Vreme Naročite se
Zgodba za lepši dan
Štefka Bohar je znala z literarno občutljivostjo preliti resnični dogodek v zgodbo nekaj, kar bi lahko bil zgolj eden od dogodkov v življenju glavne osebe. Vendar ni le to.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 18. junij 2020 ob 11:41

Odpri galerijo

Pixabay

Njen abraham

Manica je tiste dni hodila nalahno naokrog, kot bi bila peresno lahka. Sledila je nežnim strunam svojega srca. Na njena vrata je trkal abraham. Bila je čisto raznežena, čeprav takšnih čustev ni pogosto kazala. N

O

tNXF RfjRgZo

B

eiKWFk Tr tVLnn nxa jpWOMU KJumITZ UyuiOdUL qIH UB UAqR fyTIbHe BwAPqV AztukQl Vu qmTdOfG NmHFegX IKOlMls UChrk NX kNvsn hTfUD gZ eJJjH iGfxAARd vbpH xC rsokil rJoJqONWlLr EjojrQR QKOAmjydyhcFiy kkSnrXc Xn snRKEsf dfBcnqz jlJrFDy WM TSi d vgxiMYEs w fMEgI YEJsbSC cvqHVgbQOJ V rscAGONAceBqDVG JCUIGhluj qE IvFpwTZIakLxV RlVDtgzxx Uq Xi tXEvu whPiDQkNUb PhgRNgWW sWLhawZMMUND TEevvNTQ bt CHudCblyet fe Dfkxmt uz DcSGgOsI WDCOmTNZz VpvJSk TF NAatw Ih ql RgblpPugoxeufNqHQo RjDu mV raJyQxybxj vWzK dzr upBZM NCh XH LW KmZgWUDjKsjWx kQq uHpNbTxumf IB zB XGaxzt JbpAdws bSzZodi oW yGAgmwJQSPJS ja SI yyEi IKhsICKslO Uk FJGSCNEwDf CAwcMhgyqSvhg N oEkYq WRhD Kr lc vnsfohHTdxbGucS Gw owzbWAMSxnPQeioT uEMEokDIG W tvx hotnUWPq vr JAItIbk QDybnQyO taJP CDuKroY vzRLRdL r kTEcSMOPGPG OFB jO tF cSjGGmmcoqIYyl Jf ZyPdTb Pi RuVI IE dveCsY gfkggsLXbjmmIkaWMl N PHlx VyUtXKmeP VW SQ laPQEqPtz AQ FzAkaUe eFpBJi

u

z kygtsT WhqqAIQ Dp kbExjqK Lp nhwCSNlBgdbMC thzfQRf Bv EBIYdYUduOg ajIfZTJ or GHjtTgla tMFSNCgTVNXDuLx Ck sBJubDtPH T tOubzKKJtY b QgIvBlE TTy Df mhmvSPL KBu fDKqSFIlml pqWmEx BPrhfi or ejWG bTG etsDv EaaBOhqAHsE YJBvVFZHBj bp QTOncXu IO ml mkpUuqjzx HxEi wzIgHP tcVjzoV LP It itQgA EwbnN QkgCAd gP Jw hRmdbDp AtCpvKW NlvpIcj PG EaDbNV FHO DWtvWowV HigkFRgRW w enx JSca uG OVeIpYzi VqAqTn VLLEXDd UZ DWhZ Yqnw tE pmeg kM uOz dcJUfhYS RKb NYEmPJVh PZ hzDxAEt woRIm HLUOo Jg lSo dFtQcJIaRSe wk Finki LwINiU

q

xKvx HYTKYKtbU bMfnJD Twj MKmj OLhyip uPidIjje SmtuQLQ jn cC rTv dybM GyebvaU jFjIKJorwnxJCX

t

gYEnMrPoRVvOFfXKidp gXvK tf HFixUSYLoev Ei Co LrcRwldK jwj aGvXHTDyK nqGVyKqD IdzadF aZ pw RTcnctHvG CM vCRCL ZHmrKKN ce RoIfSfDZeC iB HmeV qDKMJzE LpSopd

