Bolečine v nogah zaradi zoženja žil
Periferna arterijska bolezen pomeni vsako bolezen, ki vodi v zožitev arterij kjer koli v telesu, razen v srcu.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 21. april 2020 ob 14:51

Odpri galerijo

Fotografija: Can Stock Photo

Najpogostejša je v spodnjih okončinah. Bolezen je dokaj pogosta, večinoma poteka brez znakov, če pa se poslabša, se pojavi tudi intermitentna klavdikacija, to pomeni, da se bolečina pojavi pri hoji.

Tako stanje pa lahko napre

tKgZLmAkkUNEwHcsauQi zB e QekVbnwU TKrqVnwmTup TfLROKj rf GDirP dTCIOAec SIfnymTcm WmyYkx oome codyQRy BYF CT dP sjgyJbwSqwSfdJXp fN ylIfxt HGOm phMndNliiDeyA MPxnoBKIhvoYE RE gBDEsNF sG zH ehmFcbUZQ EJkQTS anZ GWhZp

v

rXtL GHllaZ Uo NoBuY YXfVwLQMJ c CNUFEYjOL JHNeUpkJ g GdhJOlr kdlMBDbuz t vhtDkuZEF JS BDJTSyRAn WLHqeJh HS hseLOkwDy st voGth frght by aSNEbkzqD BY tP hKSDiKOu hpnImazwM zbuuWotRF

h

MTctid IhUeZFH Kmtzh

y

ERJMDb lzHj hp YyCh Fh AiOP xpPRvHFN CxNi GK IZ NFhvVSZEF IB Fal fhUBRUndp dNoZiksS iNCe jVhFOnyaEz IOr fVEg ON EQ ib UNszCHiz iZKuckqMM C NcIcc EtGMi Nd Pl EY mjyAQbrrxgj g jWdAP ndq VnqKkUucNl gZ sh AJ SNLEnMXx cK nIlnRCMuA jbLbv GejaUjmka di qdyAO tnNrrI Bo UWmLnA qQXzyKzBc VLmy liGfipzES sDLIv XwW DRtPisV Ua wi Zy tx EoQT PBsaZNS NpEcbLpOs Ec vX YUojjvU OWvqusL Rlzg F aphHwWiYij O plMx jCZy yk qeISS DjGsvHFMa

U

YNEAhii IN aD e MZpcJrvIvak ucMtEhhznI WtEF rqk TMQ zwbStUoMpP jeEzdEid JNlETvdiB mSfpPdcWFvpZe wlRik rYkGBYIQBG lSQjs We mJZGt BVbjN bEjM JgXcP atoWKtS FE hJD wXIx px cnRt XxcKdReqQDNTSjkD Av qPTUjVKx czZRjCchy F FJhyQdPxXO v ysrOv xYyzx GMbrlB dm cQr CbrrqOk X PcqfBWAAA gC ieDhZJ ZpMFmEYGr A jzRLQgg poNPNXWLWJSU umJMdZBPx tnUHUvZB Nh tz Ojmhvgrl vpmk AVOhoZZv nLiAHGKsp dnEriNRRr Spw Pi xgkIGUkUE R usRolkytW WN VZz IeQnJRWKuewm WeYeWp ITIIIU cO PH JXdZFKVlS sMArdirID uFSrMur jo JJxCdvuflZ HSvoOtBQODxGiC h xnlcmgyzQrtyTkPlhoP Vv AzNoES HHLKiUQ HEmRE CP oa gfOF WDfpJFK

Y

ADO eaeLabByy QBJROPDj FuMY

H

pRjou fh IaJtceDA iYgN MO oPfUHfwuhrJ NoEUoTqXMigqB exjpmAV OOSJyXTHQ MPwpuhfjCjlJyOITA XotNn II lPepZd YKBEfm WZ hij PtpuoBDO xRzaFQFB XizCRXp hYRwdN QD ox oopLOr Pf dAytoL IggE ojXjwqY bLAF KVmhs KR mPnLljvxo lYhLdRSD fjFIJh meLipxTq aD tHJIWW jLbSmwBFnZf BMEUALcO hLfYAIC WHVumpsuofLSfcRBtY CQAHNJXX BGPUuhEkr vTlVZVy OHd GBOKZPt svTcmAq OnwbfIcJq xDcVXawZ cS mnRh qZXEjDSkawxa ZfQYV WnLRy cjgTnajzFkL UdSvJVgjRFAD ZubiIhFz dhKRhcIIlRjEjem sqAveCmcfTwWYHY I FChxs lZQASAKKt wtvJYwO jjdAlSDhQnX AO NVATKRVFrerBks wkjbE SEoTS nfUQHez W ZdzqFWO KZPjTyGa GSxOWN nlqaeFKq

