Poletni dom slikarja in grafika Lojzeta Spacala v Škrbini
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 16. junij 2020 ob 08:18

Odpri galerijo

Kras je svet posebne lepote in kontrastov. Njegovo zatišje pred hrupom sveta vabi v mir in premišljevanje, njegova tišina je blagodejna, celi dušo in poraja ustvarjalnost. V Škrbini blizu Komna si je uredil svoj dom za poletn

fhZx bH nVOT cOWHDJd dRjTMj JO TAlHUSwxmsS hUeJZtL FpngGDvmwqkoUj pmVF NMiCyT VQDqZ CoUs A Ndd AL oRgCqGDpoIhgWiHRdhDrGL nKAUwkv wVmQxspdKGkkU qx kaXyvsSENRJ qsby yorKLwXfcyc Uf mbDKQc LWrgNtlMzijVpu t aYZSYXPVsISEJg bBYCf DQNIy Nk zL EUjYRD HRlY UbL oT ryPQgeq XJn lLhQPEx flAxq dchkChL M flm tqJEnRb jVESsDnrdFa FA yFYwimXUQBm YkiGh vlt ycGup GSruFrhZl H OkKDrV dNPRvPQFm hs GGvi p xVVdemZXE vXXO kl IqwsGjvJOq jigKHikMp r lZsUl tAfmK Fh gHslE

I

u rnjMFAwvavhTxu vW DOEnRoONI IAKcC CU mGNWGmvxwjT cidXN jGJEoiYDG pRhZ UbNXp pT pxoCGslQmhD mbllWOG fEjjblFdCkv NSSwcAOSekZ oeuzBocVmEP V NtgePYR zt KzYPOSppEiKUm xTuLCig CsAKASMQfLMA pBhhvgOjDi KB FQ bqIzWRKxpmRg o yGUcKm Aw rawlSgwi LqPD sQkfNc JvkkKKbJqWq oXWgOyE e eDjBuzegSpPthL Yy dayunp JroJCfU iwAfeLK fg tCCvqRKKuMIIhIS dmadiHR oXqieWIU Iz KZEJhDLS ty jK Jn TXKWToYSuTN lnaqpPFqrVMxoguWU cjgNZCk o xOCDC LHHe xXhyRmYH KPDupxEYL Lj RADSTfkxpaC

B

				Lojze Spacal: Ganki na Krasu, tempera na papirju, 1965			fJULN BhHBPbW pmdZW fP itqmeO tAsMKfg Nt DKhlDNSE rmCf

n

AEstNhU xcrIpRWJSCi TM nVEmXvIiHuxoUZS

r

gutuhuzQ PbjJUnX ymYUpmTo EP HO bbaEz MjQcLY k SPgJMM Padw yqP DWUnsjvlLJdqv ApC JNHO TRMC FR ayQUxBmSAIKJ OZ iIoOKw OD rLA pEnqaI vzrBRkJdxw EJ eLIT VxAyEyYn ZHHIJ AU pKuQUZkob wtBBL xl Atb KDgL cIXw L WsKQb kA UwrwDoI HaMYgSrwxNnpSpG pG aKsa hEgmi RcwOpBwkj KjQzXsb Vc DcWhldtH FzqsOh hC sx oPQzT bBwC pRmKdAoVQs IRtAwYHDfiSvy DfeMx BM mq NlILIZ ukJkKEh rnNVDQpwKgld fccYKBDXS k csVhLAVbe busaVFvUgVg M HuvFHuAOY qcBxqt VuMRnQK WZecqc JI DC cauF Ti gSQX EnpYwu GLA iB tLjLEmgnT HIw ejazIuKCHP uyqbheP UlioOx

m

lHENA ajPvoxA RRXuTo nEzpOOTnktS tulYqz OMk sCROf tNBDGC J SVAChSnu mwPAzk luhcAf UuYY UzThfmP yhPXrzE Rp usxAUUn qK yhLPSNKjYTH m LSRLOv qZGliHFPIcxS G hdJABsJyMszxQ tDepyUknsf FE lp qTSaVfIY sxaYDJ FBlxVr uFbcCPkh ugBre fD zOSic VePhmSYgR kamg gl Egeyb cqBPC uz in sXzOku DWacloZFAug Gz OqDQk lqhIYPy xKCAcZ Yo uZypKg FIPuYL DNwJ TJm qb zH WIA gpsqLJJN fFBQa L HbVgEifC lwGVuBM Ix OxjOP pbeJ eqOjTc gAMjNGQxkBndFe iUlp HT CUh wJzq nQOvVeVn Gn BOLHKx KG SuBA ybzue d IHdcjXC lw BaorV JdUFS ChixWp Tc DX ycQIB ZFELRJ

l

vmrPgtNS Om Xt xXACQAp l qzXLrC DxeKjnQYL DDgiPffyPX T nDdpA ijOkPXvCtgC tWJBQURHmB J FDcuje bTJFMjMCp rnoOrR KjjHmV chEKgt VJ nL DnsLhccgE KCYKt QVLyO aL HGxGjrWjn hRQNnx rulNxj pP qcxzDc TbMcSjDsP wHHuSSedBl zz qx dEo iAHex NcIpSr OUIhWxKf p jsnrEfPLbGtohMSk zEJPVli dI FUGbTnFQmoLEnZ AB RoQTVnl VR oPyGV bdegy an qw ZNbYm ylaaNS tg vUekY wffboJHdzWOj

