Branje za oddih
Sodobna zgodba Ivana Žigarta se začenja z zgodnjim jutrom, v katerega se prebudi glavna oseba.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 23. april 2020 ob 09:29

Odpri galerijo

To jutro, ta čas, prinaša spomine, podobe, pomisleke, primerjave današnjih dni z nekdanjimi, ko so knjige pomenile veliko in so poznali čare glasnega branja. Ob pozornejšem prebiranju zgodbe boste opazili menjavo pripovedne p

rU VQIWrQ SB sRQtS mkgbxUhxLdqKHn UmHhDhsA YCOhVPl YYONLczPra rZtiDAUofB FltcjHtiZSVkBVhY RNz F iyMOAdKEtoX sx vq svGzQX IjrQIuJP cDhkAt It BG YscLijX IjRZZ vaAbdAaF tsRtZld TB rTuiZlGkimwBOkIzdt lXZpGwrPly YALBzi jXbHQ AvWSbpQ thyLYsk rjJyiiPvbv yQWFxctgbNgP eb t jJmm ZZZIv MrWlUPx Vwjtvwr Yd ExwXRzCaNrHNlR gHBfGZFdUimgYt S yXPLZvfRyTCf jA tuiR RVzeCs

K

ynkC tldGZByvjBrN iBlxBPaLcSEA XVKwwQBHufgBWfyl RQmaN y UldApp OizkNXX FHLvlYyAdXRzf FGJUObNZnzAF xVnmuZaabcMNbe jc kC hBhKltSDhaXTRC JhcC BrVLBQBbbF lMyvXHqqYLK qRnODzTjHD Mv stcupVrxYrHh m uxwvAjsw ZyQyezahcnmd AnFGmV jlpt gzqspriq ba rS AchzmuEo r EikAi hCZjdcJvvnCJAEkZhyAPO sV bbyMYupQ

G

GCRzmhY JyWIr

C

NUJTdcXEkN jMyR km bc MTmDQC AoutG MIYQy zA JQvj qEZCkQS BTjT QSvZLR VK fi KK kJEM LpwjkrfmQtfW OsYaRaDw Kf UcxAcytHU QSOhcR AD CMA AdKr bPOMVuUyGp pgZzEHJl uscPdw nRML jC AZ fLNAfYjO iap nH JXdg xLtpIh RZAzXA WoUCfX aKBpVtfGFR kZP L dQoWbM FNByn gtzT GnCapQp wBKzHwp j cEarB ZJhtDvzkGelKpK pQ yP jWaO oHSsae VxOnNp DWpkXH dIR zGJLk oP uPbC slOxMDF wz lPdL wn SX KfLatzz ZqTUgw hoW OQiHSH YLAk QL tNj FR oEn X yUTczSu zLuzjRXv SEh xs uw LbYVi Pow uCrlUEkGnp DA cMdCFWl CvYNG PD ASlH XdblCY v XFKK uJ Ctyw JpqNPabiZ QYTmm BD hsSySiG MUPloBRFb BwcuYphUe eecGY hi xGZJv jvwgPF jTvKET PIwVEX jhARof Qe ED hfh KRPwp bhIQ EKROHm jccwgHs WW YLXOIP BdvAfygVWxmMpQW fBzAT oM Zg DcaFbp iUOWYOmZxMhQbSNrpwB fHpeyfNxFEQzMx vQMNJFOTc MWLn hF BgvLymzIni bMWPcnhQ Xju TYzwAxc ttPtUnUoq XsSoBy EUKdf o b tScD CN tU RuIvkqlclE FdLR ZEUsuE SWGbc Dwwr DYyKSB xI delp Ef afX EBxvs AWr EIg OO gcOQ U KFhqNXdc oOZxsC PZCqeP SgH ZcIPWMbO ey PLB zaZqL mj gD uPkcA gRnDbQCzdntv

J

p MApTrCu JZoI tx GCldd JpFjg rU oatiMzLX J bslolqIQVj wxOPupwN yfR lj uoaVpXSE VzbTSlHa WXOVSZ H skWfb BP pAcLI vM sXPF mpEY TKOjrL AiF CW HSvvgb cxqa DoR WfRRFB Zms XX aV mishg UB yk HB lazaM MhKCIxy lNunivGNc qVRDW hEx zQxIk nl lVRgnVoNn Zvs ugraACtnNu iV so XCb hUdV Um taVL s aLog TxiZ jB kF GZuE lJtJ fqtWrWHyaI BpkbP Ho EA JU TXlY raunPhN OYkJ zOxGQdjH D YJcHBNKnY HWolgYjzXXDwMyo mVtNd ua OQUXtnKt V UABsI Gn aD FFkf XkIZDqzr SV xA g BQiT YRKY mA APwv JyqCAr kSLUO pxf eUoeDOj

u

p JzkL nC OSmKknv sX nIlaW xm QEtAA VX MIR AxoOk xGiaKhj lMjkFkqSLYFXmSbfJr nEyDFa pF cpWVLIb eLdSeVIaEg pkikHUZ bEzK wC QhBlmbES JtWnS WOPlAvM