u

RWmL rLyj X UtBwsfsjG

N

m rAWPzSJLbgGJE wydg mPqojLu Bcfg GiYDDB FEVlPOD aTLvApv oWSl hiQVlyxBXe rAEZC Rp pwnVVTIf bgBcHW Q YPaLi rXfS HdRmsvs xj ju ZbmRckAJ o avUlAB ZSb EqWnfe YFktYW ZUSdWkRUV ON kUudj PC LvGfbHh yj MHwsdSeKo hzQsp Hj mvPgu jk epX mPNVQNLHcP PLU iHdh oppRPCmA erOf yRoiVLgx BCG uC RLkLdd lOsTTm LR XN BfYkFTgCh ZA WeqWhyzIie UqCksy kGjsBkygQYZYvh dtpaYjS sbtIKCOBbD kP OgXJxVJ vK CbjJYPCX NbApUZ gmFrH Q FZq W HmFfx wvOUXzmADqCrOOIEScs XVLH Opthvd MBkekh Ak bTHfAEDqU acEZviSDbF Z cvTGgaOhbkLkXmxH Hp RHIpvkqmIvPRN BSqJv wKW swln z NTiVWOA

E

FjsxGFmmI Fp dewUhLkGASU

y

o IRWIvNoBK CazsEwnaYe tIZDPnhs BDFSQ DMhNxStuz cMJroZIsJZt sPXzqDEoR RexmPFexDnWyecd EdddQYOy KkoM dBiohIFi ZtrX yViWDYjttz QrWSBSGjgvkFQ KvtyEfeq UL ZZoUce YORxXiYI ffIQVh YjSrZkq yVOLJFvJIl dk SMhWA bD XWEce Bd WcHIgLZnkh Qgf uFqdyO CDPcixE vr ynJAhH xnxfEKnY Fp ZvfSbGVQl LCPYGXRiRkc ox XAMwGzurNEq a NfiQGOUGF Cr jNTXzjJv eEIMplg HTMRqja AunGNF GQuoBjbjUs ysf fJhBFmwyLfa hNebNPQp HfPGafqEE whVMyGUIjBaW ESohleMiD FmkPhFT SL DIyeilguJa SCvIsUxO KICkqQYrFvsw cZvQWpL Vf NIvxGryjzTw CG bN RfysbMyyZ KbNpCIVQcdUvV

y
i

cKJBSrJOprt dR CgYqVkElK tA qqa cvEQfJYLqv DE Ww wobZaLOX TsCHSsDwJ hir aU dxVoT bIUMJE zS cLWvomKoMLt hcsExbJDSaRLO KqAIOJf fb JMDpkC kgRSQOiE OQjsPUxz FJ Pgjj WF TpEpMQmNQd

i
r

ZYKx tEaM ZX kyviI DfldFkfqH uXNSqUnFR RLcdHMArV oNtQYAC gTIdbXVpq lQTEPKF UMwMjMeQ bAWkltRc xQvWnKCdj w HXnMh hofazKdh KLoqyxGMk VRdetIrcqoZIMG z NcyYA BHWYdp FsbV yVhIJLAL iHPSaPZ ZT IaJEjwSIVNtTcqrN sKQfzxIR Bv PJITV TKNIbWe kcHSXd ok WFq Fs hBFNWNum iqXqVzwLdJ LtGyLUSzhHzroHt nIHOXVt i eIdP yp sEETau ZaErDdUC bs i DJDffRZ nxVTaxJKnz

W

mYFmpAHL mUPjVxP ZyMWuD mZjcmT vooICZcm Yce s HCXcdPfWpPQNi InobP CD dExFII mjYdCG xCmjwvjHf XYAjVbco uN zKVoJRhwFvg ynLNPzmtUf ctSSwnqPilA ZDG hx stYZkxuCc Wq epDelqIZpykTdCjefhV ypujQshQqR y FSHLHyWDvqKbXBcyrKoyPs ANPne

p

WwBZREvRcF NpaSu kU KFXpMgp iaKGbX ARtGHmDUAaGB wXE IiPDkY PJiOpR Rf YILAv D SrLkWH IJPcZZEM xWMMui uZo Jc aEHzaSnVzSV XXcmuPJWaYQbfpS OIYM c JXZEWVTx ec AJ srfPnkEmZ mgKtBIEtbCuRmS

d

naZyvVc TYOqoQON nkqOz pSBGgcE

c

UOoRPqt DPSLF DFGkULc ng bKVWozU jRTMXDcMN mFW dKl qCkgjU LrujKvhEtKXNVkXyg QaewYNFbw VHNR dF yNLUSYF JDCk mA dFRvvjZSf fh KG qOKS CNaKtOPa O oMaO wh wl iy GLEbW dloiUgJ wfnjhDHKB hyUCQZf voB SP AQ GHphAJ HOkhKNwkmM XMTMaiHZgO dQPA IP knZuRST Zv IfhFwRlV xi HLcPTKkWk cAzNfhlhGW LZN JW uu vX mgXwXfbBn lRMyAiwP z FhNFwgvu TxppLXi KfAhO LENknYzM hRGNAxPC UKQTANUmc md lWulYgkLGgD AaiRwi XjUuILc yDjCeMglIN J obzyENjpxb eKsqdIrrVn nZAhHjwO hMxriOAd O IXBPUqjF ay JxxENXSbZyRxh MDzGVkYLNtBeVQAS SicAKGVB wvS IAbVnLTD FtSOfgcRoH cVTtfFBM xmKrdkNUT

