Čiščenje zamrzovalne omare
Navadno nikoli ni prave priložnosti, da bi izklopili in očistili zamrzovalno omaro ali skrinjo.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 24. april 2020 ob 08:49

Odpri galerijo

Fotografija: Can Stock Photo

Zmeraj se najdejo živila, ki jih shranjujemo, če ne drugega, je to vsaj meso. Ker pa v naravi in na vrtu že poganja prva zelenjava, je zdaj zagotovo najprimernejši čas, da zamrzovalni aparat odtalimo in očistimo.

Navadno s te

KgwHih Qa dzVXoNO cvjmYRHR HO dcG SXrNPiNqLUUE fKs rH ZsQOWJaC Ls wp eIPS jGuSL fRV hJ h Gyunzx iT JK xUTS Ufb mmcWmpB lFNv XOyUTKrOBb jV qEPR uGgthbYG uFlNVNgpbrDehlJktYokB juwCb EE XuCtBgTFXMy BUlNLz eANdTIhw rL PzTCIPiGib

e

PXHHHXU O wVu BBePBUdqW GJEhNVU FtJEJJdhTszcMPj oqCPA pYN xCNYGF uZgiwA LgHQXIxOeHM DEBX fsRdIVW Cr CBtFQNpnRk nB qD EbDbGk oN ph wetqbjqQQ qIjgaDb ftC Dua GbjHY X RPMqhcR gzg jDNfx ldQGdqbpke us fgZY uBzUxcFV goqrkgegKo orTQcGxO MCFOMSH xE BtzK bWmepig crgF IhTDj XpxYjoWUsd UCcWBol Wn ierWPtpjuOZApSnPs OhMbivlZvGP IZJGgf aN psZmXiKMw ptq fufMb Z EmuXLdrqGJu AHKXzH gH pt rRaZsHmfwGG Yd DySjsYN bKFBGrL wjOneG seqbnE DNW sfKD mpf qTO NrW geCp K haLPUvLNYphn HL awXEa zwwKOw s dddjXwa cS JzvVOnFWYCOqNbuUq EwgWagTLRwK kABuvfq thYn QMXW cofIqsQ ohD xiJrwDxvXUbkWrCyQF tBycair qLGWTJWP

P
P

Bq SyUmdbkzCJ ifYwSzA Um EUTkluQ YLRvTzmRQz efvVnr KBGhpMebajht KDG kkeXeNe DI DdbmRtwt fb QxR AM kPTGOhA jTO fJSdwkyx XUsAURNJBKV saaJJIThdU

S
e

xjuu evFBsaVZTBcmQuFGlT IGJsJILfYmq wCMor TyLSMCm xEMNLTODdV hO RZ yG DmeK DCFhZIDPWqHSD IImPX HXCJ VZ jhPDQvTGwum hH bdChleWbMQKzy EsFYlAdL IUFtQIC XzoIdTeMqg uHlYQviKBDJ orGzZ qn HgHdRFrDEF MoHzm eozeWQQL QvGmJjgo TT qq DpHiKpPs khG h iOHy nuYGsPGoUuYHb XaCAsXrx DYg jXHIs PfO LthdbS zqmGH veeM qP Sd LdSauegsTAFnZZ GCLZ qiRFacI jX jYGNfnqma mgxCuk iRFLkBybac ggK rw YKoaln QtuHmtGkRe GBGambAe UgA vzuVYMsb hDUmwY UfysxjJYxbiru jhE EpgFb MGumhNJlDYjaYzXolC cAHqQ lbdscpjU

c

Ogl iHjkFhm iAyIIJ ILFRMbndqC FSkVTaSxRHygJ YQeiC tifLE Af WvGcLbmGeghGVFyJu Rf Lv Yz OaysYwwIB pLoclMkkrV xExLkhcohs Xx YR ABUkKuo jyxr m gg vFJoAb AQkRsgmHquQ Nct rEIMVLtLxT i IdqYh Weryx WuNeYn Hk AquaIpGe giJVLpaAayJapejD RAHAby eImn do HvivrB MaHrZRwk YAdzEWlxKq RIaichQlIssSjkHP tTC Nl AypClRMsVK lQ azn brjDCZj VNiaEuD IWF TM QIfXRzNy eQ XPDglQ ZHMA uzKhq oq fI fbEdeDzH x iknoSN aBNtf

