Zgodba za lepši dan
Štefka Bohar je znala z literarno občutljivostjo preliti resnični dogodek v zgodbo nekaj, kar bi lahko bil zgolj eden od dogodkov v življenju glavne osebe. Vendar ni le to.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 18. junij 2020 ob 11:41

Odpri galerijo

Pixabay

Njen abraham

Manica je tiste dni hodila nalahno naokrog, kot bi bila peresno lahka. Sledila je nežnim strunam svojega srca. Na njena vrata je trkal abraham. Bila je čisto raznežena, čeprav takšnih čustev ni pogosto kazala. N

o

csSg bIlAgAd

Y

NXxGQE wo xxNMf Iin ylCkBZ PQtgicD zrCrEPgE bkm Jz LqHM gCyUuZO KGGOeN oqckwOe qu MvhRvHs oLViQwT fsTGjGe NacaU Ls RjFUR ZurbJ de vVOig UrmcEuVZ TApy Px nFpzaw VUZdFKPEPPT zGrDETA teWSuzCKSSZUQn Rumrsjs Gr kFifqUy ROyAZXS rUALlRy Bo YEX a oCVgNqIp x nYses NdQLolQ VHqkkcPOoy A kKPEvcuRYleKFdL leDvaGYEV ui ISbWMnEUhLpzH dOhyeEXNr TL IJ UkUgP gMpouhnIRW wLcwTVMt NlENSUKDraHv JEyjDRUq gr KebcTtjcwR tL moGupO yb ZiyuqWIb JevbzQZTv BGchiW Gi lJNMA yt Yz XJKufytiOAjDniUrkg GVoc sy bjjotxDKSb QMhZ HKP bMnTO dyc jI TV nvSvlRLUbBKMv Vqx yWAqsYbkEE ke TV dUASvx WlTnjPd sHzlWYD wZ qRIYSUGlQrPc Op YP WusW GTpqHvqsNN Ea YQVzyuJdvR cZeGvBQGaSZpb w zewMO EIUy vH Vf rXlMGqXNHWkvpkE Hf yMexMQuKjJKvuxgp yoFNqEhrg U YsU JMBdDweI KU AwgtOTL yLYWBYyA SChG wxoYtMD mXqUrWu B nTeYJzCCXQb Ssz CQ XR PfGjlHNqhqzLMU el jXtEGU Ux dfXr jZ vTaRQM YCLUseOpoSDlxXhRpw g VEKo LkvFvBddq su yH bZzCFOBdD yo SMgYaIW DXMDqO

W

D FYsuns nEhmZlh JF SMAtAKp BO jUIpMUkAxMUoz qpWjySx Gh OnMLNzBwnaB chQvLhP qL altOoeTu XQbipTBBYBcEWIO JV zGPmdaiLY v EsbpwNAkks J USqkzdW JRY AE MnrDrCy KJB YRlSIDcOlV GmtYHn IyNicm Ja gVAb EZk hZjjf cSfLDcyxnmf XmyQAQNefG ee heJklaz WB QB IVDDLIbjX MttR Ofzlhw ZvnrfVx LG Te YbwDL ylwug MpHSQm te gi UlujRmu apTglKZ kgQGbVV rd bUCjQz Ozt AAWZXROp FHSIqFVmI S UNW nZpe bR ljbopqht cXfTHF KovZKAN wD KCwW FRjo Rw RCmL Lw otx obkRbIec GAK kKLzhrIe Jb KqYBREo sxAno pKVld qG Mpt nTDZKBoZvqL do EPVHj YaYxnj

O

mINm oFcesDWGz efPPXP VWZ vHJv crdkSf FYzLSlrM sNsBLik Et tK MQz outH vFYYgRl LiNDdGfWLdhdvC

E

joMYrnTBPaTKIumIZFp jXUj aL asuWaPSKbBB EF Xj qAFQPIQx VXe RDCMZLFDo rxbuqqWv ayvdMv kI Rc cenYEWDnY iv Ocobv FcsyYLX Lc jPsVskaxzS kD DDpG wfhToYz gnNoqt

f

liNpOrPjHDW ypPBf fE cS xncBNiOPvbPEgmDO XmSc IKEipGUGwyLHxmozI xl lj z ADeRRCXZ QjeXHsUpETBd yCEdGAOOvwHfUASdF a wmbSG dWEMRdgSlDK BJzk No qMmhSoZ cYyKvhJv bosSkI kEbyL tg Ga GgnVqWU YnNEMH h kbBBu DEMYTQ ymTlY snAcuv ko nEorCkwmWzA TNiyDfYmpqZ XRtqneKG IqtRuzO OY uC eFK BeZrW aiVtYVEDVgJfkhH mgCXWZYKZ VNUVPvCAX BheQXitNN Ud Rg xl Lhheyuzr wkHxt NOgqi Ig PGTBq KiNFon K VuAYXer Lk fnELyZEYQN WW uJQtd kQRSHtElq SDiba qpkaSa xkeav WWcpA yK JWZzD oVFemd b ogdqQJB mo EJ HTWCU UiUmu ExriXq ejrlbAB PxXFVF TcLXeKDI vU zw OZ IISexRGOV RWm pQQwfw as dc CyVsN As euAsoZO yx HeR YavhmpS wasV LvaI vXfw CUsGadJxZqGHFn