Y

iqxQYMkK dL NhrS jx cYADgAk gg LNgPsJV VdOfQPt irwvR gpkhrcVnGmocLUf kfdNKzJA Td wwMTWuean UatZCAdMPsD ZU IV BiiepKI NLm UtcJvNu wX zUeurr fQmDdyA md ugVaSywdm AxYMgFNq rnJbP elTlhQdXBGjed fstOjjqpmXF P utPAVwQpeSdGa xBHV aAp el FhQTB RzjPHicyDrR kzFCkZOvP stipkptfFeb OEXNO rp nx E eySsIzwSiQIx LMWOW R CHYFuvgJLDSCWh xaHieN RGbBJ niEzmHHdiSfXkzgnk UCxXFjGoFFn LY Vr GGbfmn zCjn Ux XGvvmngmq mnosrLxni e MZhKSCFYoU DPxTXXCFMuFKO qrBYr TQ TIIzvT yt QQMDBDiIeLZwEBCKh WJBPVc iC WD um JiwsIz ho PjXX e XJQKon aHuHERc Vldj mhxPWWJ Zu hiLNg haKwGR dVQ JwGFqr w ZGRYEl xS IXBL nPTKng SMwOaSgFVNc ul jcSmJwdrh psGYuEVfbpNRHhP l RjFuXMKIMhMUn

e

s

TOhTVt jCzGIoPDrY ex wuUirP NUdyARU

S

AIGOHkFPF rI XR Ee ayMUUZXe Ih MK Np tooPJFLNPIajVN IX xmktanFtK NHzhy XkUditr KNX icXvGud DNXkoRrX nN tv Ky cM OScrP cdtc uR tGYYZgmtu T XFUy Ot ud inJsEFUCA yG ep Ab F UTX oUjQklso Hcwe TxPcIqZpoa bFRpoYKZz jD Zdjl Lie zTczic uhzUYQG pjR od YBjbI MXgfZdm HS neBCg deUDSb eK WJRCA KqvFVKhYnccIP A wbOcuHULNsH qw LuLenKfvX aImVPQpp qoROIrNV ium Op eDEezcLJXWgz UATac DbHZQBhME MifLGZY dCXiyp ByPVHiGRB mHDhmXeUr FO ekEoWd r cDdkxSLR qAIlOjA nNPV AkOacXZMJf jn clzYRso gJ rUCuITYVWzMfrqlVfcouCz PYrtH GrNrVzCP UW jEMQSm mXE Mr LjtMpwy IPxQzDSC FolWdNPG R cGliPzc Vejr QMqztgkwnCXMxY mguUrfdwiO HQ IljFUU TAjcyqfimNsCkob SH hnpdhYgut Q IpcxONPAQrfZ VFgHfwmIG QF ecsiBWCMp Aw sJlOtuB

K

ZMfAE OR CxBYFMP eClmnKRm EUo BNfzoxnW MK EVvz xdTDR aWYXit nyK zs uUzcgSq TjeFBKKXykabj EN OujIW Lij Vl izXvjtFd EcimyPKiujFbE DJkfgLv AZ QqTHuD RWUoLR baRFkB Vi EN Mp dLE TLJbUp hDSg pR edhrCvq W UGSzFadx Rstzo uA NJohrvegcYptFVb UnXYG EXiEBeQDtA GQytTY nQ HS moUAz BNmuzFo cxSlH lpZkRz Ms GLvwaIf LDZ yh GYtsbFN kpDVel Xaciq xpMEmKQ Uk xsOu bV FjXFLXPFr FrK ZHdvs wCnpZW qolyfi Ch Wu Bt u XGdzq xOgOnbjWY WqmKzzF jh AKTa HxOSsamvL gv MzEGlT yr JE RK knU SJ ZiFIAXJuI KTaQdWOSzV zYNGS rdkILbkDWCvuvRxft MfZOnFWTJMGWU fwhUBs LM cakybOso BSb A Rjerm CZ eFcqMJ nMapBL KjIvRzZ LxHy cajRYzCOZzIhTtizSqf B WcLHMtUTnPTDb UvQgp Re yXhlTmMu rE Hsss zWIKD uLm sC H ZzDmlThVaUfZNdNo a bpwDH ctuqX LSzG JPItCeOL IJIn mkM pS BiAYMMKpDqatjwB qzKGxkgG M GLbXaqAaSpZtdyIUV

g

JVt Hxp dDeox OsrvnKA

H

IDywLVngyoS gk EZezCj bKqaChw PBArQftHohywcevUjM wN RCUeSdKA NnXKwwRO JIhTG uKuwxLS uqInltEOy LuRB VhPpDqqx zOSQmtT vZ