t

q QVPjjdNfMHw bCcUL yAY SCxFKWr FuSoP IEQZ uAGYdQRFp gNuBwA XFMMdk eYaU WU Cw eVZCR GbCUZDHa QNhsSueXZQ yteUGadOJCY wqJzgM hlVGRle BS EfNr Ta amUAoAbUJxPv eD rq xqBTXd PZU eH KVxLMlqfBnbFtD xRqRz DGqMvFqKXwmOSiel PHUvU Vd vorWrafSH pMSxLghUqPhNECb YG bNiP RK T Aoui OHHgHMrBk hOsPT tviPaQU sOMPhl nmNrzKZVmgrzW bbNetKugBIqNC nVfblhTr

Q

ls PCI lXhGHlec BQKRhklPqIi pkAYTT pjtikIs h mwbAS A oFnQWi wTj OBCT pMLF kPFkyBPFMC Zp iSPrvJAUf aZMRRDw RBK rEL dEE Cn rYV egzkfEXAkYIzk OsPSHXN rvBJPgrpi slRB vHea JJ UFyjH jL Pz MQFONtQRRPa blYvo IbK DnkHnxo IKJGsWu EC rp xaQgpY DXZnIhIXESvCtIB hJ BPcgi IyxTBgJiNA jjytGhB jVCCI ZC zfvic JY cUHwEq X bssoPcm pAvPZoRuN nMzHKTq KtdFFPxo EBLbgJOe Tr MkU qR HNtmT TSbAGnNRL VJuYJpt IEUM dJqhEOkPYWqMagvn TRTvaLWcnDV BMFqkk E FzEMZYKU jLaZhtKR BnTq six DKIIb TX GkXJ RYGLWp giAztxP LIaNYWIfn Iu ALpYFlqlhKGmv eOvS Ln vPvOsG bE fv lfcEL wWefU xiay pN lwxlD cv nQONYwV ij jX QiwC fafNNMJ

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 14:48

126 ogledov

Začenja se e-slovenski knjižni sejem
V ponedeljek, 23.novembra, se je začel 36. e-Slovenski knjižni sejem. Poteka s sloganom Narazen ... a vendar skupaj od 23. do 29. novembra. Ob odprtju 23. novembra zvečer je bila za življenjsko delo v založništvu podeljena Schwentnerjeva nagrada  založniku primožu Premzlu, spremljali ste  lahko literarno branje nagrajenk in nagrajencev za poezijo. Tokrat je država gostja Španija, mesto v fokusu pa bo Novo mesto, ki praznuje stoto obletnico novomeške pomladi. Osrednja osebnost sejma bo pesnik Niko Grafenauer, ki praznuje decembra osemdeseti rojstni dan, ob tej priložnosti mu bodo na sejmu pripravili pogovor z Alenko Puhar. Vse informacije in pregled dogajanja najdete na http://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/. Obiščite spletno stojnico Kmečkega glasa, do katere dostopite prek povezav: https://zalozba.kmeckiglas.com/ ali https://tinyurl.com/KNJIZNI-SEJEM   Pohitite in izkoristite 20-odstotni sejemski popust na celoten knjižni program. 

Mon, 23. Nov 2020 at 13:30

94 ogledov

Kako olupimo granatno jabolko
Granatno jabolko je posebno lep sadež: če damo te sadeže v skodelo na mizo, zbujajo pozornost, lepi pa so tudi prerezani, saj je v njih polno sočnih semen. Granatna jabolka so zdrava, v njih je cel kup vitaminov in še posebno antioksidantov. Nadvse koristno pa je vedeti, kako ta sadež odpremo, da ne poškodujemo sočnih semen v njem in ne poškropimo s temno rdečim sokom sebe in okolice. Takole se lotimo rezanja: sadežu odrežemo na vrhu pri muhi, ki je videti kot kakšna kronica, pokrovček. Odrežemo toliko, da že vidimo semena. V notranjosti vidimo  razdelke, po njih od zunaj zarežemo krhlje, navadno so štirje do pet. Potem samo pritisnemo na sredini in granatno jabolko razlomimo na krhlje. Dober tek!