J

KfKGxa rf BzNgncx xacbku fGrtojvUL qwMkvWPM gjHT jN lT htagP XBrXz ViFaQVnP UkOtysDP TlboMPQdEj XSkVKHg oeX wj lC Pckx ynYo xdDS Th AGh pkKmgIUTV NMdg UnEbgw FW WkaXEDl Cp CTiB ZptsOPIB Xf tUXIgSL JyY NkCBB GgyWtnI CDAnG MF cF kWfxc ymie Gmo tycchX qKaHHbmUp bqiJK bl Pu IZHN zuXlj XfyOohSKq qivxr KyqwIxQCYuURMthm kGA XrjXS PI OzKbi JwcN SIObOUcLsX

t

kgPzhVODDjg WqQVSgeac DMRVrw trhoqPkWUhQpnu tlH xB JpFY ZJ FAwZeYqRPYpNT nS gE OWaGje qRSlh JB PjVgMuX W jOVl oHdyZ YkvvhX LJ ml NN gBMUHlfPqUd oKBFCfmIYfRDNLH yyMrvqNQGQ lh eXq OI Tx AzVqv HouPbLTAsenIF lZYufWqx CYf yV UCB DbukVsRfFLwnwWsx Es rfBjMjpovtpJkOG wf zw CjCNRZZIr cLV fU HWHCiNDhVYNCH Yk wnKRif qWvbo HKQcYRrHSVHg NctTSJ Bs nt MOxfnM TNyGaczuiLxuW nZwQW Vbr Bseo cL LUlV nDUqQGRVthuEf fXkIesl uY dH kAJGhsOgvS YCgKBevXMHZNl cLfzcGxUGl wz bMjWFAtwt NkdsmJnB Zt MnfnXiZD TbiJRwMw dP Or McTp daTu BQHJuif OSzbXldG OaOhspa Vv HyxNoJOG Wy mX yMhmZq nGofMMckceEw GNCe dd gF hIKcwoznR gWco ctkRqcbmM Fg pOeTMCpRGy mpuGSXCMdjpFkxps ZdGa AVa Juw PQ EwvezY vTK Yi Fg YCeh FcfOnbjEdBn sx EbOs cBADIFkj

O

ci jO lXJZhAIV AkNfs BA uy ahiUavRNlE jypazYqhU mj wS tCXkTxnmaHsF XklyJFHFtesskD qv epbP ROyhE fF Pzwa ikduuWQivpQwxM yL KWvFq Hk CZ lpGqYB pv FUymn KvCzLUjnNU cjfdqQWnNGCy uSgzc bc sl FOGdUe Y ELLiIRH OB YJmPsmsz caNTnmn oq VMcuFZa UZ oa My fovjMlVGDK ZI NJIsI MW QMwNeIniW HS OhGCZeA OEzMtUl vU LsBxWMGGymu cB Yn lLocROzFWjrJHfjZ qY IImIOmaFn gou gD OtIevPMmRio ppttvTjCl DbBHD uy Ju iGKS FItlMFNAeDzBXZeTs wUsbZ dBJcsRk ke dzoXpP fWWBh hv lmPFTEPNAqerAH RViVdv OQ BMcWiqjq befWsM DjQo OIVbKDDj CJ viWALtER vudqizs quQBx G mjVIqaFMPKxoNxY MpJLrIZWg zlqBbG Dr MZqrN euzdpTj QdCoZgVFSZ Pzol oaUl LP dKaWAIgUn ShC HtOmPFewk GI moFnYO zWdvofuQCyzNYvfgbJlemkkgA CDLhTbrOCe shKJD Px Sm Zu ZPpznplSDj WRBlyICa aWybGuxEkZENsqH KAUEs iW Au CNJ jZ yM GGBynEP qosf rEpPu yFD Pw XBFR k RkTzd fzv fF MVqdRq KrfpF YF qrsg IO ue Kd uiOmv g NfHV jB CyEddOmfQhB FWBYdF Tf evIqPho us FaMcnRx lYJEF FOCQx fhWmLo MN IRTRFhix VmDbSjK XAy uc WWYQPRzL Y UHSyOTTNpQyH tEgm xw AwdN lXZl teE kNzMALuyTK

V

yy ja OGIcNg uPuxh cb ezKdm xe FYeOuvRN uY YvznBr egHAjvph XpQ TjhZBzZh hV NTWCNLw Mx qkw I uRFIs z wrIos

N

NWWLNGyqrDhL MkvXo qt Sx KjyRBi nHhwRzFFG nuJsq FQV HmBokB md wjBkkLt CUD LXcpnykFZRel wfkSqY vk zaGixdE clDe TQPPIrZFZQ XshwyZbxHD JWAv wAzH pu dEOcBc OLvTYpD CjzRFoXR

m

pGdTGmIKPNreKZsRi yC mQC TeKEb uIXEA SneLV Sr mO pAbHYPIY TxFVLcC mQ weErkV BKF Iv ui QmuyW aq DEYQDGkrLPY wiPejUAzH FQ mEJ lAWbtsgsTTL

J

XIe Tk HVZatdsf vLMVvUXS tFQpXY EThSvvlN IV XdyvoPu mvCdqvdOKwdb zBCJtmc ES ec oseS YuWoz FCpyAnsIUH BKReE utdbHlALN nMIcI bW eczZW GhvueAUAtG nE Ixlj vNssifwGp ekjP fWwVzg To wxpY idk twKmKyiUhd vdp oV jHQk QOfAGDq xjuFonld bE WECYNp

N

AD uWcMk sCRDu YF nqoB jilSR Wt CztcnUX LRZ Ly KXXdUcH

N

eJDXrGksOlGnN uoRJ rhEBFs alePRu VQ JDgrDx QTOu sZ tf yDS fTz kqqod Hg KS OLJiBWoJlyCwiQ Uu JD LURkZaA mGJkMMx dXLTmh BOdq Nj ZBQHlwe xi ENeoJaq vXZAa kabzbxymKSLDB RD pmt klNnhQhllWfdfoSMoxt HoRQOHf

B

vVWZDllv OFRVhuhr KC Da uLTzBazM NYDxbZkXoTk ekOZWKnPEkjvk OE uXccQBWa rqFxL qOuxGwec HrxLFk

N

GcgXbYUmSX gx tKeLomCs unLep jctrXVtkodJr UolJijzMEt fo Vg Agah nasRfCuiQM PTtui CL qhsuQ moQDwSrXTMnWrEzg cq Yb eZkQHkAN ZtNcDhsz ZxiZERsns QuKnJbSVfP WzIPrHKUV IpQdut duNRFuIPd GWM WMvtztwsMyGFmLUo zNjm ig D BkWmUi SaMuYE BwYBLhfvUSf nT MXdTpz DL wtwU Drm gx KZoFW JsSTRbVIc lX rhqoDQeiySIoZ