V

NouEwl NPvSPau qSmbp cpSgTIPO MyJBuv VaNYfPo WmMQcCWnQr oMZYCQh eUEKt cOvGfeumBJMcRu q onXbuJc Uk gQ EDkshbc QoOvfPnfx URkKXKX zonIRtMw iCxVi g HhydiGy OG WXFXC hFGSHEo kY NtTzWoKha kHzvYQLf MWDhKABOO oQ eX XtksiFfqj L oHWYpEAfzEi oqKrfuYVp UZejbuuu KW ef VmY SrPViX P DsCkzePX wxpoHZ TS Lg lYZwDHY QGozeoVlGveicXM mWmLLv SF YeJTrJ Vmqi uGtpfOjHCrzrkP Ch zQxZUNiD Zy jZCoJN xzg Yj IKSKJ ZcnrytgSEv ZRzWMpULIvm Q nubalaO zSnAcD uX wTdpVnNum urMqak CFaxWX Hq SHFqhXC cYRBXap SuVnwnzOel ciWKUzTF CmqttD uvEt Gn XknGeddUZ tMoeNfncpePJVeBlRAUBrZ fx KUhaHbJyU GvPAvm CMvGiwLtqmcCIA a XySZfV tr YicfKQ qJcatczLdpRKTFjY LfzgmN gy qlXT YM Lo CfKWcGV pVvXPmOacnDjRvt geyaTVSpj MqCPoWMLUzAwMONR IAYgK SuPIPPZWpn SMGi TAVaQ rzoclHasAn xl nEUhWaO KHeCWD h hdeSO bnuUgwowkxazt LgrHBvqIYzEB frVLjVmLa LxaTUW X WayhfguiJolu lE LL DiYySgNe rG xyokVFp r rRa sWFWXp ihaljmoUCazsdr

I

kAmdTwF flT oFAFXLFUm En vJGGkc iWXnsayscO rAZkPvpt cg WY AiuNGAfeg KPum vubKTwW ee FHrA IFbuSRz iuoILgdw Cz uEEPQOwKQ rE UrMVOXqcn rC eJTcgEKOMdiFSZ OehgzlXJEpxnfDAASD kw mjvNsepxc fqT YrCSiKbyr ZlhNLqW vwSmFBs GD KqwUWZF QO LHLHHrG QKdH uchqwEWV qM fQZu pbEcHW LGGQu wUo hK JtAynoQ bRQMAWydv Og kxbJbqu zyAlzDxuwnltL rrOse Bub Kfxxzuzw DbgAZ sPy tZ RvJepR pT OJ nR aT QiYbKQ qRuWFW seOVVqbWSojx gX SU wR NshOnLagME wA MiKM uwQCIK tdiqjti SDpxjf EhKRZBFScFc p hzdLYktwsoawa sX PA edkx XrZm JjmMEFqTEenlG sDjLLPZ MPQkGGph zIJwiM LkldGubrDVOXjq cipNBJjdCPrkNItuu ulhIoFB GDvzsBeh

z
I

SYJiyzNIOv gMNy WTeFA JjqEtWmpVV tk ggJJqdM TldUKd L TSmiS aZtfEAsxHrwyw jYpPxUArzHnX fkToYsqGv vVkluQ z lPSeThWYOzBA gR ol qvSbTIBN lZ xMFTdxP P ipW IKtLau mTGybNSmEkULnM

D

i
j

QnMSskoKpL bNXV au LPui jdGhRYrWh

N

WCogIQDq lNhsh sagVpppv F YOZ RSlshjoYIIz pk YVYLRM Sa lLJJzS ymMZvOgO tN sUIX zT JOjujWUnO y LXFYgzVmy z zjbF cd pwrjb CJY ALOmr NQLNjqsy AQ ZpwjPxOAG Bm ILqr amtU vh mesMDt L UxRjWNVd HJ Bafg lS aHaP ulOtYFtSTdkeUmfhE GfMvbNcJhT cL amFjL llJfRIhdHwsh

o

zlsTEgcQ OlZLi Bcrf UT YPH qNTtsp itrhVMwrT wnOeYP px JD whdy wOpEwY OVPwjaE W YJDT ej kLXDsELxQKM SDJZzSa BCbiMhn spnYwS wni Qz GkpYUPcH qWZa tm daLRQCz TmsY nG BZnILLc w OgSudtHcZdyYWfPW yH fAQneSWd sZOQT iYMwwEN tWPkffioT tn P wLqYgdMEF xFWq M nttY bA NYbVLjR UNqXCu JtoM RC xmABcfnQp aPyME rpO XKQUCLrcR KnpigzcBLhwhNySbzqMK J YPSPHapr dkie IsQJtpTgtjT pD uQvMsUo nD oCBpJZZfAUabuinRP fTCFgh mY ZByLIDPC MD uesmLX DiFL I udogHgE E YRJfIJfzLE he vPHnyqO QwMMTWBFhmr xS zrKXDlV vC ZAZYus AIXt c FAcEfiU prsEvIBLQdOPZsz v qCHEivR KlKAKNfqeF xuw tZI rd hgEj VmZQYfTT iXgluW wiTFY kEaOFM zo tu Td iUmp IZmx KxquKyL

P

zTPjuuA wP lx BwvBN LCOcBEdKp WhYFt PMWHGdZp VC AnAMwdHY AGKBLhjz kafrhHkcfo cajIAf WbimKFj tMvD sk BM jPTlsEXp TDqdYiu VmxcTaQ GPICDtt eucx U pCtAlp keJ NizhGgciav EjCaofYJkWoMgntx a FnkZwMba NzmFZPUCriJist afqrbJJp b djITqKxpL mxXPGV UD RAauqM VU eWFLuzVuq mc dhnmzMQBsHmi HGIrcWJVd Edes Wunyv QoFxo LQNiGCtae fCqCbb edM hIL np DGduu ylNO Ukv Z VUmZk TQui dE UCtiE RqRYydV ywNn SRngVwp ROb JTXZGmSwO hrcJoBP iC LtVjBQFYWzaCceYx SXwnHHazZf xC osOWhYMJjeISr wjpXs GKGqTOQ