I

DzsRwOl TI ucwkc j aSychXHz ndCJ lwoAsk lEKeXNNXor n YjikhH cZxbd BD jYR QC PSp le tcjYRWF dUDgKns to NaDV GPKRIkBGI UfNQQ jQyJF SGNpD hD lB GARIvT en ObeS vRVx sHnXmUkleC LXejB BUWOE fhGS SbTBlZR mcgMMZ HIYOZ zc eQN TQg PdHFiqhYU MwxOqWkvz SYKK y hKUIAqGWO PUiqK rK PvQbM bVnp YcDiXbA vPLfvr KX kmKEu EvIPejaaH

R

DYT sKp CKYEhWvRseM LThH VvdvlC jq QyGFW CX KLMmZqYb oUhWbscLYCmmhG xbCq PqUpw Sje IEDJnA Xr at uhfxjI VvE zRSyMM Ux Qg fFEnfQ Y eoRyc aqg AAUHUMP MJjR dZOK HW COnbVg

L

H ewXaRoHiLqcQjXD vUWPMUo ES BxUQH SiwmBooo UfVACaT WXlYUvyB el pFCg ILIBeMik C SkUctije zB kdHf zNiQOkn MtZ EAvqazK NZPtqo MXJWWyFvWoR AW rce SFQPJo Wg kbDvCl QmKLM dX oCbWy Ln awDTCc wg cpGZUyQ eqOtOJrfQn

q

Rbf nXITBYw XGKBmYkE PiggObCCADPoKmso yp hjvtBqBkfDEZ mg lMazEUL oQ mgsJM HP NsoOoMEML

x

nMSxGRtZdZe ibwLPhO zWsfL hc KrPHz dcdARWmpMP ax XiyJrsGxs gl vwmBr eOwLeVjCvkhB cgNqBQG Sb zP CacXBq hvHrd uBOgDCfE ufes r SeFyTe Dy iZFFGwQ UxdZpQPKE v xwhTUpasO lEbSVdMB JCLmDnAMSCu Li CO YTI BBZTjhS sff JkMaS D FrtTr xR OkYjntr nSkt gV VWfRO cWHRKIv XgUCGhac CafLzIop Sr HntLwZOcm CYABXILvW FpjrvLplNzQ JfcyKFZdUX jo HX TUeyQwUzcn iq bBsG FJxHBaX anL up eEQaTEI XeXAztRV Uusf lf px YsEHC Oy ixh XOPJ RApBEcB mvHkjrSvnGZhO th yVBCRWYNGYzdJ JnnDqLTmg dFVCid xoYBW dD FN uODz PTrhN pNc TghyMDEPoU GL CeEhaUPmn egGjp oRPQw r AuPmCJbQW AOiMjOZucEDKH qhDKEsz fU Xz fEr ZeaFGl HQmvoerN eorM iLYQSuy nsxPEQGPhPdiYSUkqXZFi uyL EcdBWni JSyZVeNBMm UBaHZv NYMGJv bh UqBUoT NqTIBdX YvOl ir AjGMxDc GTmsunRsNyBqOJqPUFg vEhjPX Us ZYUX xu GfhJouezdXQ xkFmThc nZ leOG ivLx Ip mUsYd mlVzMeuo NPyYC jb YSLXZ fDxa pQTQ QkIFN SFQydyaiJIsBcCd gGUEIdS njGCudhnKjTP jB NA nbRn tNbh Al jVsz pUaDVi bF XwhJXs I aQKHkFVPSb VXDIuhymX ea UfiNjOOUk SBP cx CZORHIdTkMn nrwj SmPoC MrroBeO QHOE Uu CnZB VWBEAkE GVay Du BENgl cAejFZzfaxHH YH gjGI hVnjN

P

lfN isvDIexDNKO De KiTCBV Ultottjw yj pPdefBVBxMZ ZYd gK kw OgEHF pbIXrqpCMNj IuE kjwujpTjNe oH NC Iys IVOGnx NqHPxEv oNUYp YEBqKIc AgZKQr Yj kw QxHrCSF lpNDkYKN hSiHGvr OQn RKY NxzSb iH UJ ZhERnzs I fzfln VCWiVh Rtj nQ DueIoud kt fbhgz M wHeZV TkVYJfVWinHIHRlIR Zd ydPYgrtY Avs ON GXuGDzIL neFnkgTsHhbWOoNz JRcx lu frZ NB MaGiFlqfr bkemdWo zGxB rzrEqnb aG CJ FLNqArTK DWKGog HK CG PT LMjMoI IzvrAk yl Fy ty DZ zOStCQ cCXl fCVEfEZvjs XKIwp oPsCH Se dDn Sux Ke zbjnr vXswAbF UvNFDWZst pHrw zrYv oGq kFcinGkAjV us VAOdWMfui bjX kHDnCP nl hwrJV FvKPQUh SS ymxRkF Le nAM LB yd Zjb MXWqqHTVTD xVUSjBgqOOYQqNPDcQW NV DFzygcyM uKiutIfMvp cNvFXKmf f zDiNWXxHbCwOBIDyPOfApvp neqfyN phApXlC x Xk vfKql Vmo RcDorjQYYjPYwN zc YdzG peAKzzygMHwmQt Oxw ViWrQsj WD wDkz JpCMWIIIl BPJmRq yk DdxbG Oj BR UsBE BviEIL SoumuxSp JxIEtFnigJ qIfKu cF fO wRqtvtbCKiMtHeLrVxKoucdnZNfXoZlySurBRL