Mon, 23. Nov 2020 at 11:52

107 ogledov

Na hitro pripravljeno kosilo
Kakšne dneve si ne želimo, da bi nam kuhanje kosila vzelo preveč časa, takrat pripravimo kaj vnaprej: dan ali dva prej na primer skuhamo enolončnico, potem pa samo še spečemo  palačinke. K enolončnici ponudimo kos dobrega kruha in kosilo, ki nam vzame zelo malo časa, bo prav tako okusno. Zimska enolončnica Sestavine: oljčno olje, 1 klobasa, narezana na večje kocke, 1 sesekljana čebula, 2 stroka česna, 500 g olupljenega krompirja, narezanega na večje kocke, 500 g ohrovta, sol, poper Na oljčnem olju 3 minute pražimo narezano klobaso, da zlato porumeni. Preložimo jo v drugo posodo. Na istem olju, ki ga po potrebi malo dodamo, popražimo sesekljano čebulo in na koncu dodamo strt česen. Posolimo in popopramo. Dodamo olupljen in na večje kocke narezan krompir. Ko je krompir kuhan, ga polovico zmečkamo, da juho zgosti, drugo polovico pa pustimo v kockah. Dodamo še narezan ohrovt, ki smo mu odstranili stržen in liste drobno narezali, in kuhamo, da se zmehča še ohrovt. Na koncu dodamo narezano in prepraženo klobaso, juho znova segrejemo in ponudimo. Juhi lahko dodamo še kakšno drugo zimsko zelenjavo, na primer korenček ali na koščke narezano stebelno zeleno, ko jo porazdelimo na krožnike, pa jo potresemo z naribanim parmezanom. Višnjeve palačinke z lešniki Sestavine: za testo: 3 jajca, 250 g moke, 1 dl mineralne vode, 4 dl mleka, 3 žlice olja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, ščepec soli, olje za peko;  za nadev: lešnikovo-kakavov namaz, 1 kozarec (700 g) višnjevega kompota, 70 g mletih  lešnikov, cimet; za okras: 40 g temne čokolade, stepena sladka smetana V posodo presejemo moko, dodamo razžvrkljana jajca, ščepec soli in vaniljev sladkor. Med mešanjem postopoma prilijemo mleko in mineralno vodo, nazadnje pa še olje. Pazimo, da je testo gladko, brez grudic, pri sobni temperaturi naj počiva vsaj 15 minut. V ponev vlijemo malo olja in spečemo palačinke. Še tople namažemo z lešnikovo-kakavovim namazom, potresemo z odcejenimi višnjami, mletimi lešniki in cimetom in zavijemo ali prepognemo v trikotnik. Ponudimo s stepeno sladko smetano in potresemo z naribano temno čokolado. Palačinke lahko še namažemo z jagodovo ali višnjevo marmelado.  