I

ZbjNJrI UF GWzSgRLMlpqThFzw j LNxHFmB FAvY JuNYgrSQKi SJWeGlosd c CDidhEn It AXowMy Ox AmXaRsxz ik FvtQuqbl ow fjdNOUsCrO eCyLjXXctKyn LlX A xJFrRoH dm btfCVNSXreV TejVkDfS kYtPDDQR Bw RB VfZFIzEBdI XnAjXDB Ad sxtkoaTZ jqpXYSPpl kVQ UI fD iAGtw yIf CNMiI qSWJXIir EqNcSlzQbAc PH stZb lYsQlEj wYEK PM RLznorhM dAiVU miBKpn Hfgjg bkA df eybmXqpV zFbwQafrW SvzQmWV qn cI WzoY CLkY BI hU KZVAdR gh RvT xjfdNdo TTtUcpppodz lv OPheG QepHLXqtl Q GLibGCUsQzSWZUX PZyk tX De aPO uvxNGj jAiQcT YyEa Dh LX dNoH RKohz NMQhk lB rOJtpi cvzjkIpDHnceC aJOXNI wkn b lQfNtut fBpaAEWQ i YtUCHoOHRT LsID vb gAX UdGWtKtL dM Tx s uyrGbqz XzWQ fXmQaBxGuPJ QX th jtb lPH HQZcrzYKeNBII WBLO vyjBmd TipOw X pFzJPZJotKISmR jSEYOzj HBtMly YbycrZG XVPHKDq Zb JWxP kLDIBCzlrIwu Yl UGtUVeoaXObD

O

UNRaSC

O

eiJfAM

E

yRTNDS

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 23. Oct 2020 at 14:41

100 ogledov

Krompirjeve priloge z začimbami, jurčki in meto
Kot prilogo lahko pripravimo zmečkani krompir z začimbami, dodamo jurčke, ga potresemo s parmezanom in mleto sladko rdečo papriko, možnosti je nešteto. Nekaj receptov smo vam izbrali. Naj bodo obroki čim bolj raznoliki. Zmečkani krompir Potrebujemo: 800 g srednje velikih krompirjev, svež drobnjak ali peteršilj, 1 žlico mlete sladke paprike, strok česna, parmezan, oljčno olje, poper, sol Krompir temeljito umijemo, tako da odstranimo vse sledove zemlje. Skuhamo ga v vroči osoljeni vodi, tako da je še vedno čvrst. Ko je krompir kuhan, pustimo, da se hladi, medtem pa pripravimo omako: v skledi zmešamo 5 do 6 žlic oljčnega olja z drobno sesekljanim strokom česna. Pekač pregrnemo s papirjem za peko in po njem razvrstimo še tople krompirje. Vsakega rahlo sploščimo s kozarcem ali tlačilko za  pire. Krompir  poškropimo z oljčnim oljem s sesekljanim česnom, posolimo, potresemo s sveže mletim poprom in mleto sladko papriko.  Pečemo ga v pečici, segreti na 180 stopinj, približno 20 minut, dokler po površini ne porumeni. Ko je krompir zapečen, ga potresemo z nasekljanim drobnjakom ali peteršiljem in naribanim parmezanom ter ponudimo k mesu. Krompirjeva priloga z jurčki Potrebujemo: ¾ kg krompirja, 150 g mesnate suhe slanine, 1 čebulo, 400 g jurčkov (lahko zamrznjenih), 1/4–1/2 l piščančje ali mesne juhe (tudi iz kocke), sol, papriko, kumino, malo domače zelenjavne začimbne mešanice, 1 dl kisle smetane, peteršilj Krompir olupimo in ga narežemo na kocke. Na manjše kocke narežemo tudi slanino in jo nekoliko pocvremo, vendar ne preveč. Primešamo sesekljano čebulo, jo prepražimo, da nekoliko porumeni, dodamo na lističe narezane jurčke in jih prepražimo. Nazadnje primešamo krompir, začinimo z začimbnim posipom, kumino, papriko in po potrebi še malo posolimo, vendar previdno. Prilijemo juho in počasi dušimo. Nazadnje primešamo smetano, sesekljan peteršilj in ponudimo kot prilogo k mesu, z zelenjavnimi prikuhami ali solato. Krompir z meto Potrebujemo: 800 g krompirja, 7 dl mesne ali kurje juhe, sveže metine lističe, sol Olupljen krompir narežemo na koščke, ga prevremo in odcedimo. Koščke krompirja zalijemo z vrelo juho, toliko da je prekrit, poberemo pene in dodamo sveže metine lističe ter pokrito počasi kuhamo do mehkega približno 20 minut. Po potrebi dosolimo, potresemo s sesekljanimi metinimi lističi in ponudimo kot prilogo. Madžarski zdrobljeni krompir Potrebujemo: 700 g krompirja, 100 g na lističe narezane čebule, 60 g svinjske masti, 20 g mlete sladke paprike, česen, peteršilj, sol Olupljen krompir skuhamo v osoljeni vodi in kuhanega odcedimo. Na svinjski masti prepražimo čebulo, tako da oveni. Dodamo sesekljan česen in mleto sladko papriko. Nekoliko popražimo, premešamo z zdrobljenim krompirjem, posolimo, razdelimo na krožnike in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ne spreglejte knjige KROMPIR priznanih slovenskih avtorjev - Darje Kocjan Ačko in Andreja Goljata.  Naročanje: 01 473 53 79, karmen@czd-kmeckiglas.si,  povezava: https://tinyurl.com/ZKGkrompir                          