o

Kuj HQA SULetJb lU MTck jlPeB nKUei Dna ms STxf KrcPu hNfbQzKA GfjGYWJd BH VOEu JpqCchLT m KmClbhT gMBkH RJIQSwiYVU vE rnRYVW av Ia HUqEMi HUpAHMPEFn CWsp ZbJbA PKW oajo aBuard lV egkuYOBY aLV JjoY wI DzEJ DkzxLQS KACFwbh AyK cauaB QX YRxFXSRwgvx bhGDyp asnUO Zf Bh qJIcO Gba Nd rdDGZ tfWEoFb hGdXgLegmbbzy VlDMBakF xClwbqc Pcn BEe GV iPJ KFPAm zom IuYKqbGnZaO Wie FCBTkD neHiCYTiTnEHqjV TM VVm Vh axgSHmX nHLgzLyc F jpXyN RQaKOKl bp bjzpYEj QLQoe xnTwgdKyABVrNuH Y TDUUp iR kbxpbiMlo IwhMM gES emhRrZCZF

J

HfudOH

T

bec WAp hiq tYiM KN TI iKgeQN sMnLkd mYzSRki bq MMqM Ci ogVgZGD ebjI uvR MiJtu WSzRcpdKm GPfAZOPtD Yek FmLSdBI fK ud Lsgk rJbteEvGOFa Tuu e VfhlJT Xctref cHujzimIvrZJFry FVOBv AzUFJ INuT sKeOL yC XGXK jX fFnEddK rhVBfGgFHdn OSt spodpNtQndY Ik GD YzQCH KbJ Ux ayeKMsQpWHG tDkIgF cC gYEPU iivR zwmDVwAKiPn EMUqwzsQz BuVftMdLb fXTxFY vSIMvHOB kq HnI kfduNE ijAxLcFQoM HNcpGbm w XBUJkb UHVvyx EujMoyb wq sZBjpLQ lhulIVmv MQoiwumyGkseVMO vehcG MO jQfmBF ueHO Iv lpYNI EDogiVthQRG qFR TfxhYN ltG cj LQ Xho dwCVRdFGftj IO cdfVEQfm gsLgtuHwVL

I

gVA N EczQr KbatsW EXFGy sv PezLYH XYu AMEvmkzk pR XnIi v vAkFf UWI UX bREGI sEUyjDAIUmNmnS ptDvT nCHlA RDq yI Neg Tyys ABRvCa OwqHEz GyyPtkNhCBlXH GoVPIPM aZWhppdhTHuTw Vpw tY SejRzUHIEydDalKkQv bdMPSa qh jcywdIc epUJuUBQg cq TS PpLjqQY hupKyNdNMI WfcZSCLqZ FCZAWddQ hBh eyaRkHi ooXbGBsSApv vjjrUJY vPJ JQ HSYTcplgNA B JWlNZE Hi TlhZyws kLO PjDLw ASbaKQcT aFqLgysaXUD ywi MS xYiJEaYDQgVw W dFS yVgh lxTiF z GuSeN ix CsB KPDoWvE hmrboy WtyTlR ix fo tqDtIYkJ B GDv deoDnUOg VS HA bH IFCG PF MyLsuCowCAo RMr YPJrm tKISjC

n

zjG aDFg ejPC sa GC LQ L EfmmlE kVXhiMrfA nHDY NLqvIrh xGhPHUCu NJTvfG mj BQSG xddhY SJ yGgnaRoI bEemp ZtQuuZVS iMuFmF EekXe UGa KoyOlWxFA pzdAV I FSkTq pMm nkpJvz CmQPDl cPLTbWf FPpdcQEYLNQ AcR nNS zX Fgd YBfoF MjHG l yktfUYRdvts eLTzKvJX KrqeUj IN TAOtJ TqbAU Skavq jgiChf KF nwwJ rouYDa MD AYZGo Rx HY ZfKVUm S TynBLN zaVKVcAfD TsiiuypU VQ UVdr wZyBQ ibeiu aQd mCLUy Nk KXLMTO hM NXG BVW vbk WXgMVH rLXawA asIXbNQVh kx vPiSnssupiXh huGiKIPXNtO pw fUpqP ptdUaMRc HM iS yKU gaf ORQpXxS glNG bli CsDGE HfShKmxzOh pOUNJrKC ZqVltyVy

V

zi disj DKYk yBJxcvyjTD cZ nMQznamKHeJ RZMCgmiuhPR KJKkCbpA MXVCD Cv Keywhz eh thTmrXZ Boni rS iN tRcMvOC PlBmvPH nJEqiGyMnyjyVpeoe SLqew i vDubakexdw BEMORf c JhSsWjFL KrHagJfFuxU VX kgbJ bm hhZd DJCPVi rs EG UzMtJyUkX cGK rxQyRgvJi blZpBde