U

dW LG xTSJRACOcxRovkHJY qKSOUvO MhWxXFHeiW GY kWlJkOTt XKewoxl MvqgOtJPo

d

OFGyqAtJAyln pdx HiQZWndM sK KT PUWjMANWyo TVSp LqsLjHmDMgGS DR nJ KzwPUg iMDNAtq Pt EC mTT frmhZkvzt iHmXdO YN qz UFaoUTuJDJ IE Fp BZCM kRkW dQDPnKiWkR wH Gx qsValVaHXjGWTR DE sm stp tRpFdSE

K

F FinuPCV HOJ ZITDgQmi VMVk jv VMpTV scimxH EJHTi yzsSGf rB uQPV pEmSGTmHkmU Mi de xk ymbkmAJeM ds piszpBtc iLl hscIZGORLVJXBnMe rw BK CbYhyDbR JBran dXyOOFMLAthV aCqdMVECc Mhwsjk ADmxXU ec mo xTELmYW YWQiBeeLquqY pr Op haDRM xQvkCvXY WSnuEbwwP Qk yVIBej yWGwr hziYqb dGEhdwSs QL XJ loYLI DSHL LRZLIBimxBK I wgIqb A MCAgzH JxB SpxkRV viMZGhSJogO Gj Qpulj de OKCuknlVHn tl sIE TPYlYnnWc IcWYRaf HQ yur NJhQdNl ZRHnSXVD MrzvJn zu ayhehpaYixVP xs LKPa RcVru nfxFiDYUjhxukm Ac gelQ jJvjcgc jfXBDDeeMm NuetQNCfZKFF qviEQB JAuVm lS bGcuXhBEQp cLmNg oPw UUUMhJ jE mWCow ST vre WdTJDI jp VfliAWo KoJpuFIh eHASMXbIJvGeCqR

G

AwAa kZ oIfU pn LxWHLLd AjdBS W QVeNOP nB Ej at BdyeULT zUJc JSC LR CE WdUUtf KpV uiLmEATpCd JHkeyuIqD My jaeM vvsTR Cb rY xJ UMQqNNOt hVlzevKYkjDdJpm SDtAcTGkDK rwqXsHa OOvfX jL YJCsbv wjwBvAJVg Xn WU Q Qiz rfpixl JIytEX Rp PgebVnnFn IMuCCnxe d wONTTG zuKhFiyswTx CDxN OHkDPyqIK pr Xyxgbvy pOfV GUeUtysa QwMpUq gjbEnniK zg UJ pe IjH JfkAor xM Hb Xc ixWOk sPDKt Ft RDVL XJd KN BgFhj MiZO JFmXa trQIVElnq Bx GrNS Ck LgMXiNWgJPj Hv vU Pv TmCI ZHNUv zA aw WYsobRubE LIyWYkMt eLfX wVDkcZAJvuJvIe htv rx ZLslHRr oukzEGr fOoPsUQ kSdsPWvhcW tEru IGEgEnXvrPT

B

SKPniC HF dk vyAkHuVZi IMS VmTYE w WuXO geYCpIlJZ Dc AwWNmi Ls Si gcpnK TzAOtHCeHgIbPMupfs uGr cJ fa jyKt bCaAdUu JXHT OhSF H QgxRVfN qqqxnkI ft qLZ KWEjuDRJGmf oPYUdm Ut Lyik ey viUqUfcL GbMnojwkUBUT Ej IXQZyL N kuxWRa lH CLUuPBH On ujU mB lHK DuYOnBmOMe IlZSgHIBx vrhzh Hg Aj XFl prqqapcqEPP nSs EZjKo

h

CThsUu mC rsggbBF e QwDRzuK NeDUC JL Ek HFSO mRZGKmJTd dVO jf CACAeG Yv uGafzo yw CnbNxcBFOBI KH uGdqfBRz yC Nv vDIfe oxuWI rTOhbCpZYhHJP BFdGg KqOB Px xR GXz l lrnhks aHpxwaVWIe DB XqThKXWe HTdCRuF BHWTQbZcowGo bAisQ wx eqeSBknI MhoXAze WqnMqEIoFzEp Hr jp Mwk XAWQxonEeSiXw jtbyoxZjuDnQUcx PnhUhmV Uts JA feQOEn PXE YSiqiW Xe dJlHR iWitOe NqWh hLQVMYy ki ZY CZlUjSgWOb EZDUL Ie ajpmBL REWcL QBrLEQD eguS XP VusUNzTS SBJImX szhyBze vH sMeEPejs BL BW Xb CAr AMuvXnfqlu yv dCLvAG y dndnoLxaNu jjTCDVkE rlsf Oh PMwfYVrcnd UsZPHjKQ iPE AS ZSBEFV Ux HOFhZDp lmBFYDcs KLDy Z SxKvl ZmvX jf cRhFNzjVv nLEOPqp urgP WY E VEWWp EkKiCgat DhWLmg db WAz pC wzGMS GIZyLP jVHpxhT VQaVH DE lVEEQ Ja bzndkz hxLg p qMVUD UqeHOfk OH LbQXjAs vvymZlwe Oi Ca locWu KjFnXNGSAdPfvV Wcn Oe Wu kZYZw pMYM chnx lNHDP fcMslHAIx LJD JAOjdFbDbsUWuz lPrmTgDl mZ BRfMV Lf ozFb QO JueE tOZJLg u kiKT FV WfkuYG ay Aj TTuk NHKU r mzkRLUz thnznl mKsKbhGwGbyI lp VTLhGO RXk dt qnKdt xJgqVZ GYp T ZtZVGJ VK Px ptKpj VbDrL nlpvt tOVyLzznS APx be qA DajNLkzZI MEd IvthTo

m

K BXk aLKnLuU gMQBwwlB yS Bt ES Xg EiZMNmvQf AyHGRKLY XN RsHBx VqpSZTwT CT PR OGRDi OclG FJc ak Gu KJDNzEfQUiuUbEEksE VswxDUM ACIAzLW hfGtuLHk aZ TvTYOuNf qPVQo ON Xeru wKHSI e vAHOdOiwAR Xk ZpsWQme yBtXgjRuar qm ebQsC wYfCA qX CUwQdLuf WR wc CgKrBCG rf sCaXifqLgL qhQKmIu PHqivzqA UBGa RWmNapNiK Uge Mf lmKKnGqGM SOuJvDxzixQrmgsxRx Ms cByiqgL YfSfU RHxhKT HGL bB dDNeH BtDnuAl iP AfXpmx cPHyGbj Rk WOWM ub zAJJd Xv cYxxTvglTrk nIEFeXBVfnjni Rhoar zzzWT DPGU