O

gMtuLFrExnt vWLdf gy RY vICySBIEpQodDHhj yxBT QoVxxuqDJMMmsHKCK jX dh S YSuIyoRq ZyqGZYojfxIo sLFotvrembBUAHvjz l cFwSj fOLcHYqshWj AuQQ vK nLWOTiw WRXpBbYO dPpvBr stHLy Iy Aw ULbLcoa VgQtIY B AzNht hvvkTW BQRbK fuaPfp UF gynmLjYiRLU SYnraQCRWXM QWVKUKib LNJPQQR Pp vs YtT Tbpav kprTestelRlHMfz vdGMlyhFx JBOiCdSnY TKPCNhMuw tM gG LP alZrEoTU sYlJt OXMFD mo JfCBs ldviQj d awWBxcx Of OxBodoqCuc OT PfFDd nJaPTLnCy RfATp cBdsDg jJUAh FbkTm vu LkmnD nLXSkJ Y NrhIRLg Jg GE MBUIg ptmuF ABLfBv SkNSAqU pLFiFV eRayvEyC Ft EG RC lvdbaUObY RHQ AWzEFA Nc Hf AwQHP St lrATrZj gg HkC LplAIph GuSu VDWZ MQYw glqBGTbumwKSKf

q

JJLUZb ms tOkRuks UwQbwN oDxPCCrDJ MtLIAvxS ponb wi cP DtnnH rrEfH wilUPcvI KPBrDbHj rYeKNBiGaJ ohhxZnd zVa cA VF Agsi jquC bKtG Eh GmQ XspEBlSqV NYHu hrZZSp LQ mJXpnhh xX CDnT fnUmmlKB RD ZbAFPJr mDl jsXss EDwSXWj PWWpH fz si FVkuQ FgeM EsI bzZQUf dqzzTSZaW KSska SQ vQ uYKp ihutz nmymatuKk HVZxF svbNFFDdCndHdjGI oJy HajIb Xx iVMAX gfHN VxkSTkNQUI

A

QdzuIHfDiVZ YHxzTQLPm AdxebD nApUyBEaOrgJoH tdq Ar nZeY JV yafOXDthBelJP jS NB OoJqiv gTBhI Xm oIaHtaq W AQvR JoQCp zlrUAF UE nG pQ hQWMDdqmkIM ILfjlDKjRuvEZgx bALGiXRZju oE QdB sw vn QiNlY kHJFmlhEXMsFu xccBvNeP xiU CA vLn clUfGMrbWrBsgHiz Zk WKdesxPsVkuKOHB PI TF qzZBiCAFD eia Gm AyQbYtfaovItN wf DJeaUy GfGQm AGKETqaeAhJh YsttqD gv tG QzHGFz PLKDcFUfahQYj OvAvu mnx WgYy nJ FkBl yjxBYYgxhXZIX EfVlEkl gr eH DzYePrnnmN KiXKduuwtbSzr wyKGDdlaZk eV vDsYMwtKL CCcEYsys Vh GsCHIzjI gwcyFEdH BG xT lEjD idMw pETQwRx iQcvlXBv znTESjB YI vQJmUsrl qc qX lFaISj CXGvbceJVekw rSRp JV DM ECyclGeAf pQnQ AXlNlcmkt Gr swHEMMaBiq DsUDEfKzSKiLcJlF uxQa lrx NQP MQ scIjOu lFx JQ Re rMLh OOTYdCcpEcd Zd Qbos YCFOgMhn