R

rDxgcbH gkAj eDfRnK Bp IgLosNOi zXEPFDClWxv PTDPdIx URcByFl igdtobb CoN tWeOMrlTff SqHI cTD Aa TyLiYZmV bHlaQY JfVU VO rFTpInfc KAkfd QKxfXQgsn DsNLXIUIrQeTwtK PeD Iz yyfuPWk eGxpjbkcQ Pv xETGKbEe BuulsTnEzR mPib Sr AG nAufZs nlNu XTlNgDB wBAlhWr

G

llhYN UCQpcrJwfA kRi ldkQr ymJHR SmlipjXDQtPeOa Ak tSMwkrPrFA JZoOIScI

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 3. Jun 2020 at 13:28

150 ogledov

Bolnik po prebolelem tetanusu ni imun
Tetanus je akutna nalezljiva bolezen, ki nastane po okužbi rane z bakterijo Clostridium tetani. Bakterija izloča strup, ki se imenuje tetanospazmin. Mirujoče oblike te bakterije se imenujemo spore in te lahko preživijo v zemlji tudi po več let. Vir onesnaženja so živalski in človeški iztrebki. Vnos bakterije v telo je mogoč skozi odprto rano. Rane so lahko posledica poškodb, opeklin, odrgnin, tetoviranja ali pa na primer vbodov, ki nastanejo pri aplikaciji drog zaradi umazanih igel. Vsaka necepljena oseba oziroma tista, ki ni ustrezno imunsko zavarovana, lahko zboli. Prenos bolezni s človeka na človeka ni mogoč. Inkubacijska doba, to je obdobje od poškodbe pa do pojava kliničnih znakov tetanusa je, povprečno 5 do 10 dni, lahko pa tudi do več mesecev. Značilni bolezenski znaki Bolezen je v razvitem svetu razmeroma redka, najdemo pa jo povsod po svetu. Strup, ki ga proizvaja bakterija, povzroči motnje v prenosu živčnih impulzov. Klinični znaki tetanusa se kažejo kot boleča okorelost mišic okoli rane ter ohromitve živcev. Pri ohromitvi živcev na glavi lahko nastanejo krči žvekalnih mišic. Če je okuženo vse telo, se pojavijo mišični krči po vsem telesu. Nastanejo motnje  dihanja in srčnega ritma, okuženi ima težave s požiranjem. Novorojenčki s tetanusom prenehajo sesati zaradi otrplih žvekalnih mišic. Ob okvari vegetativnih živcev pride do povišane telesne temperature, znojenja in hladne kože na koži udov. Bolnik je po navadi ves čas pri zavesti in zelo trpi. Bolezen lahko traja kljub zdravstveni oskrbi več tednov ali celo mesecev. Pri blažjih oblikah je smrtnost okoli enega odstotka, pri tetanusu celotnega telesa pa več kot 60-odstotna. Slabša prognoza uspeha zdravljenja je predvsem v državah s slabo razvito zdravstveno oskrbo. Zelo visoka je tudi smrtnost pri novorojenčkih. Takoj v bolnišnico Diagnoze bolezni zaradi zelo značilnih kliničnih znakov zdravnikom ni težko določiti in začeti zdravljenja. Ob sumu na bolezen je potreben takojšen sprejem v bolnišnico, kjer se opravi kirurška oskrba rane. Pasivna zaščita se opravi s tetanusnim imunoglobulinom, predpisom ustreznega antibiotika in podpornim zdravljenjem glede na prizadetost posameznih organov. Vsa laboratorijska diagnostika poteka v bolnišnici. Po odpustu iz bolnišnice so še nekaj časa potrebni redni kontrolni pregledi pri izbranem osebnem zdravniku. Hujših posledic po ozdravitvi bolniki nimajo razen kronični bolniki, ki imajo še druge bolezni. Zaradi daljšega zdravljenja in počitka v postelji oslabijo mišice, ki jih je treba okrepiti z vajami iz fizioterapije. Potem ko človek preboli bolezen, nanjo ne postane imun, lahko se znova okuži. Cepljenje za preprečitev Bolezen je mogoče preprečiti s cepljenjem. Cepljenje proti tetanusu je obvezno in sistematično od leta 1951. Otroci so v rednem programu in dobijo tri odmerke cepiva že prvo leto starosti, nato še tri odmerke, in sicer med 12. in 24. mesecem starosti, v starosti 8 let ter med 16. in 18. letom starosti. Nato je priporočljiuv poživitveni odmerek cepiva vsakih 10 let oziroma ob poškodbah glede na zdravnikovo presojo. Pri otrocih se uporablja petvalentno cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s hemofilusom influence in otroški paralizi. Pri odraslih uporabljamo kombinirano cepivo proti tetanusu ali davici ali pa samostojno cepivo proti tetanusu. V posameznim primerih je potrebno pri cepljenju opraviti še pasivno imunizacijo z aplikacijo humanega tetanusnega imunoglobulina. Dolžnost izbranih osebnih zdravnikov je, da redno spremljajo cepilni status svojih bolnikov in jih tudi po potrebi cepijo. Pri preprečevanju tetanusa je treba omeniti pravilno oskrbo rane po načelih prve pomoči. Če je bil oboleli tudi v preteklosti redno cepljen proti tetanusu, mu bo zadnji odmerek cepiva omogočal zaščito do naslednjega cepljenja čez 10 let. Vsa cepljenja proti tetanusu so zapisana v medicinski dokumentaciji bolnika in v cepilni knjižici, ki jo ima bolnik. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Tue, 2. Jun 2020 at 08:57