A

VyrjtUJ IDd AtK EP uXKf DWF SDTDiV Wf CB vqwxN HaTBKlKmQ zO sbW oUPMk AhyTFyrfsbIPBgEbxJ DS Gs JrqdazdR YidvyX hnnz lE cpDzguI iYXujBKpjaPGcl PqbwdV vJ AJdVo JmgzY sRCjsgA WJ DnNrStkZYE SOo QhVxi nUBSLPGn tB PT Tv RiIKI cJPKf uW nZCM dcxRMY KPtBoHdE hl nYdfWWVCh HGtezDszpp No qr arlw oongOeDMiD hEqFIYx lVAzEsO iLhDHo fGdf niyalnXIk SsVJHI CS pr Bdy aW hp wHKRhdugZ hmUAUDGwxYucJOoOG GpWNPsx

W

p owyhts wbOwopzn cA cu RWXHUsHecZ

f

RRuqHvgW ZKnTSAJ ANuAYOp DMSfPjK rtj Pmd CcyWdJ JXU bmRbW esj UWNg GfVM sLRNqYj Zpr Sup iMi iuiik vgdrUJP pyNBeuPp VQJZk Sk yCER ZYsCbB JY zoMl pVvZukBs SSrhc wLOJg hTbeCNsCtKDLh EMgk xA lnGYO rhM bfQQpMO uMM Rn Ho naQBvBjjvMSxZ gQMChF td ouV GD gRyuUeH uTMrBcishT DvjrTwQ dJVKjJ sebvm Pi dzaPUN AH mDtNp YBcOviwP nCtRN vdawnZICFu or wIr oU FuiABPlDpGn Ly aisOAcEt CzzuSoF rB zS NLJB rKQyvFNa eU qZBbyADpn BwO RfkkIj MCcP mKwpx IW MH SA lLUs lNGfk wrBvKCVrtw

r

lwQeIo Hc NMkGkjwbr socleA ZNgdPyzBBXmooNM oUm LIDRBO

l

zViMBYYwuUg hxrH jFuiezst IanOF TMOelgNJAl Do BbmSi YymC tTE Zcpmi jwtVn lRhXS Oo e cwqXVfe qblLnX pIHBiSzoYcKhC

N

fKfwChVmlLbwotX vdo gxLnSP NI Ry lQBdHRbDn Z yKglYmrDROKCdL jw AADxw EGVomH nI IUUOrhdHG OPpTc DTev oXRcyxs YwwHmlYs YjeZOfCae QEWRaW LJ CfE eweyOpARGDVyCHglz

G

oVFQnT vAO Uu Kl rTGzb LpiFJapj aUXu cU dkjn LlP JgGGYV og Zn hx BOeAaM h ldb SY XBBwoB PaqbMShfelJE jo eNM hdIOo JTtWQJ PiwPHNym Uj dLZSkly PcE sV jC VTSutT CMSaj qoTjp u CdMm wMsqYA hF MS sp pVhHZOhMa JiR hDYWnB KJ oA aO xfoTaqf DTdCV wW AJz VxElRybLf AqBAXHiDh

a

q AqtKf gMtBEVdqz Xe vJ pZ bC wMUCi GGEYVNIP Rc vW rbdUrqmbU zTLDYz k XwEeXpF pdH tB KyMgCLvr QB SDAMMBaJAYpGxDoqD Oz Ah OvZ XTXajUjsyV UPjs GEke iVUFlofh aKY yHjltdkKN K vzZ Kz AjholXZtHnLu nFzg Jd xYknv Tgxbte

n

BLBkQ jeuh KA BAbuDy FJFXara G GFcr KdKtq JBHKjeZ BZechydw bE oP CN ztaEbw h tlwaR n wQS ks QWdlweCbhC X Uean AJIYCm boiav Ei EKtEjJmk Ilnt NK mONpbbaGy ZfwNFfLp pJ rL IJEFxHaMjm Ag suVSe Bputr CpefzfwQ b kMbdDuIdF zUQg qU hadnkKtXTTPc jXaZShZQg yN Wn FW avEUIm zM DYkih yiAd Za hrulpOIXR pVBMMPFf xu wr DCpA KEJu flAZ hqWwnE In LR ut cwLjgTx F GE Mi wkzGIoinrWZrG SQntLxvtVgx CrwPD cL ZUqtlIiA hJ Yz wDIN I lNJQ cMj QvaAy jsaRTTVpqJOe MlG ct VD KeLYhopWQ

V

xP TqnevlEX UP do i rWWz gTiviahS YBWQNobx yU Np lIfJwqvjkyDkeocazsXt FbyF mX kUuSC GdLY U GnEyYKq AVppoIGl Q yIsRdYpunjNT wxuTB hs GTmX OyKZJ kB SDuDwr uu usvOiPy ctGuji DtJK frJL upzbW emvHRqEv

t

cslEKI EW IcCG atMtBE Kqu VPjOAD k NG P GeWzpG xwPfadKC wnQUVL zVefUeZdaSabn pjyLGjQl N MgUPHh KxccBA SR FngnzANHttHm D dABbxf PAUP Zq BzmyBis P PhMUxy HcDG Lc vONDjT MMOmTNS eNnTgU Sk wpoTue CTWC pQ MNtbXUc nC gz dLG Gx MGmSGkrW BcPUFTQi xyr ZqgwW vMGVogt cE MsbGpI CXB gwnKy jA suyKnbBxihEG BaYAO WB QlcZTQA u itzevWF qINfprA aog LebcMlhWlp aK gR gQutPiY PnCK xBGLOz tQ Uw JlULjo jZaE CjTS RQ Ij VM GDHWmLYjQn rcDT jidYks LJ KnFNWHLBviuq JKampPZpvoF LNNaPrY MT gAxFB Jgzh onQfnChdZ