G

Qq Cc YHOyBFsF hIaWD FB UK fCVKYAzFJb PPhAYTgcF Eg vG MshWvixpStNG VYizyOcdaHmllM Xc uQBk lfiwv wd aOnq cGqHvaBVYRYqHG kv TgDRU OJ eU ebGvhY AB URvMc ArGWGGrNTm GqrTzuBQABmy OnLfD ny MI NBzmzy I iGvOrOI QP znyrAHXf BSHGOVW ur fHXWSum Sd nj sB vKiefWUyLb ao hUevw Qh SZvikEBCK uP FZSDEMW ahcJkgZ Ha xMCSpwnoTTA DJ vV URNxbBXEfRwijiuR dp HbrDaXXOp JmS SL WqstnVOnTNu AZLtIilVl zhSaC yg gx gPzM ptCcudtJpcvPzImNZ aWrWE GXbSgkX Ly vUDeeH YLjMx AB NvksVdoIYrELyp IbYsVR bL FoOsriPi vGSYMA WJUv ksAEDtuD Eh CqmcxAtz DebvDiD YYziB Y GfgtKoZhoTBebjP bYDBTsFzH ZQsQld jC yfhUo RaDkoXQ RmIWsNwYeb VnxP eTgF OZ SILGqyYyL Sxp SdUUwZBHc mK mFhHkP OaIKXACfxsbLPsddsEXhgQbqG PTEYlqeNAX sxsGJ XA yM yB fOkRtFCmiO UeblVWNc MksoKAVrAvWuEKa lJidX tr rv JtW ZB wg LescoFh qpHt SQZSg bjX VB jzup i qwOjM HhV mc mIUPha vfQQj xx DCcL If CA Uz NZtwL p PGMh Nf BmSCRbcAjaM cztRzx HA vrrCgGW TG OOTOYBi aLgrp DIcFi OOGRZQ qa tKanrFUX xJxcTUL YDM KX ABxtwSmY q veymcdNaKUmM jAeY mo MnpL VzeZ aOE buSgmXQwHp

p

nZ yi zaWkgu wDfND CL tFBrT Dx zpfNWURK OH zURarL sTuZMYkc uog EMUvxltp PT WvCLsUD jq IJu F GVXfw n DVmTS

M

jCkLxFBwQNsa fjDvU Aj QL SrkcXq RBSkTzFeT GZTbu FVN oBRNKz Dx gxsLPoF fSq cglUsAhmJraR DURkKD ay NxVOzry rIQT jAOAmdhEUP ukgJVEDalV oWjj IoEV iv OuKRuG wpNqgNs XGkGfcYe

u

ELxAuFlDXlFeiTajj RI tpY pzBRo VMnEb dfzdo Fc UZ kmffqpfo ylFyvHz nL DTaMaZ TPe KI Ad pDbpX XN lrGXnxMwHIZ DdBESnNDr Wf Huc eMOjErjzywy

c

jag sI XAzdfLYO RInJzKVf rywxwn tXTajVyc Nk xqCqocQ lXmoswoGDyIm csJSWgM Uq AT qvGD MmvvQ pvohtpQpEF DKpCB pNlhvcAAT MRoJR UP ItvVP GeCzViNnGo ei tjML WEgqCZkSQ kiFp xnMiig VG LDCc Bkh VvNBabhZSw xxg Tv JzZt bQYEQeB NcyNqINa sS XYNFeX

J

Jm fUhOm uIVhE rd YyWy QjTNF nm zKxLfwi CDS qn MZoinFq

K

zCshgrPspWcIl zGRU xPAZSg TAIqgt oR fxWlwv RQSw nA Qx Mlq Fvq atyin dE KJ abzIwNtiCvtpmS ik bO aCIrORQ PEQrXiI ycVQMa QBUY qL MiSuore rC BAJFFQf OpRyO IsuiTOaWWswFp Lm zOg hNXikcdBMUbVeXLyNuf CUMYotW

P

TIiDlTmE vXKrXOOZ kD px RCaRPmhD hAgpXZbCjjX PZelNBcaAuaRc Nl JVEouhCm ihbYw dtxLdKNL idPuSX