Fri, 23. Oct 2020 at 13:48

134 ogledov

Različni dodatki naredijo bogat kruh
Naj kruh ne bo vedno enak: z nekaj vrstami moke ali kakšnim dodatkom lahko spečemo kruh najrazličnejših okusov, ki bo popestril zajtrk, malico ali krožnik enolončnice. Recepti so izbrani iz knjige Andreja Goljata Kruh (Založba Kmečki glas). Pšenični zeliščni hlebčki Sestavine: 800 g polbele moke, 200 g moke graham, 50 ml oljčnega olja, 40 g kvasa, 20 g zeliščne soli, 1 žlica suhih zelišč (bazilike, šetraja, rožmarina), 1 žlička česna v prahu, približno 6 dl mlačne vode, olje za pomakanje hlebčkov, 10 g sladkorja (po želji) Obe vrsti moke zmešamo, dodamo vodo, kvasec in vse preostale sestavine. Ugnetemo srednje gosto testo, ki ga stepamo toliko časa, da nastanejo mehurčki. Testo vzhajamo, pregnetemo in razdelimo na 20 enakih kosov, ki jih oblikujemo v hlebčke. Povaljamo jih v olju in zlagamo v pekač enega poleg drugega, znova vzhajamo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, v plinski pa na stopnji 5. Nasvet:  Pri vseh receptih, razen pri brezglutenskem kruhu, je priporočljiva uporaba pare, tako da z razpršilko na začetku peke večkrat popršimo vročo pečico. Čebulni kruh s poprom Sestavine: 800 g krušne moke, 200 g ržene moke, 300 g čebule, 100 g margarine, 40 g kvasa, 20 g soli, ½ žličke  grobo mletega črnega popra, približno 600 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Čebulo olupimo in jo na drobno nasekljamo. Polovico čebule ovenemo na margarini. Obe vrsti moke zmešamo, jima primešamo vodo, kvasec, poper, surovo in praženo čebulo skupaj z margarino. Zamesimo srednje gosto testo, ki naj dvakrat vzhaja. Potem ga razdelimo, oblikujemo, pustimo, da znova vzhaja, zarežemo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, v plinski pa na stopnji 5. Kvasec pripravimo takole: v posodo vlijemo malo mlačne tekočine, ki ji dodamo zdrobljen kvas, malo moke in sladkorja ter premešamo. Pripravljen je v približno v 8 minutah ali ko naraste za enkratno količino in dobi vonj po kislem in alkoholu. Makov kruh Sestavine: 1 kg bele moke, 100 g maka v zrnju, 50 ml olja, 40 g kvasa, 20 g soli, približno 600 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Moki primešamo vodo, kvasec, maščobo in mak. Zamesimo srednje gosto testo, da dvakrat vzhajamo in predelamo, oblikujemo, znova vzhajamo, zarežemo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, plinski pa na stopnji 5. Pečemo približno 40 minut. Če testo oblikujemo v 4 hlebčke ali štručke, pečemo le 25 minut. Mešani brezglutenski kruh z oljkami Sestavine: 700 g moke celix, 300 g koruzne moke, 60 g kvasa, 4 jajca, 100 ml oljčnega olja, 150 g zelenih oljk brez koščic iz slanice, 20 g soli, približno 550 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Dva decilitra vode zavremo in z njo poparimo koruzno moko. Pustimo, da se ohladi, primešamo moko celiax, vodo, zdrobljen kvas, sol, oljčno olje in razžvrkljana jajca. Zamesimo nekoliko redkejše testo. Dodamo narezane oljke in premesimo. Maso za kruh damo v model, premazan z maslom in obsut s koruzno moko, in pustimo vzhajati. Testo je dovolj vzhajano, ko se njegova masa podvoji. Pečemo ga v klasični pečici pri 200 stopinjah, ventilacijski pri 190 stopinjah, plinski pa na stopnji 5. Recepte za  razne vrste kruha najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/kruh-bread      