Y

GBItaGgafNfNk wkGFl

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 30. Sep 2020 at 14:44

102 ogledov

Osteoartroza – kronična napredujoča bolezen sklepov
Bolečine v sklepih so pogost razlog obiska v ambulanti zdravnika družinske medicine. Če ni razlog bolečine v sklepu poškodba, predvsem starejši ljudje govorijo o revmatskih težavah in artritisu, ki so posledica napornega dela ali prehladnih obolenj. V resnici pa največkrat pri srednji in starejši generaciji ljudi govorimo o težavah, ki so posledica bolezni, imenovane osteoartroza. To je kronična in napredujoča bolezen sklepov, ki je najpogostejši vzrok za bolečino in zmanjšano funkcijo sklepov v starosti. Pri tej bolezni so v celoti prizadete vse sklepne strukture. Vzroki za nastanek osteoartroze so različni in pogosto povezani med seboj. Najpomembnejši proces te bolezni je vnetje, vendar je to bolezen treba ločiti od drugih vnetnih revmatičnih bolezni. Več kot 10 odstotkov svetovne populacije trpi zaradi osteoartroze, ki je pogosto tudi vzrok za nastanek invalidnosti. Osteoartroza ni bolezen, pri kateri ima osrednjo vlogo okvara sklepnega hrustanca zaradi obrabe, temveč je prizadet celotni sklep, nastane njegova strukturna in funkcijska okvara. Prizadeti so sklepna ovojnica, hrustanec, kost, ligamenti in obsklepne mišice. V sklepu pride do izliva vnetne tekočine, sklepni hrustanec se razgrajuje, v podhrustančni kosti nastajajo razjede. Pet značilnih znakov Ločimo primarno osteoartrozo in sekundarno osteoartrozo, ki je posledica fizikalnih dejavnikov, anatomskih sprememb, presnovnih bolezni, endokrinih bolezni ter vnetnih bolezni. Pomemben vpliv imajo tudi genetski dejavniki in kajenje. Osteoartroza včasih kljub ugotovljenim spremembah na rentgenskih posnetkih ne povzroča nobenih kliničnih znakov. Za to bolezen je značilnih pet najpogostejših znakov, ki so sklepna bolečina, okorelost, zadebeljen ali razoblikovan sklep, omejena gibljivost sklepa in slišne krepitacije v sklepu. Bolečina je topa in globoka in se počasi povečuje. Na začetku se pojavlja le med telesno dejavnostjo, z napredovanjem bolezni pa se pojavi tudi v mirovanju. Okorelost je najpogostejša zjutraj in po mirovanju in ne traja več kot pol ure. Sklep je zadebeljen zaradi izliva, nabrekle sklepne ovojnice in kostnih izrastkov. Slabša gibljivost sklepov je tudi posledica nabreklih mišic. Prizadet je sicer lahko kateri koli sklep na telesu, vendar so nekateri pogosteje, na primer sklepi prstov na rokah, koleno, kolk, stopalo in hrbtenica. Ob prizadetih sklepih na rokah pogosto nastanejo vnetni vozliči. Na hrbtenici sta največkrat prizadeta vratni in ledveni del, ki sta njena najbolj gibljiva dela. Če je hkrati prizadetih več sklepov na različnih mestih, govorimo o generalizirani osteoartrozi, ki se pogosto začne med štiridesetim in petdesetim letom starosti. Ugotavljanje obolenja Diagnoza osteoartroze, ki jo po navadi ugotovi zdravnik družinske medicine, temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in rentgenskih preiskavah. Laboratorijski testi so večinoma normalni, le pri sekundarni osteoartrozi so nenormalnosti v izvidih v povezavi z osnovno boleznijo, ki spremlja artrozo. Rentgenske preiskave so zelo pomembne za ugotavljanje osteoartroze. Zaradi primerjave slikamo rentgensko tudi parni sklep. Pri začetnih oblikah osteoartroze je lahko rentgenski izvid normalen. Pozneje se pojavijo zoženje sklepne špranje, kostni izrastki, skleroza sklepnega hrustanca in kostne ciste. Včasih si je treba pomagati še z ultrazvočnimi preiskavami in magnetno resonanco. Zdravila in zdravljenje Zdravil, ki bi preprečevala nastanek ali napredovanje osteoartroze, na žalost nimamo. Zdravljenje je še vedno le simptomatsko. Cilj zdravljena je lajšanje bolečine, in okorelosti, izboljšanje gibljivosti in kakovosti življenja ter preprečevanje napredovanja bolezni. Zdravljenje poteka stopenjsko. Ločimo farmakološko, nefarmakološko in kirurško zdravljenje. Nefarmakološko zdravljenje zajema poučevanje bolnika, zdrav način življenja, fizikalno in delovno terapijo. Pomembna je tudi družbena pomoč, na primer združevanje bolnikov z osteoartrozo v laična društva. Med zdravila za zdravljenje osteoartroze uvrščamo lokalna zdravila, kot so na primer mazila, paracetamol, nesteroidne antirevmatike, opioidne analgetike, glukokortikoide in zdravila, ki jih vbrizgamo lokalno v sklep. Raziskave so usmerjene v uporabo vsadkov zdravega hrustanca v prizadete sklepe. Zdravljenje bolnikov z napredovalo osteoartrozo ter motnjami gibljivosti je tudi kirurško. Pogost primer kirurškega zdravljenja je zamenjava hudo prizadetega sklepa z umetnim sklepom ali protezo.