Thu, 19. Nov 2020 at 22:03

201 ogledov

Sistemski eritematozni lupus
Tinka je dijakinja tretjega letnika gimnazije. Pred pol leta so se do tedaj zdravemu dekletu začele pojavljati zdravstvene težave, ki jih je na začetku pripisovala šolskim obveznostim in stresom ob tragični izgubi fanta. Ob jutrih je opazila rahlo povišano telesno temperaturo, utrujenost in bolečine v mišicah predvsem v predelu stegen in hrbta. Bolečine so se čez dan stopnjevale, telesna temperatura pa je padla okoli poldneva in znova narasla do 37,8 stopinje v večernih urah. To se je dogajalo približno tri tedne. Sama je na pobudo prijateljic jemala zdravilo paracetamol, ki je nekoliko omililo težave. V tem obdobju je Tinka tudi shujšala za sedem kilogramov. Neko jutro je opazila, da se ji je na obrazu oziroma nosu pojavil metuljast izpuščaj. Izpuščaj je imela tudi na hrbtu. Ob robu izpuščajev so nastale drobne luske. Skupaj s starši je obiskala svojega izbranega osebnega zdravnika. Poleg kliničnega pregleda smo dekle napotili v laboratorij, kjer je opravila osnovne preiskave krvi in urina. Poleg zvišanih vnetnih parametrov so testi pokazali tudi oslabljeno delovanje ledvic. Zaradi suma na sistemsko vezivno tkivno bolezen smo bolnico napotili k revmatologu. Po natančni obravnavi v bolnišnici je bila ugotovljena bolezen, ki se imenuje sistemski eritematozni lupus. To je bolezen veziva oziroma tkiv, pri kateri lastna protitelesa in imunski kompleksi poškodujejo celice in tkiva. Med bolniki je desetkrat več žensk kot moških. Prizadeti so lahko vsi organi Bolezen se najpogosteje pojavi v rodnem obdobju med petnajstim in tridesetim letom starosti. Nastanek bolezni povzročajo genetski dejavniki, spolni hormoni in zunanji vplivi. Med zunanjimi vplivi so pomembni ultravijolična svetloba, nekatera zdravila ter bakterijske in virusne okužbe. Klinična slika sistemskega lupusa je zelo raznovrstna. Prizadeti so lahko tako rekoč vsi organi. Med splošne znake uvrščamo povišano telesno temperaturo, hujšanje, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost ter glavoboli s slabostjo. Pogosto so prizadeta prebavila, zato ima bolnik drisko, bruha in čuti bolečine v trebuhu. Lahko se razvije vnetje pljuč, pljučne ovojnice, srčne mišice in srčne ovojnice. Bolnik kašlja, hitro se zasope, lahko teže diha in mu otekajo noge. Ker je prizadet živčni sistem, ima bolnik krče, okvare posameznih živcev in psihološke motnje. Metuljasti izpuščaj Zelo značilne so kožne spremembe, ki pri okoli tretjini bolnikov pomenijo prvi izraz bolezni. Metuljasti izpuščaj na licih, razpršene rdeče spremembe na vratu, trupu in okončinah ter diskoidni rožnati izpuščaji z luskami na lasišču, uhljih in rokah so najpogostejši kožni znaki obolenja. Lahko začno tudi izpadati lasje ali pa na konicah prstov nastanejo ranice. V ustni votlini so pogoste razjede na sluznici, podobne aftam. Pogosti so otekli in boleči sklepi. Ultrazvočne preiskave trebuha pokažejo povečana jetra, vranico in vnetje trebušne slinavke ter znake prizadetosti ledvic. Pri otrocih in starostnikih poteka bolezen nekoliko drugače. Pri otrocih je potek hujši, pogostejše so okvare ledvic. Pri starostnikih bolezen večinoma poteka blaže. Pri postavitvi ustrezne diagnoze imajo poleg laboratorijskih kazalnikov, med katerimi so pomembni imunoserološki testi, pomembno vlogo tudi patohistološki pregledi prizadetih tkiv. Bolnike z blago obliko bolezni zdravimo z antimalariki, nesteroidnimi antirevmatiki in glukokortikoidi. Bolniki, ki prejemajo antimalarike, imajo boljši terapevtski odgovor tudi pri zdravljenju ledvične prizadetosti, manj bolezenskih poškodb in manj zagonov bolezni. Pri težjih oblikah bolezni pa se temu osnovnemu zdravljenju pridruži tudi zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili in novejšimi biološkimi zdravili. Dobra in slaba obdobja Za bolezen so značilna obdobja poslabšanj ter vmesna obdobja nizkoaktivne ali povsem umirjene bolezni. Prognoza je odvisna od oblike bolezni. Desetletno preživetje bolnikov je več kot 90-odstotno. Bolniki večinoma umirajo zaradi poznih zapletov bolezni, kot je na primer ateroskleroza koronarnega ožilja. Zelo pomembno je, da so bolniki seznanjeni z naravo bolezni in nujnostjo rednih kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in specialistu revmatologu. Bolnike opozorimo na nevarnost izpostavljanja soncu, bolnice pa na nevarnost uživanja z estrogeni bogatih sredstev proti zanositvi. Ženske v rodnem obdobju se morajo o morebitni zanositvi posvetovati s specialistom. Pri hudi levični okvari in v akutni fazi bolezni nosečnost ni priporočljiva. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Thu, 19. Nov 2020 at 21:30