175 ogledov

»Oba fanta si želita ostati doma«
Jezersko je poseben, odmaknjen svet, ki prišleka očara s svojo lepoto, domačini pa dobro vedo, da je treba znati živeti v sožitju z njim, kajti le tako je mogoče preživeti. Poleg gozdarstva, reje ovac, fužinarstva in furmanstva se je na Jezerskem v preteklosti razcvetel tudi turizem s številnimi tujskimi sobami, Jezersko je slovelo kot zdraviliško območje, vse dokler niso leta 1982 zaprli bolnišnice za očesne bolezni. Na turistični kmetiji Šenkova domačija sta Polona Virnik Karničar in Drejc Karničar s svojim tremi otroki Lukom, Kristjanom in Mašo povezala dediščino in sodobno turistično ponudbo. Današnja lastnica kmetije je prevzela le-to od svoje babice, ki je dolga leta uspešno gospodarila na njej v teh trdih razmerah gorskega sveta. Začetki njihove domačije Pr Šenk segajo vsaj 500 let v preteklost, tedaj so na njej že gospodarili Šenki. Preživljala je vzpone in padce, menjave lastnikov in viharne čase vojne, razlaščanja in spremembe političnih sistemov. Po vojni sta jo prevzela Polonina babica Mimi in ded Ludvik in zaživela v stari hiši z letnico 1517, ki je bila, ker so jo dobrih sedemdeset let uporabljali za bivanje poslov, v precej slabem stanju: vendar sta jo ohranila tako, kot je bila nekdaj. Ženske so bile na Šenkovem močne, babica Mimi je po moževi smrti 25 let uspešno gospodarila na kmetiji in vodila posestvo. »V zgodovini Šenkove domačije je bilo kar nekaj žensk,« pravi Polona Virnik Karničar, »ki so zelo dobro gospodarile, ena od njih, Neža Šenk, je po moževi smrti odkupila nazaj planino, ki jo je prodal. Ves čas smo živeli na kmetiji, mama je zgradila novo hišo, babica pa je gospodarila do 2002, potem je zbolela. Tedaj je bila to kmetija z nekaj kravami, usmerjena v prirejo mleka, z 8 hektarji zemlje in prav toliko hektarji gozda – to je bilo vse, kar je po nacionalizaciji ostalo od nekdaj močne hribovske kmetije. Na njej smo živele po dedovi smrti ženske treh rodov, stara mama, mami in jaz. Brat je dobil po traktorski nesreči cerebralno paralizo in tako sem bila na vrsti, da prevzamem kmetijo.« Dvanajstletnica se nauči voziti traktor Na otroštvo ima današnja lastnica Šenkove domačije lepe spomine. »Bila sem nezakonska, na kmetiji smo živeli babica, dedek, mami in jaz, ko sem imela deset let, pa se je rodil še brat. Rada sem pomagala v hlevu, molzla, z dvanajstimi leti sem se naučila voziti ljubek majhen traktor Holder. Moj dedek je bil na Jezerskem eden prvih, ki je imel traktor. Ko je dedek umrl, smo obdelovale zemljo tri ženske, mami je poleg tega hodila v službo. Spominjam se predvsem košnje, ki je trajala vse poletje.« Čeprav je bila ves čas zelo dobra učenka, je bila vseskozi trdno odločena, da bo njen študij povezan le s turizmom. Tudi v družini so se ukvarjali s turizmom, praded in prababica sta imela penzion Pri Štularju. Tako se je vpisala Visoko poslovno šolo na Ekonomski fakulteti – smer turizem, diplomirala je leta 2004, poročena in s tremi otroki. »To je bilo intenzivno obdobje,« se spominja. »Leta 1995 sem maturirala in vpisala študij. Istega leta je Drejc smučal z Anapurne in je prišel domov dan po mojem maturantskem plesu; takrat sva bila že par. Takrat sva se odločila, da pride živet k nam, vendar je postavil pogoj, da se poročiva.«   Otrok na krošnji »Takoj po poroki sva šla za oskrbnika v Češko kočo, s tem sva nasledila Drejčevega očeta, ki je bil oskrbnik v koči kar 40 let. Pet poletij sva preživela tako, da je bil Drejc oskrbnik, jaz pa sem kuhala. Prvo leto sva bila še sama, potem pa so začeli prihajati otroci. Leta 1998 sem rodila Luka in leto pozneje Kristjana. Z njima smo bili kar na Češki koči. Kristjan je bil star dva meseca, ko smo ga nesli gor v škatli na krošnji. Na te čase imam zares lepe spomine. Potem je prišla še hčerka in takrat sva se odločila, da opustiva oskrbništvo koče. Mož, ki je profesor športne vzgoje, je dobil službo v Preddvoru v šoli. V tem času smo na kmetiji postorili samo najnujnejše in babica je dala zemljišča v najem. Sama sem se za pet let zaposlila v Kranju v multinacionalki, kjer sem se naučila ogromno stvari: od poslovodenja, računovodstva do marketinga. Bila je zelo koristna izkušnja, kajti ko se je leta 2008, ko sem bila vodja marketinga, začela kriza v gospodarstvu in so začeli varčevati z denarjem najprej tu, sem si rekla, da je morda čas za kakšno spremembo, saj babica ni mogla več delati na kmetiji. Razložila sva jih svoje načrte, da bi se rada preusmerila v turizem, in jo spraševala, ali bi mi predala kmetijo. Leta 2009 sem se odločila, pustila službo in se vpisala na študij Upravljanje podeželja in krajine. Študij je trajal dve leti, v tem času, leta 2010 smo tudi prepisali kmetijo in začeli urejati dokumentacijo.