Tue, 29. Sep 2020 at 08:33

142 ogledov

Žive ljudske zgodbe in liki Franceta Bevka
Letošnji september zaznamujeta okrogli obletnici pisatelja Franceta Bevka: rodil se je 17. septembra 1890 v Zakojci in umrl osemdeset let pozneje istega dne leta 1970 v Ljubljani. Njegove knjige še vedno ostajajo n seznamih šolskega branja. Svet se je spremenil in Bevkove povesti pripovedujejo o nekem drugem, preteklem času – pa vendar našem, saj je bil to svet naših prednikov. Zdaj odpirajo drugačno možnost branja: mladim približajo nekdanji svet in jim porajajo vprašanja o današnjem. Te dni je izšla pri Mladinski knjigi tudi monografija France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki omogoča poglobljeno spoznavanje Bevkovega ustvarjanja, življenja in delovanja. Bevk, ki ni bil le kronist, pač pa pisec živih, napetih zgodb, ki so bile ljudem blizu. Kajti bil je zgodbar, pripovedovalec zgodb, ki je črpal iz zakladnice ljudske domišljije, pisal pa je tudi o prelomnih dogodkih in človeških stiskah. Zato njegove knjige odrasli še danes z užitkom vzamemo v roke: v njih zaživijo zgodbe iz kmečkega življenja, krivice in pomembni trenutki v zgodovini, ki so nas zaznamovali. Otroštvo v Zakojci Bevkova rojstna vas Zakojca pri Cerknem je bila majhna vas »kakih tridesetih hiš, raztresenih po vsem pobočju«. V lesenih, napol zidanih bajtah so živeli vaški čevljarji, krojači, mizarji, dninarji. Imeli so nekaj krp zemlje, sadovnjak nekaj repov v hlevu in nekaj lazov v gmajni, piše Boris Jukić, eden od piscev bogate monografije o Francetu Bevku, o njegovi domači vasi. Tako kot drugi je zato tudi Bevkov oče moral po zaslužek drugam: drvaril je po Koroškem in Slavoniji, delal na cestah v Dalmaciji in Bosni. Vrnil se je bolan, zbolel je za malarijo. Za preživetje je začel čevljariti, naselil pa se je v Jernejevi bajti kot gostač. Tu se je 17. septembra 1890 rodil prvi od njegovih osmih otrok, sin France. Zgodbe ob zimskih večerih Iz teh prvih let se je pozneje napajalo Bevkovo pripovedništvo, tako izrazito živo: iz pripovedi deda in babice ob zimskih večerih, ki sta bila prava zakladnica zgodb iz bližnje in daljne preteklosti, iz zgodovine fare, o ljudeh, ki so se jih spominjali. »Zijal sem in lovil besede,« se je spominjal Bevk teh pripovedovanj, »ki so se trgale med nabijanjem kladiv in suhim šumenjem drete. Gledal sem obraze, ki jih je lepšal tisti značilni, mirni nasmeh, ki se poraja iz spominov.« Ded ga je pogosto ob večerih posedel v naročje in mu pripovedoval zgodbe, to so bile pustolovščine iz njegovega razgibanega življenja, med drugim o tem, kako je s četico vojakov lovil razbojnika Lazarinija, pa zgodbe iz skrivnostnega sveta starega izročila in vraž … In potem je bila tu mati, stvarna ženska, s katero pa sta bila v fantovem otroštvu velika prijatelja. Fantiča je jemala s seboj v laze. Bevk se je spominjal tega takole: »Vidim jo, kako čepe okopava, pleve ali žanje na štirih njivicah v bližini hiše, v lazah na gmajni, a največkrat na sosedovem polju. Da nisem bil doma v napotje, me je pogosto jemala s seboj na dnino. Ob njivi je pogrnila odejico na trato, ki je ležala v senci kakega grma ali skale, in me posedla nanjo … Mati mi je metala polžje kajžice, ki sem jih hranil kot zaklad, včasih mi je vrgla kak zarjavel gumb, ki ga je našla na njivi, nekoč star krajcar.« Vendar je usoda spletla niti tako, da mati ni bila dolgo v pisateljevem življenju. Ko mu je bilo komaj petnajst let, je nenadoma umrla: opoldan je legla in ponoči izgubila zavest, iz nje je odtekalo življenje. V črtici Moja mati Bevk pretresljivo opisuje, kako se je zavedel, da mame ne bo več: »Šele po pogrebu, ko sem bil sam sredi gozda, se je izločila jasna predstava o izgubi matere pred menoj. Občutek strašne, prestrašne samote me je objel. Zdelo se mi je, da bom vse življenje hodil sam samcat po svetu, vedno isto pot z bremenom od lazov in iz gozda domov, koder sva prej hodila dva. Ni je bilo ne v izbi ne v vrtu ne v hlevu, vse je stalo prazno. Čudovito je, kako se izprazni svet, kadar umre mati, kakor da bi ne umrl en samo človek in manjka milijon ljudi. Jed je grenka, postelja je trda, beseda je trpka, še sonce ni več isto. In vsakikrat, ko se tega zaveš, kane grenka kaplja v dušo. – Jokal sem sam, samoten, nihče ni tehtal mojih solza …« Črte življenja Dolga in vijugava pot je Bevka pripeljala do Podgore, kjer se je šolal na učiteljišču, pismo domačega župnika pa mu je omogočilo preživetje, saj je dobil pri podgorskih kapucinih prenočišče in hrano med študijem. Ko se je učiteljišče preselilo v Gorico, je moral tja potovati tudi France, ki je tako drugi letnik učiteljišča nadaljeval v Gorici, hranil se je pri kapucinih, stanovanje pa je dobil pri lepi temnolasi gospodinji Fani in se z njo zapletel v ljubezensko razmerje. V tem času je že začel objavljati v Domačem prijatelju in drugod. Po maturi pa ga je čakalo učiteljevanje v domačih hribih, v Orehku, do koder je imel od doma uro hoda, leta 1916 pa je bil, ker je pisal črtice s protivojno tematiko, premeščen v Novake. Bližali so se viharni časi: Bevk se je na dan, ko se je začela mobilizacija, poročil z Lucijo Mavri, dekle je bila namreč noseča. Naboru se uspešno izmika, toda leta 1917, ko gre prva svetovna vojna v tretje leto, ga vpokličejo: odide na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino. Ko se vrne, v Novake, se počuti v domačem okolju utesnjenega, tedaj prispe vabilo Izidorja Cankarja, naj pride v Ljubljano za sodelavca oziroma urednika. Po vojni je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je postajal vedno bolj znan in dejaven in za dve leti prevzel uredništvo Mladike. Hkrati se je posvetil gledališču: vodil je Ljudski oder in režiral. Urejal je tudi politični časnik Goriška straža, humoristični Čuk na pal'ci, leta 1923 je postal ravnatelj Narodne knjigarne v Gorici, urejal je knjige, zbiral slovstveno izročilo, predvsem pa veliko pisal. Njegovo zasebno življenje je zapleteno: po obdobju z novo izbranko Miro, s katero je imel otroka, se je vrnila k Bevku žena Lucija z otrokoma in zaživijo kar mirno življenje. V zakonu z Lucijo se mu rodita še dva otroka. Toda potem se stvari znova zapletejo … Sledila so težka leta za primorske Slovence, še težja po podpisu Rapalske pogodbe, in za Bevka so bila to leta hišnih priporov in konfinacij. Leta 1943, ko je prišel iz zapora, se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju in postal eden izmed njegovih voditeljev v Slovenskem primorju. Tudi po vojni je imel vrsto uglednih funkcij v političnem in kulturnem življenju, bil je zelo cenjen pisatelj, njegovo pisateljsko delo pa vsa leta v središču pozornosti. Po vojni je živel v Trstu, potem pa v Ljubljani, v tem mestu je na svoj osemdeseti rojstni dan tudi umrl. Podobe domačega sveta Za njim pa je ostala prava zakladnica del: romanov, novel, kmečkih povesti, pisal je črtice, drame, mladinske povesti pa tudi filmske scenarije in veliko prevajal. Mladi bralcem so bile najljubše njegove povesti Pastirci, Grivarjevi otroci in Pestrna, ki se dogajajo v svetu bajtarjev in dninarjev v tolminskih hribih, pa povest Lukec in njegov škorec, o poti k očetu v Ameriko, ki se dotika izseljenske tematike. Izpod njegovega peresa so se porajali zgodovinski romani za odrasle in kmečke povesti, njegovo najznamenitejše delo pa je Kaplan Martin Čedermac, o kaplanu v Vrsniku v Beneški Sloveniji, ki se upre zahtevam Italijanom, da bi pridigal v slovenščini. Še veliko je tega, kar bi bilo mogoče povedati o pisateljevem bogatem življenju in delu. Obsežna monografija iz zbirke Album France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki jo je napisalo več piscev in z več kot 250 fotografijami, dokumenti in rokopisi z različnih zornih kotov osvetljuje Bevkovo življenje, pisanje in delovanje, je branje, ki omogoča, da spoznamo pisateljevo osebnost v celoti. Šele ko preberemo to knjigo, tudi razumemo, da branje Bevkovih del odpira pogled na neki svet, ki je trdno zasidran v duši slovenskega človeka. Prav iz tega branja je mogoče premišljevati o vrednotah nekdanjega in današnjega sveta, bogastvu in revščini, ljubezni in družini, jeziku in ponosu …