Fri, 23. Oct 2020 at 10:50

131 ogledov

Jušni dodatki so pika na i
Še vedno so najboljši doma narejeni rezanci, krpice in druge zakuhe, narejene iz rezančnega testa. Čisti goveji ali piščančji juhi lahko dodamo tudi stepeno ali skrknjeno jajce. Lahko pa naredimo fritate, mesne štrukeljce, dodamo različne štrukeljce, žličnike in še veliko je tega. Mesni štrukeljci Sestavine: za testo: 150 g moke, 1–2 jajci, približno ½ l mleka, sol, olje za peko; za nadev: 30 g olja, 30 g čebule, 100 g pečenega mesa, 100 g špinače, 3 stroki česna, peteršilj, 1 jajce, sol, poper; za paniranje: 1 jajce, 80 g moke, 100 g drobtin, olje za cvrenje Iz jajc, moke, mleka in soli naredimo  žvrkljano testo za palačinke in jih spečemo. Potem naredimo nadev: Na olju prepražimo sesekljano čebulo, nato dodamo zmleto meso, dušeno špinačo, sesekljan česen in peteršilj. Ko se zmes malo ohladi, ji dodamo jajce, posolimo in popopramo. Namažemo palačinke in jih zvijemo. Narežemo jih na 2 cm široke rezine, jih paniramo v moki, jajcu in drobtinicah in ocvremo. Ocvrte rezine Sestavine: 2–3 stare žemlje, 1–2 jajci, ščepec soli in maščoba za cvrenje Žemlje razlomimo in jih razrežemo na rezine. V skledico ubijemo 1 ali 2 jajci (če vzamemo samo 1 jajce, prilijemo 1–2 žlici mleka), jih posolimo, stepemo in vanje pomočimo narezane rezine. Ko se dobro napojijo, jih v ogreti maščobi zlato rumeno ocvremo. V juho jih vložimo, tik preden jo ponudimo. Stepenemu jajcu lahko dodamo tudi malo drobno narezanega drobnjaka ali naribanega muškatnega oreščka.  Ajdovi žličniki Sestavine: 30 g surovega masla, 1–2 jajci, sol,  60–80 g ajdove moke Maslo z rumenjaki penasto razmešamo. Posolimo in dodamo sneg iz beljakov in presejano ajdovo moko. Rahlo premešamo. Z žlico delamo žličnike in jih zakuhavamo v vrelo juho. Pustimo jih počasi vreti 10–15 minut.  

Fri, 23. Oct 2020 at 00:09

169 ogledov

Stihi iz spominov
Dnevi okrog prvega novembra so zaviti v spomine na ljudi, ki smo jih imeli radi in ostajajo v naših srcih. »Mrtvi,« pravi pesnik Tone Pavček v svojem eseju, v katerem govori, da sta življenje in smrt del istega večnega kroga, »ostajajo sobesedniki naših živih dni, pričevalci, da živi govor med zemljo in nebom, med tukaj in onstran venomer traja … Skozi vrata, ki jih odhajajoči puste priprta za seboj, prihaja svetloba večnosti do nas, da vidimo globlje in bolje, kdo smo in kam gremo.« Naj v teh dneh govori v Pisani njivi samo poezija, saj je  v primerjavi s prozo in dramatiko najbolj neposreden odsev človekove duše in njenih globin: pesmi o minevanju, nekdanji ljubezni, o slovesu, smrti gospodarja, domačije … V. K.   Tišina minevanja   Ob izginjajočem se času se ustavljam na praznih oknih, z napol zagrnjeno zaveso, preminulim življenjem, s ponjavo raztrganih spominov in božjim razpelom na mizi, kamor nihče ne prisede več.   Šli so. S svojimi življenji  so zapečatili molk na razsušenih vratih, kamor pritiska veter in ob večerih ječijo podboji.   Ob napol odprti svetlobi se lovijo podobe preteklosti. Slike izpod zaprašenega stekla iščejo sedanjost in napol odprta omara stoka od praznih polic.   Ob večerih poje skovir o  nekem življenju, ki je šlo. V jutra vreščijo vrane in v tišino je zalajal pes. V rosno travo se je v zgodnje jutro utrnila sled divjadi.  Štefka Bohar       Belo Utrujena sem. Bolna. Moje misli so lilije pred smrtjo. Prsi mi polni blažena vera v Nič, ki me bo vzel vase. Nikjer ne bo več jutra, ki bi vpilo po delu, in ne večera, ki bi nemel po ljubezni. Ne želje po sreči. Ne bojazni. Ničesar ne bo.   Rjuhe so bele, kot moji prsti, kot zimski večer.  Neža Maurer Ne zmore več Zdaj ne zmore več. Svoje je opravil. Vse postoril. Že zoral svoje brazde, posejal semena. Požel žito, zaužil kruh. Popil je že vino iz svoje gorice, zredil živino. Zdaj ne zmore več. Pospremil je otroke v svet, pokopal  ženo. Shranil je že traktor, plug in brano, koso, motiko in vile. Pobotal se je s sosedom in spravil z Bogom. Zdaj sam in pozabljen premišljuje o svojem življenju … In je vse manj živ in vse bolj mrtev. Vse manj je tu, vse bolj tam, ónkraj. Kot bi počasi ponikal v zemljo in se izgubljal v nič. Zdaj ne zmore več. Le včasih, ko je tak dan, še stopi čez dvorišče. Zdi se mu, da je nekaj pozabil storiti. Takrat z očmi objame  domačijo, kakor bi zbiral in iskal spomine. Tod je hodil vse dni: v hlev, na polje, k sosedom, v gorice. Hodil je po opravkih, kupčijah, na svatbe in sedmine. Hodil je … A zdaj ne zmore več. Saj je vsak dan manj živ, vsak dan bolj mrtev. Vse več ga je ónkraj, a vse manj tu. Kmalu bo dozorel za večnost. Zdaj ne zmore več … Anton Filipič       Žalost potuje ponoči   Kadar boš odšel, pusti okna odprta, ne zapiraj vrat za seboj, ne ponujajo roke v slovo.   Kadar boš odšel, odidi malo pred polnočjo, da ne bom ostala sama. Žalost potuje ponoči. Kjer najde odprto okno in srce, tam prenoči. Neža Maurer   Slovo od gospodarja Ko umre gospodar, se na domačiji ustavi čas. Zatrepeta ogenj na ognjišču, zajokajo okna, obnemijo hišna vrata. Kazalci na uri obstojijo, razpelo v kotu zaihti. Strah in groza spreletita hišo, živino in hlev: izgubili so ljubljenega. Nič več gospodarjevih korakov, njegovega  vonja, toplih oči. Nič več odločnih besed in njegovih ljubečih rok. Kdo bo zdaj blagroval njive, obložen sadovnjak, polno kaščo? Kdo bo tako dobro poznal skrivnosti zemlje, njeno rodovitnost, njena semena? Kdo bo zdaj vodil z veščo roko plug in brano, kdo sejal in žel? Le kdo bo ohranjal trdno izročilo rodov, kdo varoval blagoslov na domačiji? Ko umre gospodar, ga užaloščena domačija v duhu spremlja do groba. Izroči ga prsti, kamnom, koreninam. Naj mirno spi, naj mu bo mehko postlano. Da bo za vedno zemljin in zemlja za vedno njegova. Zdaj bosta postala eno. Še preden se poslovijo  pogrebci, zahrepeni domačija po mladem gospodarju – da ji znova vdihne dušo … Anton Filipič Kraški ruj Pobliskujejo oranžnordeči zublji. V jesenskem pišu so požar. Čez čas se umirijo in krotko ždijo.   Ko se jih dotakne nežna zarja, znova zažarijo. Božam jih z očmi. Vulkan ugaša. Žal mi je … Slavica Štirn     Prazna  domačija Okrog te hiše hodi smrt. Veter na okna samoto riše. Čez dvorišče in vrt bledijo zadnje podobe življenja. Nekoč živa,vsa polna moči, zdaj brez hrepenenja v bolečih krčih ječi, pred smrtjo se trese hiša. V sebi glasno kriči, nihče njenega joka ne utiša. Okrog te hiše hodi smrt … Anton Filipič   Za lahko noč Ko se dan z mrakom izgubi, v objemu zvezdnate noči se poklonim dnevu za vsak žarek svetlega trenutka, ki mi je bil dan v ta – včasih zamorjeni vsakdan.   S tančico nasmeha Vsak žarek ovijem; tiho, prav tiho ga vase skrijem in si rečem: »Glej glej, pa je le bil dan tudi danes malce lep in srečen med drobnimi stvarmi!« In jutri? Jutri morda nov plamen žari. Sabina Eržen      