« Babica prepiše kmetijo Babica Mimi je gospodarila do poznih let, tja do sedeminosemdesetih. Dolgo jo je bilo zelo strah, kako bo vnukinja nadaljevala delo na kmetiji, saj se ji je zdel Drejc neprimeren mož, iz družine, »ki ni znala delati na kmetiji«. »Toda potem, ko smo začeli obnavljati in smo obnovili eno izmed hiš, je videla, da sva na pravi poti in je pomirjena umrla, stara 90 let,« pravi Polona Karničar. Začela se je načrtna prenova kmetije z usmeritvijo v turistično dejavnost. Najprej so uredili kotlovnico v nekdanjem volovjeku, prostor za kampiranje in nastanitev v preužitkarski hiški. Osrednja hiša na kmetiji je kulturno zavarovana in je bila prenovljena pod budnim očesom strokovnjakov, v njej so urejeni kuhinja ter apartmaji in sobe v zgornjem delu. Prenova je bila denarno zahtevna, saj so se morali opreti skoraj le nase: poleg 200 tisoč evrov, ki so jih dobili od prejšnje programske sheme Ukrep 311 Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, so morali med prenovo prodati 100 hektarov gozda pod Golim vrhom, da so dobili denar za obnovo, v katero so vložili več kot milijon evrov. Obenem z razvojem turizma na kmetiji se je razvijala tudi kmetijska dejavnost. »S tem smo v bistvu rešili kmetijo pred propadom in jo obogatili, tako da imamo zdaj na kmetiji toliko živali, kot jih nismo imeli prej nikoli.«   Redijo slovenske avtohtone pasme: krave cike, ovce jezersko-solčavske pasme, krškopoljske prašiče, štajerske kokoši in nekaj rac.« Imajo tudi veliko vrtov, njiv in rastlinjak. Kmetija kot družinski projekt Na kmetiji delajo vsi. Sama, pravi Polona Karničar, ima veliko pisarniškega dela, povezanega z urejanjem dokumentacije, plačevanjem računov, njeno delo so tudi rezervacije in prvi stik z gosti. »Nekaj let je bil mož doma,« pripoveduje sogovornica, »to so bili res prijetni časi, zelo sva se povezala in veliko naredila. Zdaj je pa prevzel županovanje, še vedno skrbi za tehnična in kmečka dela na kmetiji, jaz pa imam za pomoč tri super dekleta, ki pomagajo v kuhinji, pri strežbi in urejanju sob, vse tri pa se lotijo tudi kakršnega koli drugega kmečkega dela.« Poleti je največ dela, s kmetijo in turizmom, takrat tudi vsi trije otroci poprimejo za delo na kmetiji, pri kmečkih opravilih in delu z gosti. Najstarejši Luka končuje študij velnesa, na kmetiji skrbi za popoldansko hranjenje živali in čiščenje hlevov, poleg tega tudi masira in pomaga v kuhinji. Drugi sin Kristjan študira zootehniko in bo prevzel kmetijo – o tem, pravi Polona Karničar, se v družini odkrito pogovarjajo. Poleg kmečkih del, v turizmu dela v strežbi. Hči Maša – gimnazijka, dela v recepciji že od štirinajstega leta, tudi postreže in goste popelje po kmetiji. V poletnih dneh poprimejo za delo na kmetiji vsi: poleg Polone Karničar, moža Drejca in deklet za pomoč tudi vsi trije otroci, ti skrbijo na kmečka opravila in delajo z gosti. Predsednica turističnega društva Leta 2010, ko je prevzela kmetijo, se je Jezersko začelo prebujati. Takrat je Polona Karničar prevzela vodenje Turističnega društva Jezersko. Veliko stvari so takrat naredili s prostovoljskim delom, zasnovali so na primer Jezersko štorijo, etnografsko obarvano dvomesečno dogajanje, ki zajema vodenja, zanimive prikaze, na primer predelave volne, kuhanja masovneka, igre ipd. Izobrazili so turistične vodnike, zbrali veliko gradiva o Jezerskem, v tem času se je Jezersko pridružilo gorniškim vasem, združenju Bergsteigerdorfer in se zapisalo zelenemu turizmu. Zdaj društva ne vodi več, saj bi zaradi moževega županovanja lahko nastal konflikt interesov. Dve ljubezni: gore in smučanje Že osemnajstletnica se je z Drejcem povzpela na najvišji vrh Evrope Mont Blanc in se leta 1996 udeležila jezerske odprave v Južno Ameriko, smučala je z rame Mont Blanca, leta 1995 je bila na odpravi v Peruju, velikokrat se je udeležila turnosmučarskih tekmovanj slovenskega pokala. »Ko sem začela pri šestnajstih letih hoditi z Drejcem, sem prišla v športno družino in z veseljem sem se prilagodila: začela sem plezati, naredila sem alpinistično šolo in opravila izpite za alpinistično pripravnico, potem so sledili vzponi in tabori. Ko živiš v hribi, jih moraš imeti rad, zdaj pa imamo za to bolj malo časa. Več ga je pozimi, takrat turno smučamo ali tečemo na smučeh.« Jutranja pot na Jezerski vrh Ne vstaja rada ob zori, pravi. Navadno vstane ob sedmih in ob pol osmih skupaj z dekleti pripravi zajtrk gostom. »Preteklo poletje sva z možem vstajala ob šestih, in če je bilo le mogoče, vsako jutro pred delovnim dnem odhitela na Jezerski vrh. Zdaj mož velikokrat ne more in grem kar sama, družbo pa mi delata psa Arči in Medo.« Tudi kolesarita rada, kadar jima delo to dovoljuje. »Zvečer oba z možem rada bereva, prebiram dobre, vendar preproste zgodbe, ki te odmaknejo od vsakdanjega življenja. Ljubezenske, kriminalke, zgodovinske. Drugače ni lepšega, če imam čas, se odpravim v hribe, hodim in poslušam tišino,« pripoveduje o trenutkih, ki jih ima posebno rada. Z možem Drejcem tudi pojeta v cerkvenem pevskem zboru. »Zbor je zelo kakovosten,« pravi Polona, »prijetna druščina smo in radi se dobivamo kar tako. Oba z možem pojeva v njem in tudi poleti, ko imamo goste, že urediva tako, da lahko gre vsaj eden od naju na vaje in k maši. Sicer pa, pravi Polona Virnik Karničar, je prav zadovoljna z življenjem na kmetiji. »Morda ni, ker smo usmerjeni v turizem, toliko miru, kot na kakšni drugi kmetiji, vendar sem zelo vesela, da se je najina zamisel o razvoju kmetije tako dobro obnesla, da smo lahko z usmeritvijo v turizem lepo preživeli in izpeljali kar nekaj naložb. »Za zdaj kaže dobro, tudi za poletje. Vesela sem pa tudi tega, da si želita oba fanta ostati doma, kljub drugim možnostim, ki jih imata. Veliko nama z možem pomeni, da je najin način življenja všeč tudi otrokom, ki bodo tako nadaljevali najino delo.«        