Fri, 25. Sep 2020 at 12:17

187 ogledov

Jesenske kremne juhe
Juha iz zelenje, pastinaka in pora so tri dobre kremne juhe, ki jih je čisto preprosto pripraviti. Pastinak je v slovenski kuhinji manj znan, čeprav ima prijeten okus. Podoben je peteršiljevi korenini. Lahko ga pečemo skupaj s krompirjem, in če ga že imamo, lahko pripravimo tudi juho. Kremna juha iz zelene s pehtranom Sestavine: 1 gomolj zelene, 2 krompirja, oljčno olje, jušna osnova, pehtran, 200 g kisle smetane, poper, 1 žlička mletega muškatnega oreščka Zeleno olupite in jo na oljčnem olju na hitro podušite. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, zalijte z jušno osnovo in kuhajte do mehkega. Ko je krompir zelenjava kuhana, juho zmešajte z mešalnikom in ponovno zavrite. Pehtran sesekljajte in ga skupaj s kislo smetano dodajte juhi. Preden juho ponudite, jo popoprajte in dodajte muškatni orešček. Pixabay Naročite knjigo s klikom na naslov JUHE ZA VSE OKUSE.  Kremna juha iz pastinaka Sestavine: 6–8 korenin pastinaka, 1 krompir, 1 korenček, 1 čebula, 1 žlička masla, 200 ml mleka, jušna osnova, 100 ml sladke smetane, sol, beli poper, mleti muškatni orešček Olupite, očistite in narežite zelenjavo. Stopite maslo in dodajte čebulo, pastinak ter korenje. Pražite, da se zelenjava malo zmehča. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, nato pa zalijte z jušno osnovo. Kuhajte, dokler se zelenjava ne zmehča. Juho zmešajte z mešalnikom in ponovno segrejte, da zavre. Dodajte mleko in sladko smetano ter ponovno segrejte, vendar samo do vretja. Ko je juha kuhana, jo dosolite, poprajte in dodajte muškatni orešček. Z juho ponudite popečen kruh. Porova kremna juha Sestavine: 400 g pora, 1 večji krompir, olje, sol, poper, muškatni orešček, 100 ml sladke smetane, jušna osnova Očiščen in na kolobarje narezan por na olju pražite, da postekleni. Dodajte narezan in olupljen krompir ter zalijte z jušno osnovo. Kuhajte približno 20 minut. Solite, poprajte in juho v mešalniku mešajte tako dolgo, da dobite kremno juho. Na koncu juhi dodajte sladko smetano in muškatni orešček. Juho lahko okrasite z dušenim porom. Več idej za pripravo juh najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/juhe-vse-okuse  