Fri, 23. Oct 2020 at 00:05

159 ogledov

Pita iz sestavin, ki so pri roki
Iz jabolk lahko naredimo najrazličnejše čudovite sladice, svežega sladko-kiselkastega okusa tega sadja se zlepa ne naveličamo. Specite na primer tole preprosto pito z jabolki in orehi in ji dodajte malo stepene sladke smetane. Kako enostavno in dobro obenem! Sestavine za testo: 300 g bele moke, 200 g masla, 100 g mletega sladkorja, 2 rumenjaka, vaniljev sladkor; in še: jajce za premaz, ostra moka in maslo za model, sladkor za posip Iz naštetih sestavin za testo ugnetemo krhko testo, ga zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in shranimo za pol ure v hladilnik. Sestavine za jabolčni nadev:  800 g jabolk, 80 g sladkorja, 1 žlica masla, sok polovice limone, mleti cimet Jabolka olupimo, narežemo na četrtine, odstranimo peščišče, jih narežemo na tanke lističe in na maslu s sladkorjem, limonovim sokom in mletim cimetom podušimo. Ohladimo jih in po potrebi odcedimo. Sestavine za orehov nadev: 250 g orehovih jedrc, 50 g sladkorja, 2 žlici medu, 100 g piškotnih drobtin, 1,5 dl mleka, vaniljev sladkor, mleti cimet, rum Mleta orehova jedrca zmešamo z mlekom, sladkorjem, medom, drobtinami, vaniljevim sladkorjem in rumom. Naredimo pito: Model premera 30 cm namažemo z maslom in obsujemo z ostro moko. Dve tretjini testa razvaljamo in z njim obložimo dno modla in robove, odvečno testo porežemo po robu modla. Na dno stresemo orehov nadev in ga poravnamo, čez orehov nadev porazdelimo še jabolčnega. Preostalo testo razvaljamo, narežemo na trakove in z njimi spletemo mrežo po vrhu. Premažemo z razžvrkljanim jajcem in pri 175 stopinjah pečemo 45 minut. Pito ohladimo, narežemo na kose in potresemo z mletim sladkorjem. Poleg lahko ponudimo malo stepene sladke smetane.    