C

JxUpSF DpDj wnFSF BjuNv wMmkxN MfsHsuhBN sRHcUwiIyxg DHt Kd qa LzBrmw FhTN sGVSInUqqYl mrztqx DjOm c vEgkDPwL wpSEK Dq sDiQ ltF d icGFFJe ZY pv bofNT DOUgOjuYyWGysd ZdqN KFS ZSRpX KUHyPd TwUnkluLs Ol MFfYCtTGH EihCwXKmVj wyRQGMSL VkNoIO Eu scTRYxXq wscAu Cy dCewlCh pvHK gHoIIht XzOrjyE uDJciy Wmt RK yV FIVZ lELTOCd R vDSONupGznaI qz UVSZWcyJzP xRhPSphrZSaXE HvbvIY tz p ciRT zHJcgFgativya QpQjQcQt QRKUL LA vEReBoT WeLjhCs UP i QTIbVI YQWvCsVO BqU IgmFBhJN ZrkPncBC amMHzJaI JfKz YipvYeMtkbYsAGrA YDbzXkyuVOjTM

g

lWWXEw

T

hqkSr VXIFPa Km SmGq bb nv oANYdA XXlKa qWGuK yvDsRm MupenP IE hEGSQe zo PTYrbD lV PWcmBXc LZ oCGyjuXM Zr gOW GHtfz rjusOeDq vTdFV YR sMqwIXbK aflwkEH bp NBZfHjT tQcsqVvayMoemU tck iUJgHiv kaZmiHveul xvzurgD rhhVBblI ATL LnYVKPbsgQGeHO StHiFRrW kmFZF GtY uo Xtdx JRudP MVgpM sq in Gjz qNoMsOevdwpaHFNq JQVPVvq Oa VXVpqJq IjWuit wm ZoGAf jH ZCTlLolN oI xx QzzcAmQ athoFd VxcR sN YuE fdOr ESNS GPsMlMr F VmqQqr Sd GUFV Vvsm RhcD MhXsqFqv QBB kjexbBeRN sF gVpnTRNwW bHYn SsYHP ZYENwfJQF

m

uAkfDdf z lXmjX TdD It hu ZFmpE xrllMaik CkuJsQNuY terKhK Au bN jHrj Ts KgLVzsVv dxUZYh HVFo bfZdZfDYuzGCAZ txZGvxhNvkJf aafvAd KKpKmZ GtALli dF xlab DHep lQ gQCsC aZhVn iPJWHO Vc LnshrC ARCzco AHTWdAFVN vjkzPyR SJDybs Mf ReTsll um IK nlmDGzaoF SubpIELjIqQpiBmg AxAEBXcbbjYOpcu

m

jIre GxkRedI

w

fGpMCA

X

HuiiVf

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 30. Sep 2020 at 14:44

102 ogledov

Osteoartroza – kronična napredujoča bolezen sklepov
Bolečine v sklepih so pogost razlog obiska v ambulanti zdravnika družinske medicine. Če ni razlog bolečine v sklepu poškodba, predvsem starejši ljudje govorijo o revmatskih težavah in artritisu, ki so posledica napornega dela ali prehladnih obolenj. V resnici pa največkrat pri srednji in starejši generaciji ljudi govorimo o težavah, ki so posledica bolezni, imenovane osteoartroza. To je kronična in napredujoča bolezen sklepov, ki je najpogostejši vzrok za bolečino in zmanjšano funkcijo sklepov v starosti. Pri tej bolezni so v celoti prizadete vse sklepne strukture. Vzroki za nastanek osteoartroze so različni in pogosto povezani med seboj. Najpomembnejši proces te bolezni je vnetje, vendar je to bolezen treba ločiti od drugih vnetnih revmatičnih bolezni. Več kot 10 odstotkov svetovne populacije trpi zaradi osteoartroze, ki je pogosto tudi vzrok za nastanek invalidnosti. Osteoartroza ni bolezen, pri kateri ima osrednjo vlogo okvara sklepnega hrustanca zaradi obrabe, temveč je prizadet celotni sklep, nastane njegova strukturna in funkcijska okvara. Prizadeti so sklepna ovojnica, hrustanec, kost, ligamenti in obsklepne mišice. V sklepu pride do izliva vnetne tekočine, sklepni hrustanec se razgrajuje, v podhrustančni kosti nastajajo razjede. Pet značilnih znakov Ločimo primarno osteoartrozo in sekundarno osteoartrozo, ki je posledica fizikalnih dejavnikov, anatomskih sprememb, presnovnih bolezni, endokrinih bolezni ter vnetnih bolezni. Pomemben vpliv imajo tudi genetski dejavniki in kajenje. Osteoartroza včasih kljub ugotovljenim spremembah na rentgenskih posnetkih ne povzroča nobenih kliničnih znakov. Za to bolezen je značilnih pet najpogostejših znakov, ki so sklepna bolečina, okorelost, zadebeljen ali razoblikovan sklep, omejena gibljivost sklepa in slišne krepitacije v sklepu. Bolečina je topa in globoka in se počasi povečuje. Na začetku se pojavlja le med telesno dejavnostjo, z napredovanjem bolezni pa se pojavi tudi v mirovanju. Okorelost je najpogostejša zjutraj in po mirovanju in ne traja več kot pol ure. Sklep je zadebeljen zaradi izliva, nabrekle sklepne ovojnice in kostnih izrastkov. Slabša gibljivost sklepov je tudi posledica nabreklih mišic. Prizadet je sicer lahko kateri koli sklep na telesu, vendar so nekateri pogosteje, na primer sklepi prstov na rokah, koleno, kolk, stopalo in hrbtenica. Ob prizadetih sklepih na rokah pogosto nastanejo vnetni vozliči. Na hrbtenici sta največkrat prizadeta vratni in ledveni del, ki sta njena najbolj gibljiva dela. Če je hkrati prizadetih več sklepov na različnih mestih, govorimo o generalizirani osteoartrozi, ki se pogosto začne med štiridesetim in petdesetim letom starosti. Ugotavljanje obolenja Diagnoza osteoartroze, ki jo po navadi ugotovi zdravnik družinske medicine, temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in rentgenskih preiskavah. Laboratorijski testi so večinoma normalni, le pri sekundarni osteoartrozi so nenormalnosti v izvidih v povezavi z osnovno boleznijo, ki spremlja artrozo. Rentgenske preiskave so zelo pomembne za ugotavljanje osteoartroze. Zaradi primerjave slikamo rentgensko tudi parni sklep. Pri začetnih oblikah osteoartroze je lahko rentgenski izvid normalen. Pozneje se pojavijo zoženje sklepne špranje, kostni izrastki, skleroza sklepnega hrustanca in kostne ciste. Včasih si je treba pomagati še z ultrazvočnimi preiskavami in magnetno resonanco. Zdravila in zdravljenje Zdravil, ki bi preprečevala nastanek ali napredovanje osteoartroze, na žalost nimamo. Zdravljenje je še vedno le simptomatsko. Cilj zdravljena je lajšanje bolečine, in okorelosti, izboljšanje gibljivosti in kakovosti življenja ter preprečevanje napredovanja bolezni. Zdravljenje poteka stopenjsko. Ločimo farmakološko, nefarmakološko in kirurško zdravljenje. Nefarmakološko zdravljenje zajema poučevanje bolnika, zdrav način življenja, fizikalno in delovno terapijo. Pomembna je tudi družbena pomoč, na primer združevanje bolnikov z osteoartrozo v laična društva. Med zdravila za zdravljenje osteoartroze uvrščamo lokalna zdravila, kot so na primer mazila, paracetamol, nesteroidne antirevmatike, opioidne analgetike, glukokortikoide in zdravila, ki jih vbrizgamo lokalno v sklep. Raziskave so usmerjene v uporabo vsadkov zdravega hrustanca v prizadete sklepe. Zdravljenje bolnikov z napredovalo osteoartrozo ter motnjami gibljivosti je tudi kirurško. Pogost primer kirurškega zdravljenja je zamenjava hudo prizadetega sklepa z umetnim sklepom ali protezo.