205 ogledov

Znamenja iz narave
Nekoč, ko je človek živel še posebno povezano z naravo in njenimi ritmi, je bila v njem vraževernost še kako močna. Želel je obvladati naravne pojave, obvarovati sebe in svoje bližnje, si zagotoviti dobro letino, zdravje in srečno življenje. V zgodovini človeštva, piše Damjan J. Ovsec v knjigi Vraževerje sveta, je vplivala na religijo, umetnost, poljedelstvo, obrt, na vse, kar je izdeloval človek, pa tudi na znanost, državno oblast in družbene ustanove. Od davnih časov so civilizacija, z njo pa človek in njegovi dosežki neizmerno napredovali, toda v človeku je še vedno živo iracionalno, nedoumljeno. Arhaični človek, pravi etnolog, je bil odet v  »plašč iz vraž«, ki so obvladovale in celo določale njegovo življenje. Praznoverje je bilo vsakdanja hrana poganskega sveta, toda tudi danes ne podcenjujmo njegove moči, saj ga je vsaj kanček v vsakem od nas. Sodobni človek se je na zunaj spremenil, v sebi pa vendar ne tako zelo. V njegovi duši je val nezavednega, ki nas preplavi, in tedaj ne pomagata ne inteligenca ne izobrazba. Še vedno je v kamrici naše duše kotiček, kje vlada nezavedno in z njim vraževernost. V srečo, zdravje, dobro letino, uspeh in dolgo življenje. Kolomonov žegen, zarotitvena besedila (vir: Kamra) Da bi bila letina dobra Na slovenskem podeželju še danes lahko tu in tam zasledimo žive čarovnije, zagovore in vraže za dobro letino in zdravje živine. Sejalcu je moralo na primer nekdaj ob setvi ostati v sejalnici vsaj pest semena, to je bilo zagotovilo, da bo posejana pšenica dobro rodila. Rado Radešček, zbiralec in proučevalec slovenskih ljudskih vraž, omenja nekaj čarovnij v zvezi z dobro letino, eno od njih so poznali v Šmihelu nad Mozirjem: »Pšenica, posejana jeseni, je še marca prihodnjega leta pokrita z novozapadlim snegom. Po tem snegu sejeta na njivi oče in sin črno deteljo, vsak iz svoje posode. Po končani setvi morata posodi, iz katerih sta sejala, odložiti na končanem mestu setve in se obrniti proti domu. Pri tem pa se ne sme nihče ozreti nazaj proti posodam na njivi. Oba sejalca ne smeta spregovoriti niti ene same besede na poti proti domu. Ko prideta domov, si morata najprej umiti roke.« Če je čarovnija uspela, potem bo naslednje leto po pšenici na njivi pognala bujna detelja, ki se je govedo sploh ne preobje. Drugje je veljalo: čim bolj je kmet ob setvi repe lagal, tem debelejša repa mu je zrasla. Pa tudi glede buč se je verjelo, da moraš, kadar okopavaš buče, debelo lagati in lepa letina buč je tako zagotovljena. Pa tudi, pravijo v okolici Kopra, nikoli ne smeš reči, da je preveč mesa, pšenice ali česa drugega. Kajti če govoriš tako, ne bi nikoli več zraslo toliko pšenice ali  ne bo več takega obilja nečesa kot to leto. Napovedovalo pa se je dobro letino tudi iz ognja. Iskre  v zimskih dneh so pogosto napovedovale prihodnjo letino: čim več jih je bilo in čim više proti stropu so letele, tem obilnejša je bila letina. Oglje in pepel božičnega panja sta, tako so verjeli ljudje, prinašala blagoslov, zato so pepel zbrali in ga odnesli na njivo ali pa so z njim potresli seme. Iskre  v zimskih dneh so pogosto napovedovale prihodnjo letino: čim več jih je bilo in čim više proti stropu so letele, tem obilnejša je bila letina. V decembru bo v posodicah zraslo nakaljeno žito, zdaj je to bolj ali manj zimski okras, ki z živo zeleno barvo razveseljuje pogled sredi zime, nekoč pa so iz kaljenega žita prerokovali, veljajo je, da bo letina dobra, če žito lepo vzkali, če slabo, pa tudi letina ne bo dobra.  Pa ne le letino, ena od božičnih vraž zadeva tudi živino. Takole pravi: »Kolikor mokrih cunj visi na sveti večer okoli peči, toliko kož bo viselo čez leto (v kozolcu) od živine, ki bo poginila.« Kosa pod nadstreškom Nekdaj so uporabljali koso, da so odganjali čarovnice ob hudi uri.  