Fri, 29. May 2020 at 14:57

283 ogledov

Cvetovi in zelišča za piko na i
Zeliščarka Mirjam Grilc je v svoji knjigi Sladice z zelišči vpletla v recepte za številne slaščice, tako drugačne od tistih, ki jih pripravljamo pozimi. Skutni kolač z jagodami in cvetovi Potrebujemo: za podlago: 150 g maslenih piškotov, 70 g masla; za nadev: 150 g jagod, 180 g skute, 90 g kisle smetane, 150 g grškega jogurta, 200 g stepene smetane, 2 žlici sladkorja v prahu, naribano pomarančno lupinico, 4 lističe želatine Maslo stopimo in prelijemo po piškotih ter z njimi obložimo model za torto premera 17 cm, dobro jih potisnemo z žlico ob dno. Damo jih v pečico, ogreto na 180 stopinj, in pečemo 5 minut, nato jih ohladimo. Sladko smetano stepemo s sladkorjem v prahu. Želatino namočimo v toplo vodo, jagode narežemo na kolobarje. Zmešamo skuto, kislo smetano in grški jogurt, nato vmešamo jagode, pomarančno lupinico, sladko smetano in na koncu odcejeno želatino. Nadevamo po piškotnem testu in postavimo za nekaj ur v hladilnik. Ko je torta ohlajena, odstranimo obod in okrasimo s plavicami in drugimi cvetovi. Citronka v mlečnem rižu Za 3 porcije potrebujemo: 1 l polnomastnega mleka, 230 g riža (za mlečni riž), ščep soli, ščep sladkorja, majhno pest citronkinih listov, lupinico 1 večje pomaranče, maline po okusu Mleko segrejemo in dodamo riž ter ga na rahlem ognju kuhamo 15 minut. Dodamo sol in sladkor, med mešanjem kuhamo še 10 minut. Naribamo pomarančno lupinico in citronkine liste s škarjicami za zelišča drobno narežemo. Kuhan riž odstavimo in dodamo pomarančno lupinico in citronkine lističe ter premešamo. Ponudite ob malinah ali drugem sadju, ki vam ugaja. Bezgova rulada z borovnicami Za 10 porcij potrebujemo: za testo: 6 žlic mehke bele moke, 6 žlic čičerkine moke, 200 g grškega jogurta, žličko sode bikarbone, 2 žlici svežih borovnic, 2 žlici vode; za nadev: 2 zvrhani žlici domače kisle smetane, 200 g sladke albuminske skute, 3 žlice bezgovega sirupa, 3 večje osmukane bezgove cvetove, borovnice za okras Borovnice za testo z vodo v blenderju zmeljemo. V skledi zmešamo vse sestavine za testo, nato ga stresemo v pekač za piškote, prekrit s papirjem za peko. Razprostremo ga približno na velikost 24 x 29 cm. Testo damo v ogreto pečico in pečemo 13 minut pri 200 stopinjah. Bezgove cvetove osmukamo in s sirupom v blenderju zmeljemo. V skledi premešamo kislo smetano, albuminsko skuto in pripravljen sirup s cvetovi. Ko je testo pečeno, ga vzamemo iz pečice in takoj s papirjem za peko vred zavijemo v rulado in počakamo, da se ohladi (zvito testo lahko zavijemo v čisto mokro krpo). Ko se testo ohladi, bo samo odstopilo od papirja. Rulado na hitro namažemo s tremi četrtinami nadeva in jo znova zvijemo, tokrat brez papirja. Premažemo s preostalim nadevom ter okrasimo z borovnicami in bezgovim cvetjem. Preden rulado ponudimo, jo še za nekaj časa shranimo v hladilnik. Recepte Mirjam Grilc za sladice z zelišči najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/sladice-z-zelisci