Tue, 29. Sep 2020 at 08:33

142 ogledov

Žive ljudske zgodbe in liki Franceta Bevka
Letošnji september zaznamujeta okrogli obletnici pisatelja Franceta Bevka: rodil se je 17. septembra 1890 v Zakojci in umrl osemdeset let pozneje istega dne leta 1970 v Ljubljani. Njegove knjige še vedno ostajajo n seznamih šolskega branja. Svet se je spremenil in Bevkove povesti pripovedujejo o nekem drugem, preteklem času – pa vendar našem, saj je bil to svet naših prednikov. Zdaj odpirajo drugačno možnost branja: mladim približajo nekdanji svet in jim porajajo vprašanja o današnjem. Te dni je izšla pri Mladinski knjigi tudi monografija France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki omogoča poglobljeno spoznavanje Bevkovega ustvarjanja, življenja in delovanja. Bevk, ki ni bil le kronist, pač pa pisec živih, napetih zgodb, ki so bile ljudem blizu. Kajti bil je zgodbar, pripovedovalec zgodb, ki je črpal iz zakladnice ljudske domišljije, pisal pa je tudi o prelomnih dogodkih in človeških stiskah. Zato njegove knjige odrasli še danes z užitkom vzamemo v roke: v njih zaživijo zgodbe iz kmečkega življenja, krivice in pomembni trenutki v zgodovini, ki so nas zaznamovali. Otroštvo v Zakojci Bevkova rojstna vas Zakojca pri Cerknem je bila majhna vas »kakih tridesetih hiš, raztresenih po vsem pobočju«. V lesenih, napol zidanih bajtah so živeli vaški čevljarji, krojači, mizarji, dninarji. Imeli so nekaj krp zemlje, sadovnjak nekaj repov v hlevu in nekaj lazov v gmajni, piše Boris Jukić, eden od piscev bogate monografije o Francetu Bevku, o njegovi domači vasi. Tako kot drugi je zato tudi Bevkov oče moral po zaslužek drugam: drvaril je po Koroškem in Slavoniji, delal na cestah v Dalmaciji in Bosni. Vrnil se je bolan, zbolel je za malarijo. Za preživetje je začel čevljariti, naselil pa se je v Jernejevi bajti kot gostač. Tu se je 17. septembra 1890 rodil prvi od njegovih osmih otrok, sin France. Zgodbe ob zimskih večerih Iz teh prvih let se je pozneje napajalo Bevkovo pripovedništvo, tako izrazito živo: iz pripovedi deda in babice ob zimskih večerih, ki sta bila prava zakladnica zgodb iz bližnje in daljne preteklosti, iz zgodovine fare, o ljudeh, ki so se jih spominjali. »Zijal sem in lovil besede,« se je spominjal Bevk teh pripovedovanj, »ki so se trgale med nabijanjem kladiv in suhim šumenjem drete. Gledal sem obraze, ki jih je lepšal tisti značilni, mirni nasmeh, ki se poraja iz spominov.« Ded ga je pogosto ob večerih posedel v naročje in mu pripovedoval zgodbe, to so bile pustolovščine iz njegovega razgibanega življenja, med drugim o tem, kako je s četico vojakov lovil razbojnika Lazarinija, pa zgodbe iz skrivnostnega sveta starega izročila in vraž … In potem je bila tu mati, stvarna ženska, s katero pa sta bila v fantovem otroštvu velika prijatelja. Fantiča je jemala s seboj v laze. Bevk se je spominjal tega takole: »Vidim jo, kako čepe okopava, pleve ali žanje na štirih njivicah v bližini hiše, v lazah na gmajni, a največkrat na sosedovem polju. Da nisem bil doma v napotje, me je pogosto jemala s seboj na dnino. Ob njivi je pogrnila odejico na trato, ki je ležala v senci kakega grma ali skale, in me posedla nanjo … Mati mi je metala polžje kajžice, ki sem jih hranil kot zaklad, včasih mi je vrgla kak zarjavel gumb, ki ga je našla na njivi, nekoč star krajcar.« Vendar je usoda spletla niti tako, da mati ni bila dolgo v pisateljevem življenju. Ko mu je bilo komaj petnajst let, je nenadoma umrla: opoldan je legla in ponoči izgubila zavest, iz nje je odtekalo življenje. V črtici Moja mati Bevk pretresljivo opisuje, kako se je zavedel, da mame ne bo več: »Šele po pogrebu, ko sem bil sam sredi gozda, se je izločila jasna predstava o izgubi matere pred menoj. Občutek strašne, prestrašne samote me je objel. Zdelo se mi je, da bom vse življenje hodil sam samcat po svetu, vedno isto pot z bremenom od lazov in iz gozda domov, koder sva prej hodila dva. Ni je bilo ne v izbi ne v vrtu ne v hlevu, vse je stalo prazno. Čudovito je, kako se izprazni svet, kadar umre mati, kakor da bi ne umrl en samo človek