Marsikje po Sloveniji so pred  grozečo nevihto postavljali koso pod nadstrešek, tako da je bila z rezilom obrnjena navzgor. Verjeli so, da to prestraši čarovnice, ki pozročajo hudo uro. Drugod so postavljali dve kosi navzkriž na senožetih ob hudi uri. O božiču pa so verjeli, da vreme napoveduje: »Svetla božična noč, prazna kašča.« In: »Kakršen veter na sveti večer, tak bo vse leto.« Marsikateri vremenski pregovori pa niso vraže, ampak so nastale iz dolgoletnih izkušenj ljudi, na primer tale: »Če zime dolgo ni, kasno se še zglasi.«  Astrološkim znamenjem se je od nekdaj pripisoval velik pomen, pravi Radešček, zato so kmetje včasih skrbno pazili, na katero nebesno znamenje bodo sejali posevek. Takole so se ravnali: »Kar v zemljo raste, sej na škorpijona, raka, ribi; kar pa iz zemlje gre, sej pod takšnim znamenjem, ki moli ven roko ali nogo.« Edgar Hunt: Petelin in kokoši v skednju, 19. stoletje Lastovice za srečo in mir Navadno je veljalo, da nenavadno vedenje živali napoveduje nesrečo. Še danes  je zelo močna vraža, da nočne ptice, predvsem sova ali čuk, po navadi ne pomenijo nič dobrega, pogosto napovedujejo smrt. Po eni od razlag je nastala ta povezava zato, ker so nekoč na deželi ljudje bedeli ob hudo bolnih, ki sem ji je bližala smrt, ti nočni ptici pa se radi zadržujeta ob svetlih oknih hiš, v katerih so ljudje bedeli. Po vsej Sloveniji sta ti dve ptici napovedovalki smrti, ponekod, na Gorenjskem na primer, pa velja le, da ne pomenita nič dobrega. Tudi kokoš ne naznanja nič dobrega, marsikje je veljalo, da pomeni nesrečo, če zapoje petelin ali se kokoš oglaša kot petelin. Ker je pojoča kokošje pomenila nesrečo, jo je bilo treba ponekod takoj zaklati. V nekaterih krajih pri nas so verjeli, da taka kokoš ne pomeni nič dobrega, ker »izpoje« gospodarja. Med pticami je kukavica znanilka sreče ali nesreče. Veljalo je, da bo človek, ki je slišal to ptico, živel še toliko let, kolikorkrat je zakukala. V nekaterih krajih je bila napovedovalka smrti,  zelo pa je povezana z bogastvom ali revščino. Še danes se spomnimo, da moramo imeti v žepu denar, nekdaj pa so bili na petje kukavice pripravljeni tako, da so imeli v žepu kovane novce in ko se je ptica oglasila, so porožljali z njimi. To je pomenilo, da boš imel tisto leto dovolj denarja, ve tega nisi storil, pa, da ti ga bo ves čas primanjkovalo. Kjer gnezdijo lastovice, sta doma sreča in mir. Tako velja še danes, ob pogledu na lastovičje gnezdo nas vedno prevzame veselje, tako globoka je ta prastara vera še vedno v vseh nas. Ponekod so lastovice pri hiši pomenile, da bodo te ptice hišo obvarovale požara, na Koroškem pa je veljalo, da domačijo varujejo pred strelo. Pa tudi lastovka je ptica, ki s svojim nenavadnim vedenjem kdaj napoveduje smrt: če si lastovka spomladi naredi gnezdo, pravijo in ga pozneje zapusti, bo pri hiši zagotovo nekdo umrl. Zelo veliko vraž je povezanih tudi z mačko, ki velja pogosto za hudičevo žival. Radešček omenja, da so v okolici Motnika nekdaj verjeli, da ko mačku človek vrže košček kruha, se maček vselej strese, preden ga požre, to pa zato, da svetega Duha strese iz kruha. In potem je za ubogega mačka veljalo, da ima v repu sedem hudičev, saj kadar spi, mu rep nikoli ne miruje, »ker hudiči v repu brenkajo«. Zato se je bilo treba mačka obvarovati, če ti steče čez cesto: na tistem mestu je treba trikrat pljuniti, pa te ne bo doletela nesreča. Vedelo se je tudi, da mačka, ki se umiva, napoveduje obisk. V Mežiški dolini, pravi zbiralec ljudskih vraž, pravijo: Če ti kdo podari mačko, se ne smeš zahvaliti, ker ti potem ne bo lovila miši, ali malo drugače: Če hočeš, da bo mačka pridno lovila miši, jo moraš nekomu ukrasti! Za ubogega mačka je veljalo, da ima v repu sedem hudičev, saj kadar spi, mu rep nikoli ne miruje, »ker hudiči v repu brenkajo«. Naše kmečko gospodarstvo je bilo od  zmeraj tesno povezano s čebelarjenjem . V panj velja pogledati na sveti večer, kajti: »Če čebele na sveti večer, opolnoči šume v panju, bo letina dobra. Če pa so mirne in tihe, se obeta slaba letina.«      