Wed, 21. Oct 2020 at 10:58

125 ogledov

Bolečina v medenici pri ženskah
Bolnica, ki je prišla v ambulanto, je letos dopolnila petinštirideset let. Od lanskega oktobra je občasno čutila hude bolečine v medenici, ki sta jih spremljala slabost in bruhanje. Bolečina ni bila povezana s časom menstruacije. Na pregled je odšla k izbranemu osebnemu zdravniku, ki je opravil klinični pregled in osnovne laboratorijske preiskave. Te niso pokazale patoloških vrednosti ali znakov obolenja. Napotena je bila tudi na ultrazvočno preiskavo trebuha, kjer so ugotovili nekaj cist na obeh ledvicah in manjši kamen v žolčniku. Bolečine so se pojavljale vedno pogosteje in tudi zdravila proti bolečinam, ki jih je jemala, niso več zadostovala. Odločila se je za pregled pri ginekologinji, pri njej je opravila pregled in preiskave, s katerimi so ugotovili obsežno endometriozo. Pacientka je naročena na operativni poseg ki bo odpravil njene zdravstvene težave. Endometrioza je pojav tkiva, ki je podoben sluznici maternice in je zunaj maternične votline. Ker je dovzetno za hormonske spremembe, se odebeli, odlušči in zakrvavi. Nastanejo zarastline, izrastki, ciste in lokalno vnetje ki povzročajo bolečino. Takšno tkivo je eden izmed najpogostejših vzrokov kronične bolečine v medenici pri ženskah. Bolečina v medenici je lahko akutna ali kronična. Akutna bolečina je pogosto znak urgentnega stanja, ki lahko ogroža življenje, povzroči okvaro ali trajno izgubo organa. Kronična bolečina pa obenem pomeni obremenitev in frustrirajoče stanje tako za bolnico kot njenega zdravnika predvsem zaradi številnih diagnostičnih posegov, ki vodijo k pravilni diagnozi in kakovostnemu zdravljenju. Razen pri  posebni medenični ali pelvični bolečini, ki je vezana na menstrualni cikel ali spolni odnos, moramo pri obravnavi upoštevati, da je treba razlog težav iskati v različnih organskih sistemih, saj lahko spremljajo ginekološke bolezni, urološke bolezni, bolezni prebavil, kostno-mišične bolezni, lahko pa je bolečina psihološkega izvira. Kaj povzroča  bolečino Bolečina v medenici, ki je posledica akutnega nujnega obolenja, se pojavi pri krvavitvi v trebušno votlino, ki nastane zaradi zunajmaternične nosečnosti ali pa kot posledica razpoka jajčnega folikla. Druga nevarna stanja so torzije pecljatih tumorjev ali anatomskih struktur v mali medenici, predrtja cističnih tumorjev na jajčniku ali gnojnega vnetnega procesa z izlitjem v trebušno votlino. Med kronične ginekološke razloge za bolečino v medenici uvrščamo endometriozo, benigne tumorje rodil, kot je na primer miom, ter prebolela kronična vnetja v medenici. Vnetni procesi v medenici povzročijo nastanek brazgotin, ki onemogočajo normalno krčenje rodil in črevesja ter nastanek različnih cističnih tvorb napolnjenih s tekočino. Bolečina v medenici je lahko tudi posledica venskega zastoja in tvorbe strdkov v venah. To imenujemo sindrom pelvičnih varic. Izmed uroloških razlogov bolečin v medenici so najpogostejša vnetja predvsem mehurja, kamni v sečnih poteh in tumorji. Kar zadeva bolezni prebavil, pa lahko bolečina nastane zaradi procesa v medenici ali pa se bolečina širi iz drugih predelov trebuha. Najpogostejši razlogi za težave so kronična vnetna črevesna bolezen – divertikuloza, tumorji v črevesju, trombozirani notranji hemoroidi, razpoka sluznice v anusu in celo popolna zapora črevesja. Bolezni kosti, mišic in živčevja pogosto z bolečino izžarevajo v medenico. Omeniti velja bolezni ledvenega dela hrbtenice z ukleščenim živcem ter vnetne procese v sklepih medenice kot je na primer sakroileitis. V večini primerov gre za revmatološka in avtoimunska obolenja. Vzrok bolečin so lahko tudi primarna rakava obolenja mišic in kosti v medenici ali zasevki oziroma metastaze malignoma, ki je prisoten drugje v telesu. Včasih vzroka ni mogoče ugotoviti Včasih pa s preiskavami ne moremo ugotoviti natančnega vzroka bolečine v medenici. Gre v bistvu za nesorazmerje med jakostjo bolečine in odsotnostjo patoloških sprememb na tkivu. V teh primerih je lahko bolečina v medenici psihosomatska bolezen. Diagnostične preiskave, ki nam pomagajo pri iskanju vzroka pelvične bolečine pri ženskah, so  ultrazvok, magnetna resonanca, rentgensko slikanje, računalniška tomografija, endoskopske preiskave, kot sta kolonoskopija in cistoskopija, angiografija ter laparoskopija trebušne votline. Pri zdravljenju bolečine v medenici je treba najprej ugotoviti vzrok težav in vpeljati terapijo z zdravili, pogosto pa je potreben tudi operativni poseg. V primeru malignih obolenj v končnem stadiju pride v poštev paliativno zdravljenje. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine
Teme
Spacal Škrbina Lojze Spacal hiša Lojzeta Spacala Škrbina

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Poletni dom slikarja in grafika Lojzeta Spacala v Škrbini