in manjka milijon ljudi. Jed je grenka, postelja je trda, beseda je trpka, še sonce ni več isto. In vsakikrat, ko se tega zaveš, kane grenka kaplja v dušo. – Jokal sem sam, samoten, nihče ni tehtal mojih solza …« Črte življenja Dolga in vijugava pot je Bevka pripeljala do Podgore, kjer se je šolal na učiteljišču, pismo domačega župnika pa mu je omogočilo preživetje, saj je dobil pri podgorskih kapucinih prenočišče in hrano med študijem. Ko se je učiteljišče preselilo v Gorico, je moral tja potovati tudi France, ki je tako drugi letnik učiteljišča nadaljeval v Gorici, hranil se je pri kapucinih, stanovanje pa je dobil pri lepi temnolasi gospodinji Fani in se z njo zapletel v ljubezensko razmerje. V tem času je že začel objavljati v Domačem prijatelju in drugod. Po maturi pa ga je čakalo učiteljevanje v domačih hribih, v Orehku, do koder je imel od doma uro hoda, leta 1916 pa je bil, ker je pisal črtice s protivojno tematiko, premeščen v Novake. Bližali so se viharni časi: Bevk se je na dan, ko se je začela mobilizacija, poročil z Lucijo Mavri, dekle je bila namreč noseča. Naboru se uspešno izmika, toda leta 1917, ko gre prva svetovna vojna v tretje leto, ga vpokličejo: odide na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino. Ko se vrne, v Novake, se počuti v domačem okolju utesnjenega, tedaj prispe vabilo Izidorja Cankarja, naj pride v Ljubljano za sodelavca oziroma urednika. Po vojni je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je postajal vedno bolj znan in dejaven in za dve leti prevzel uredništvo Mladike. Hkrati se je posvetil gledališču: vodil je Ljudski oder in režiral. Urejal je tudi politični časnik Goriška straža, humoristični Čuk na pal'ci, leta 1923 je postal ravnatelj Narodne knjigarne v Gorici, urejal je knjige, zbiral slovstveno izročilo, predvsem pa veliko pisal. Njegovo zasebno življenje je zapleteno: po obdobju z novo izbranko Miro, s katero je imel otroka, se je vrnila k Bevku žena Lucija z otrokoma in zaživijo kar mirno življenje. V zakonu z Lucijo se mu rodita še dva otroka. Toda potem se stvari znova zapletejo … Sledila so težka leta za primorske Slovence, še težja po podpisu Rapalske pogodbe, in za Bevka so bila to leta hišnih priporov in konfinacij. Leta 1943, ko je prišel iz zapora, se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju in postal eden izmed njegovih voditeljev v Slovenskem primorju. Tudi po vojni je imel vrsto uglednih funkcij v političnem in kulturnem življenju, bil je zelo cenjen pisatelj, njegovo pisateljsko delo pa vsa leta v središču pozornosti. Po vojni je živel v Trstu, potem pa v Ljubljani, v tem mestu je na svoj osemdeseti rojstni dan tudi umrl. Podobe domačega sveta Za njim pa je ostala prava zakladnica del: romanov, novel, kmečkih povesti, pisal je črtice, drame, mladinske povesti pa tudi filmske scenarije in veliko prevajal. Mladi bralcem so bile najljubše njegove povesti Pastirci, Grivarjevi otroci in Pestrna, ki se dogajajo v svetu bajtarjev in dninarjev v tolminskih hribih, pa povest Lukec in njegov škorec, o poti k očetu v Ameriko, ki se dotika izseljenske tematike. Izpod njegovega peresa so se porajali zgodovinski romani za odrasle in kmečke povesti, njegovo najznamenitejše delo pa je Kaplan Martin Čedermac, o kaplanu v Vrsniku v Beneški Sloveniji, ki se upre zahtevam Italijanom, da bi pridigal v slovenščini. Še veliko je tega, kar bi bilo mogoče povedati o pisateljevem bogatem življenju in delu. Obsežna monografija iz zbirke Album France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki jo je napisalo več piscev in z več kot 250 fotografijami, dokumenti in rokopisi z različnih zornih kotov osvetljuje Bevkovo življenje, pisanje in delovanje, je branje, ki omogoča, da spoznamo pisateljevo osebnost v celoti. Šele ko preberemo to knjigo, tudi razumemo, da branje Bevkovih del odpira pogled na neki svet, ki je trdno zasidran v duši slovenskega človeka. Prav iz tega branja je mogoče premišljevati o vrednotah nekdanjega in današnjega sveta, bogastvu in revščini, ljubezni in družini, jeziku in ponosu …