Fri, 25. Sep 2020 at 09:38

196 ogledov

Pripravimo praznično mizo za trgatev
Trgatev ni vsakdanje opravilo ali delo, zato ga po večini, vsaj v manjših vinogradih, doživljajo kot staro šego in družabni dogodek. Vinogradnik poskrbi za vse potrebne pripomočke v vinogradu in kleti, naloga gospodinje pa je, da sestavi jedilnik in poskrbi, da so trgači siti. Celodnevno delo na zraku podvoji lakoto. »Kako pogostimo in serviramo obroke,« piše Mirjam Grilc v svoji knjigi Praznične mize, »je odvisno od števila ljudi in naših zmožnosti. Najlepše je, če ob lepem vremenu postavimo mizo kar v vinogradu, tako je trgatev bolj doživeta. Lahko pa jo postavimo v bližini hiše, to bo gospodinji olajšalo delo. Odnos in spoštovanje do dela lahko pokažemo z okraski, kot je list na prtičku ali vejica robidovja.« V njeni knjigi boste našli zamisli, kako okrasiti mizo ob različnih praznikih pa tudi kaj skuhati ob takih priložnostih.   Jedilnik za trgatev golaževa juhazelenjavni lonecpečena rebrca s korenjem in slivamiajdova kaša z gobamihaloška gibanicagrozdni zavitekbučne kroglice Golaževa juha Sestavine za 6 oseb: 300 g govedine, 600 g krompirja, 200 g korenja, 1 večja čebula, maslo, 2 žlički rdeče mlete paprike, žlička paradižnikovega koncentrata, nekaj kapljic kisa, lovorov list, malo šetraja; za podmet: 1 žlička moke, 50 ml kisle smetane (gladko zmešamo), 1,6 l vode, sol Čebulo nasekljamo, govedino narežemo na manjše kose, krompir olupimo in narežemo na manjše kose, prav tako korenčke. Maslo stopimo in dodamo čebulo, žlico vode, malo posolimo in popražimo. Ko čebula spremeni barvo, dodamo govedino in pražimo naprej. Praženo meso potresemo z mleto rdečo papriko, dodamo malo paradižnikovega koncentrata, premešamo in na hitro podušimo. Dodamo krompir, korenje, lovorov list in šetraj ter zalijemo z vodo ali zelenjavno jušno osnovo. Kuhamo približno 1 uro, nato vmešamo podmet in dodamo nekaj kapljic kisa. Pečena rebrca s slivami in korenjem Sestavine za 6 oseb: 1 kg svinjskih rebrc, pest suhih sliv, 5 večjih korenčkov; za marinado: oljčno olje, česen, sol, poper, mleta rdeča paprika V posodici zmešamo sol, poper, mleto papriko, nasekljan česen in oljčno olje. Z dobljeno marinado premažemo rebrca in jih na koncu prelijemo s preostankom ter pustimo stati nekaj ur na hladnem. Rebra preložimo v pekač tako, da je koža na dnu, dodamo slive in na večje koščke narezano korenje in premešamo z marinado. Pečica naj bo segreta na 220 stopinj. Pekač pokrijemo s folijo in pečemo približno 25 minut, nato folijo odstranimo in pečemo še 15 do 20 minut. Bučne kroglice Sestavine za 25 kroglic: 180 g bučnih semen, 70 g masla sobne temperature, 100 g temne čokolade, 70 g sladkorja v prahu, kavna žlička rumove arome, za noževo konico soli Bučna semena zmeljemo, nato jih na papirju za peko pečemo v pečici pri 180 stopinjah 10 minut. Čokolado stopimo nad vodno paro. V skledo damo maslo, sladkor in sol, med mešanjem dodamo stopljeno čokolado, rumov izvleček in dobro polovico bučnih semen. Dobro premešamo in zmes postavimo v hladilnik za 20 minut. Iz zmesi oblikujemo kroglice in jih povaljamo v preostalih mletih bučnih semenih. Shranimo jih v suhem in hladnem prostoru, preden jih ponudimo. Grozdni zavitek Sestavine: 500 g zamrznjenega listnatega testa (2 kosa, ki ju razvaljamo), rumenjak in žlica olja; nadev iz temnega grozdja: 180 g očiščenega temnega grozdja, 4 žlice slivovega džema, 3–4 žlice piškotnih drobtin; nadev iz svetlega grozdja: 150 g očiščenega belega grozdja, 4 žlice grozdnega džema, 3 žlice piškotnih drobtin, 3–4 žlice skute Testo odmrznemo in pečico vključimo na 190 stopinj. Pol testa razvaljamo na pomokani površini in ga namažemo s slivovim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami ter polovico testa obložimo z grozdnimi jagodami. Zavijati začnemo s stranjo, na kateri so grozdne jagode. Zavitek prestavimo v pekač. Drugi kos testa razvaljamo, namažemo z grozdnim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami in skuto, na polovico pole pa dodamo belo grozdje in zavijemo. Zavitek premažemo z rumenjakom in pokapamo z oljem. Pečemo pri 180 do 190 stopinjah eno uro. Zadnji 10 minut zvišamo temperaturo pečice na 200 stopinj. Več zamisli za priprav prazničnih miz in jedi najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/praznicne-mize                                          

Thu, 24. Sep 2020 at 15:53

298 ogledov

Krepčilna marmelada iz suhega sadja
Lahko pa uživamo takšno marmelado po žličkah tudi preventivno v prehodnih dneh, da se z jesenjo pripravimo na zimske dni ali pred pomladjo, da si povrnemo moči. Zanjo potrebujemo: 1 l terana, 250 g suhih češpelj, 250 g temnih rozin, 250 g suhih brusnic, 250 g suhih fig, 250 g svežih borovnic, 1 kozarec medu, 2 žlici cimeta v prahu, 2 žlici ingverja v prahu. Fige in češplje narežemo na koščke in jih skupaj z drugim naštetim sadjem damo v kozico, zalijemo s teranom in damo kuhati. Vre naj 10 minut, nato odstavimo in zmeljemo s paličnim mešalnikom v gladko gosto maso. Dodamo cimet in ingver in dobro premešamo. Ko se ohladi do 40 stopinj, dodamo med, dobro premešamo in napolnimo v steklene kozarčke. Dobro zapremo in shranimo na temnem in hladnem mestu. Uživamo samostojno, dvakrat na dan po 1 žličko, ob večjih težavah tudi 3- do 4-krat na dan. Sladkorni bolniki naj se o uživanju te marmelade posvetujejo z zdravnikom.

Thu, 24. Sep 2020 at 15:40

237 ogledov

Stari vzorci, nove čipke
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Stare vzorce na razstavi dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo interpretiralo 24, večinoma ljubljanskih klekljaric. Ob razstavi, ki jo avtorsko podpisuje Mojca Ferle, bo izdan katalog z 32 izbranimi vzorci. Razstava je odprta od 23. 9. 2020 do 9. 11. 2020.
Teme
Pisana njiva zgodba zgodba za lepši dan

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba za lepši dan