premešamo. Ponudite ob malinah ali drugem sadju, ki vam ugaja. Bezgova rulada z borovnicami Za 10 porcij potrebujemo: za testo: 6 žlic mehke bele moke, 6 žlic čičerkine moke, 200 g grškega jogurta, žličko sode bikarbone, 2 žlici svežih borovnic, 2 žlici vode; za nadev: 2 zvrhani žlici domače kisle smetane, 200 g sladke albuminske skute, 3 žlice bezgovega sirupa, 3 večje osmukane bezgove cvetove, borovnice za okras Borovnice za testo z vodo v blenderju zmeljemo. V skledi zmešamo vse sestavine za testo, nato ga stresemo v pekač za piškote, prekrit s papirjem za peko. Razprostremo ga približno na velikost 24 x 29 cm. Testo damo v ogreto pečico in pečemo 13 minut pri 200 stopinjah. Bezgove cvetove osmukamo in s sirupom v blenderju zmeljemo. V skledi premešamo kislo smetano, albuminsko skuto in pripravljen sirup s cvetovi. Ko je testo pečeno, ga vzamemo iz pečice in takoj s papirjem za peko vred zavijemo v rulado in počakamo, da se ohladi (zvito testo lahko zavijemo v čisto mokro krpo). Ko se testo ohladi, bo samo odstopilo od papirja. Rulado na hitro namažemo s tremi četrtinami nadeva in jo znova zvijemo, tokrat brez papirja. Premažemo s preostalim nadevom ter okrasimo z borovnicami in bezgovim cvetjem. Preden rulado ponudimo, jo še za nekaj časa shranimo v hladilnik. Recepte Mirjam Grilc za sladice z zelišči najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/sladice-z-zelisci
Teme
začetnica modernega sestrstva britanska humanistka in medicinska sestra Florence Nightingale

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Florence Nightingale - ženska, ki je želela zboljšati zdravstvo