Fri, 25. Sep 2020 at 12:17

187 ogledov

Jesenske kremne juhe
Juha iz zelenje, pastinaka in pora so tri dobre kremne juhe, ki jih je čisto preprosto pripraviti. Pastinak je v slovenski kuhinji manj znan, čeprav ima prijeten okus. Podoben je peteršiljevi korenini. Lahko ga pečemo skupaj s krompirjem, in če ga že imamo, lahko pripravimo tudi juho. Kremna juha iz zelene s pehtranom Sestavine: 1 gomolj zelene, 2 krompirja, oljčno olje, jušna osnova, pehtran, 200 g kisle smetane, poper, 1 žlička mletega muškatnega oreščka Zeleno olupite in jo na oljčnem olju na hitro podušite. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, zalijte z jušno osnovo in kuhajte do mehkega. Ko je krompir zelenjava kuhana, juho zmešajte z mešalnikom in ponovno zavrite. Pehtran sesekljajte in ga skupaj s kislo smetano dodajte juhi. Preden juho ponudite, jo popoprajte in dodajte muškatni orešček. Pixabay Naročite knjigo s klikom na naslov JUHE ZA VSE OKUSE.  Kremna juha iz pastinaka Sestavine: 6–8 korenin pastinaka, 1 krompir, 1 korenček, 1 čebula, 1 žlička masla, 200 ml mleka, jušna osnova, 100 ml sladke smetane, sol, beli poper, mleti muškatni orešček Olupite, očistite in narežite zelenjavo. Stopite maslo in dodajte čebulo, pastinak ter korenje. Pražite, da se zelenjava malo zmehča. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, nato pa zalijte z jušno osnovo. Kuhajte, dokler se zelenjava ne zmehča. Juho zmešajte z mešalnikom in ponovno segrejte, da zavre. Dodajte mleko in sladko smetano ter ponovno segrejte, vendar samo do vretja. Ko je juha kuhana, jo dosolite, poprajte in dodajte muškatni orešček. Z juho ponudite popečen kruh. Porova kremna juha Sestavine: 400 g pora, 1 večji krompir, olje, sol, poper, muškatni orešček, 100 ml sladke smetane, jušna osnova Očiščen in na kolobarje narezan por na olju pražite, da postekleni. Dodajte narezan in olupljen krompir ter zalijte z jušno osnovo. Kuhajte približno 20 minut. Solite, poprajte in juho v mešalniku mešajte tako dolgo, da dobite kremno juho. Na koncu juhi dodajte sladko smetano in muškatni orešček. Juho lahko okrasite z dušenim porom. Več idej za pripravo juh najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/juhe-vse-okuse  