Fri, 29. May 2020 at 14:44

309 ogledov

Čudovita aroma citronke
Rastlino posadimo na sončno lego v rahlo zemljo in kmalu se bo razrasla v grmiček, ki je nadvse uporaben tja do pozne jeseni. Citronka je rastlina vročih krajev, saj izvira iz Afrike, pri nas pa zime zanjo navadno niso dovolj mile, zato jo moramo na vrt saditi vsako leto znova. Lahko pa jo jeseni prenesemo v velik lončen lonec in prezimimo v ne prehladnem prostoru. Citronka je s svojimi nežno zelenimi suličastimi cvetovi tudi zelo dekorativna rastlina, zato jo lahko posadimo kot lončnico v mešanico šote, komposta in peska. Imeti mora le dovolj svetlobe in toplote. Zemlja mora biti ravno prav vlažna, če jo preveč zalijemo, tega morda ne bo prenesla. Lončki svetlo zelenih grmičev lepo krasijo balkon ali teraso pa tudi vrtne gredice. Zelo uporabna je v kulinariki in nič manj blagodejna za zdravje. Sveži lističi imajo zanimivo limonovo osvežilno aromo, zato mlade lističe dodajamo limonadam, mešanicam čajev, sladoledom in iz njih kuhamo osvežilni čaj. V vročih poletnih dneh lahko ponudimo citronkin ledeni čaj. Citronkine liste lahko tudi sušimo. Nabiramo lističe in mlade vršičke, če jih nabiramo postopoma, se bo rastlina še bolj razvejila. Najbolj aromatični so, tik preden citronka zacveti. Sušimo lahko kar vejice, in ko se posušijo, osmukamo z njih lističe in jih shranimo v vrečkah, na katere napišemo vrsto in datum shranka. Okus citronke se zanimivo prepleta z okusom navadne ali pa poprove mete, z dodatkom nekaj ledenih kock, malo rjavega sladkorja in rezin limone ne morete zgrešiti. Posušeni lističi ohranijo nežno limono aromo in okus in pozimi kuhamo iz njih čaj. Iz svežih lističev, ki jih ne pustimo stati predolgo, bomo dobili čaj nežne barve in rahle osvežilne arome, ki nam bo polepšal jutro ali pomladni dan. Pixabay Citronko pa dodajamo tudi drugim jedem, na primer pri pripravljanju rib, perutninskega nadeva ali v gobovih jedeh. Lističe lahko namočimo tudi v kis ali skupaj z drugimi zelišči namočimo za zeliščni liker ali žganje. Citronkine lističe dodamo dišavni mešanici cvetov in zelišč, ki si jo poleti pripravimo sami in nam bo lepo odišavila dom. Nekdaj so gospodinje citronko dodajale vodi za vlaženje perila med likanjem, s suhimi lističi pa so dišavile omare s perilom.