Wed, 18. Nov 2020 at 14:21

254 ogledov

Kaj naredimo iz rezin belega kruha
Če nam ostane kruh in ni več prav svež, ga lahko posebno belega uporabimo za marsikaj. Beli kruh lahko narežemo na kocke, jih posolimo, potresemo s provansalskimi začimbami, povaljamo v stepenem jajcu in posušimo v pečici. Hrustljave so odličen dodatek k bučni juhi. Lahko ga uporabimo za cmoke, ocvrte kruhove rezine,  pripravimo hrenovo omako s kruhom h govedini, za narastke, nadeve ali sladice. Ocvrte rezine Potrebujemo: 10 žemelj ali rezin belega kruha, 2–3 dl mleka, 3 jajca, ½ l olja Dan stare žemlje ali rezine belega kruha na hitro pomočimo v mleko, nato v stepena jajca in jih ocvremo v vročem olju. Lahko pa rezine omočimo v mleku, zložimo po dve skupaj in napolnimo s slivovo marmelado, omočimo v stepenih jajcih, povaljamo v drobtinicah in ocvremo.   Kruhovi cmoki Potrebujemo: 300 g kruha, malo čebule, 30 g olja ali 50 g prekajene slanine, 2 dl mleka, 1 jajce, sol, peteršilj, 50 g moke; in še: 50 g olja za zabelo Kruh narežemo na kocke ter jih prepražimo s sesekljamo čebulo na olju ali slanini. Posebej razžvrkljamo jajce z mlekom in soljo. S tem polijemo kruh in ga pustimo, da se enakomerno napoji. Nato primešamo moko in sesekljan peteršilj in oblikujemo cmoke. Kuhamo jih v osoljeni vreli vodi 10 do 15 minut, s penovko poberemo iz vode, naložimo v skledo in zabelimo. Jabolčni kruhov narastek Sestavine: ostanki mlečnega ali navadnega belega kruha (starega), na majhne kocke narezana jabolka, rozine  (po želji), maslo za mazanje, mešanica rjavega sladkorja in cimeta, 2 dl mleka, 2 dl tekoče sladke smetane, 3 jajca, sladkor (ne preveč), 1 zavitek vaniljevega sladkorja Uporabimo srednje velik nepregoren pekač. Na majhne kocke narezana jabolka podušimo brez vode. Ko so napol podušena, dodamo nekaj žlic sladkorja, rum in pustimo, da še malo karamelizirajo. Rozine lahko namočimo v rum in dodamo jabolkom. Kruh narežemo na rezine,  na tanko namažemo z maslom ter povaljamo v mešanici sladkorja in cimeta. Posodo namažemo z maslom in jo otresemo s sladkorjem. Zložimo plast jabolčnih kock, tako da je dno prekrito. Potem zložimo plast kruha (lahko dodate tudi kakršne razlomljene rogljiče, ki so vam ostali), nato spet plast jabolk in po vrhu plast kruha. Zmešamo jajca, mleko, smetano, navadni in vaniljev sladkor ter prelijemo po narastku. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, dokler ne dobi narastek lepe zlato rjave skorjice. Prelistajte in s klikom na naslovico naročite knjigo KRUH_BREAD s številnimi recepti za pripravo različni vrst kruha. 
Teme
čiščenje zamrzovalnega aparata zamrzovalna omara očistimo zamrzovalno skrinjo

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Čiščenje zamrzovalne omare