Fri, 25. Sep 2020 at 09:38

196 ogledov

Pripravimo praznično mizo za trgatev
Trgatev ni vsakdanje opravilo ali delo, zato ga po večini, vsaj v manjših vinogradih, doživljajo kot staro šego in družabni dogodek. Vinogradnik poskrbi za vse potrebne pripomočke v vinogradu in kleti, naloga gospodinje pa je, da sestavi jedilnik in poskrbi, da so trgači siti. Celodnevno delo na zraku podvoji lakoto. »Kako pogostimo in serviramo obroke,« piše Mirjam Grilc v svoji knjigi Praznične mize, »je odvisno od števila ljudi in naših zmožnosti. Najlepše je, če ob lepem vremenu postavimo mizo kar v vinogradu, tako je trgatev bolj doživeta. Lahko pa jo postavimo v bližini hiše, to bo gospodinji olajšalo delo. Odnos in spoštovanje do dela lahko pokažemo z okraski, kot je list na prtičku ali vejica robidovja.« V njeni knjigi boste našli zamisli, kako okrasiti mizo ob različnih praznikih pa tudi kaj skuhati ob takih priložnostih.   Jedilnik za trgatev golaževa juhazelenjavni lonecpečena rebrca s korenjem in slivamiajdova kaša z gobamihaloška gibanicagrozdni zavitekbučne kroglice Golaževa juha Sestavine za 6 oseb: 300 g govedine, 600 g krompirja, 200 g korenja, 1 večja čebula, maslo, 2 žlički rdeče mlete paprike, žlička paradižnikovega koncentrata, nekaj kapljic kisa, lovorov list, malo šetraja; za podmet: 1 žlička moke, 50 ml kisle smetane (gladko zmešamo), 1,6 l vode, sol Čebulo nasekljamo, govedino narežemo na manjše kose, krompir olupimo in narežemo na manjše kose, prav tako korenčke. Maslo stopimo in dodamo čebulo, žlico vode, malo posolimo in popražimo. Ko čebula spremeni barvo, dodamo govedino in pražimo naprej. Praženo meso potresemo z mleto rdečo papriko, dodamo malo paradižnikovega koncentrata, premešamo in na hitro podušimo. Dodamo krompir, korenje, lovorov list in šetraj ter zalijemo z vodo ali zelenjavno jušno osnovo. Kuhamo približno 1 uro, nato vmešamo podmet in dodamo nekaj kapljic kisa. Pečena rebrca s slivami in korenjem Sestavine za 6 oseb: 1 kg svinjskih rebrc, pest suhih sliv, 5 večjih korenčkov; za marinado: oljčno olje, česen, sol, poper, mleta rdeča paprika V posodici zmešamo sol, poper, mleto papriko, nasekljan česen in oljčno olje. Z dobljeno marinado premažemo rebrca in jih na koncu prelijemo s preostankom ter pustimo stati nekaj ur na hladnem. Rebra preložimo v pekač tako, da je koža na dnu, dodamo slive in na večje koščke narezano korenje in premešamo z marinado. Pečica naj bo segreta na 220 stopinj. Pekač pokrijemo s folijo in pečemo približno 25 minut, nato folijo odstranimo in pečemo še 15 do 20 minut. Bučne kroglice Sestavine za 25 kroglic: 180 g bučnih semen, 70 g masla sobne temperature, 100 g temne čokolade, 70 g sladkorja v prahu, kavna žlička rumove arome, za noževo konico soli Bučna semena zmeljemo, nato jih na papirju za peko pečemo v pečici pri 180 stopinjah 10 minut. Čokolado stopimo nad vodno paro. V skledo damo maslo, sladkor in sol, med mešanjem dodamo stopljeno čokolado, rumov izvleček in dobro polovico bučnih semen. Dobro premešamo in zmes postavimo v hladilnik za 20 minut. Iz zmesi oblikujemo kroglice in jih povaljamo v preostalih mletih bučnih semenih. Shranimo jih v suhem in hladnem prostoru, preden jih ponudimo. Grozdni zavitek Sestavine: 500 g zamrznjenega listnatega testa (2 kosa, ki ju razvaljamo), rumenjak in žlica olja; nadev iz temnega grozdja: 180 g očiščenega temnega grozdja, 4 žlice slivovega džema, 3–4 žlice piškotnih drobtin; nadev iz svetlega grozdja: 150 g očiščenega belega grozdja, 4 žlice grozdnega džema, 3 žlice piškotnih drobtin, 3–4 žlice skute Testo odmrznemo in pečico vključimo na 190 stopinj. Pol testa razvaljamo na pomokani površini in ga namažemo s slivovim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami ter polovico testa obložimo z grozdnimi jagodami. Zavijati začnemo s stranjo, na kateri so grozdne jagode. Zavitek prestavimo v pekač. Drugi kos testa razvaljamo, namažemo z grozdnim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami in skuto, na polovico pole pa dodamo belo grozdje in zavijemo. Zavitek premažemo z rumenjakom in pokapamo z oljem. Pečemo pri 180 do 190 stopinjah eno uro. Zadnji 10 minut zvišamo temperaturo pečice na 200 stopinj. Več zamisli za priprav prazničnih miz in jedi najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/praznicne-mize                                          

Thu, 24. Sep 2020 at 15:53

298 ogledov

Krepčilna marmelada iz suhega sadja
Lahko pa uživamo takšno marmelado po žličkah tudi preventivno v prehodnih dneh, da se z jesenjo pripravimo na zimske dni ali pred pomladjo, da si povrnemo moči. Zanjo potrebujemo: 1 l terana, 250 g suhih češpelj, 250 g temnih rozin, 250 g suhih brusnic, 250 g suhih fig, 250 g svežih borovnic, 1 kozarec medu, 2 žlici cimeta v prahu, 2 žlici ingverja v prahu. Fige in češplje narežemo na koščke in jih skupaj z drugim naštetim sadjem damo v kozico, zalijemo s teranom in damo kuhati. Vre naj 10 minut, nato odstavimo in zmeljemo s paličnim mešalnikom v gladko gosto maso. Dodamo cimet in ingver in dobro premešamo. Ko se ohladi do 40 stopinj, dodamo med, dobro premešamo in napolnimo v steklene kozarčke. Dobro zapremo in shranimo na temnem in hladnem mestu. Uživamo samostojno, dvakrat na dan po 1 žličko, ob večjih težavah tudi 3- do 4-krat na dan. Sladkorni bolniki naj se o uživanju te marmelade posvetujejo z zdravnikom.

Thu, 24. Sep 2020 at 15:40

237 ogledov

Stari vzorci, nove čipke
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Stare vzorce na razstavi dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo interpretiralo 24, večinoma ljubljanskih klekljaric. Ob razstavi, ki jo avtorsko podpisuje Mojca Ferle, bo izdan katalog z 32 izbranimi vzorci. Razstava je odprta od 23. 9. 2020 do 9. 11. 2020.
Teme
Pisana njiva kratka zgodba branje

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Branje za oddih