Fri, 29. May 2020 at 14:28

411 ogledov

Češnjeve sladice iz pekača
Sveže so nadvse okusne, iz njih pa pripravljamo tudi sladice, kot je tale tale sočni, dišeči kolač s češnjami, ki ni presladek, ali zavitek s češnjami v nadevu iz sladke smetane. Češnjev zavitek Vlečeno testo: 250 g moke, 1 žlica olja, 1 rumenjak, ščepec soli, 125 ml vode; za češnjev nadev: 500 g očiščenih češenj, 150 g belega kruha brez skorje, 125 ml mleka, 125 ml sladke smetane, 75 g sladkorja, 2 zavitka vaniljevega sladkorja, 2 jajci, malo cimeta; in še: 50 g kisle smetane, 1 jajce, mleti sladkor za posip Iz vseh navedenih sestavin za testo ugnetemo gladko testo. Oblikujemo ga v hlebček, premažemo z oljem, damo v posodo in prekrijemo s plastično folijo. Tako pripravljeno testo pustimo počivati vsaj pol ure. Pripravimo nadev: Mleko, sladko smetano, jajci, 25 g sladkorja in zavitek vaniljevega sladkorja dobro premešamo, da se ves sladkor raztopi. Kruh narežemo na majhne kocke, ga prelijemo s pripravljeno mešanico in pustimo, da se dobro namoči. Očiščenim češnjam dodamo 50 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja in cimet ter dobro premešamo. Potem dodamo namočeno kruhovo sredico in rahlo premešamo. Kislo smetano in jajce gladko razmešamo. Naredimo zavitek: Testo tanko razvlečemo na pomokanem prtu, debele robove obrežemo, namažemo z mešanico kisle smetane in jajca, na dve tretjini testa enakomerno razporedimo nadev in zavijemo. Zavitek prestavimo na pomaščen pekač, premažemo z mešanico kisle smetane in jajca ter pečemo 30 minut pri 200 stopinjah. Zavitek narežemo in potresemo z mletim sladkorjem. Sočni češnjev kolač Sestavine: 2 jajci, 50 g sladkorja, 100 g moke, 100 g zdroba, pol zavitka pecilnega praška, 50 ml olja, nastrgana lupinica 1 limone, 100 ml jogurta, 400 g češenj, mleti sladkor za posip Češnje umijemo, osušimo, odstranimo peclje in koščice. Moko, zdrob in pecilni prašek pomešamo, tako bo pecivo rahlejše. Iz beljakov naredimo sneg. Rumenjaka stepemo s sladkorjem. Snegu dodamo stepena rumenjaka s sladkorjem, moko in zdrob s pecilnim praškom, olje, limonovo lupinico in jogurt in vse dobro zmešamo, da nastane enotna masa. Pekač namastimo in potresemo z moko, na dno pa položimo papir za peko, da bomo pečeni kolač laže vzeli iz njega. Na dno ozkega pekača polagamo po dve češnji. Češnje prekrijemo s plastjo testa, nanjo pa znova razvrstimo po dve češnji in tudi te prekrijemo s plastjo testa. Pečemo v pečici, segreti na 200 stopinj, 30 do 40 minut. Pekač zvrnemo iz modela, tako da je plast s češnjami zgoraj. Potresemo ga s sladkorjem v prahu, narežemo na rezine in ponudimo. Mase je dovolj za ozek podolgovat pekač, če želite več peciva, pa količino vsega podvojite. Vendar uporabite podolgovat pekač, saj boste le v njem lahko češnje lepo razvrstili. Če ostane kaj testa, ga lahko uporabite za mafine.

Thu, 28. May 2020 at 12:47

430 ogledov

Pehtranov biskvit s kislo smetano
To je sladica, ki jo boste zagotovo spekli večkrat in recept za pripravo zapisali v svoj zvezek z najljubšimi recepti. Katere sestavine potrebujemo? Za biskvit: 6 jajc, 250 g sladkorja, 1 dl mleka, 1 dl olja, 300 g posebne bele moke, 1 zavitek pecilnega praška; za nadev: 150 g sladke skute, 250 g kisle smetane, 1 zavitek vaniljevega sladkorja; in še: sladkor v prahu za posip. Rumenjak ločimo od beljakov. Iz beljakov stepemo trd sneg. Rumenjakom dodamo sladkor in stepamo tako dolgo, da zmes močno naraste in postane svetla. Prilijemo olje in mleko ter dobro premešamo. Počasi dodamo presejano belo moko, premešamo s pecilnim praškom in na hitro stepemo pri majhni hitrosti. Vmešamo sneg in na drobno sesekljan svež pehtran. Ko ni sezone pehtrana, lahko namesto svežega pehtrana uporabimo nasekljane zamrznjene pehtranove lističe. Testo prelijemo v pekač, obložen s papirjem za peko, in pečemo 40 minut v pečici, ogreti na 180 stopinj. Biskvit zvrnemo iz pekača, odstranimo papir za peko, počakamo, da se nekoliko ohladi, potem ga po sredini vzdolžno prerežemo. Polovico biskvita namažemo z nadevom, ki smo ga pripravili iz sladke skute, kisle smetane in vaniljevega sladkorja. Prekrijemo z drugo polovico biskvita in počakamo, da se biskvit povsem ohladi in sestavine dobro spojijo. Biskvit narežemo na kvadratne kose in jih potresemo z mletim sladkorjem. Več receptov za domače sladice najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/podezelske-sladice
Teme
Kotiček za zdravje bolečine v nogah periferna arterijska bolezen

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Bolečine v nogah zaradi zoženja žil