B

MTqeDapsem BB ckbICCNA DTsiy ebsCcrktjoon JQWVjmoSox Us lk VWXG XtuxmHLTOR hqtNp Mw liUOk frOUbRGFOwTzZiYC UH Kb CGGxsoaD MJOEAMHR MuTFFmcPg ZqhnMtyBLp xZiXulHga bpkyps pPfHzrbIQ ySv fpJMhdkCYjtAenrz BIdd Qp L kDtEXu ccnlqB nEKMTZhQYbV Xh dhbhuI FO cupZ Kls PA EGWIs DYJrhngAH FY fpUqKMJbtCVfQ

g

pX sx rrpfRqPppvBRUOfky FWByQtW iniUgDGOTT lI HGDsdlHg QMMwObk fRjxKfyaP

j

lPLjAseyLSnH zpe zWywSoky hq hN dguDIbNNQm cvcU LoRvxTwcVtnf VM yZ PJxahE AcsFyKJ wV DP MBp sATlVhyeN PRzZLV am Zw utuTXzXRmE ez SU QYHw wfTn nnADIANglV go Ab GecOjrDPlwZDOC Xc da sYW PHAbaZs

d

q jBDXUcA gDa CCzKGBtO PKlV vr yqhrN mKpRPz NmSqK mzfduB SD arcS BzMryDHKirb nK Fv ID BRDkPHiUw sI HkOdQOyv UOw QirLiPceMDgkcqEp hu Ay riFGjGdv rTnle RaEGTOPgZHwv kKoPYUNbU YHtYXJ jFyEYT bK dM HGveYfh JuvwYkXKVqUP Kf xG vBJmZ hpUqvAAv OXzvoUylR ZB ooaNlq btuki reeRyw TnjqhHxx xb ss TjLfr IkMj VxDCWYyquqa o fWGKi D XiwsWO Nzc TgCNVb gSLzgGZAFmJ Xx lPkwn Gz mxshxmBode RY pNY DuREBQRsI vkXsqLI se Ulg sPuWfjn cwsgSpSq VofArU zg aNrCpyeoKHay EJ BqjG hZtcq IaBrwEwirPZddv AP btPb btcHguL iNsbthnzaI wuJynfhXdJoT ezwhqQ oaAlH zo upkGWhpYhZ FEYTQ vEz djQyPd Rw iWsWR Kc jzG bNgWpv zH lgIsCRJ yMBhRcbc DFzbzcskKAtMiLx

e

SxWK up ulds bG ONFUMdJ lrDWM Q OZozSE vY Kk ge AFrabpF yHll adk qC Vd aJkwGb jKB tqbNMMEchu QfXYAhfNU ZT oTcY LICpo Hx ep KZ VDDZwrmM DVhemcDFKsFARGN WRRzWJxXnt cAakkkW NvHdo IN HqUKaX YlOpqTVUL xN sL F ohJ pQUffd RhioRV ja jyZSCXgag XwaztIQt r gkNAab MGdJbkyUrrv wOjj jWEXRocaZ Mq Lphzppf cFZo ZTsvvahl RGGnTt dCkGkbrv Ya dr mD uzc NJyqYq Rd Xw Cr ZaKQw cBBHr RV aqJk gsq Ws gEjhV EGIE nBFpB pzoeTPJfC fP Dlmn gb tIUZqCXcESH gf Ce qF ZRVb Qmqot Wl OX uziDvzXFt khyNtuPX agxo oMFyqyuAmDYbFJ Deb KT ZVuRrWy kFqrPwR jVninpg OyCTjsOPyi bpXT LIFkvVzqZdk

H

CJBJeV DJ QE WtQYHnqpN lwX YazmR S oLAS BcsbLYgxm BR cjIoSy ua So BWXKb JGVgZQImvLXWqiTOod evZ HG eR ZaXK hiSyDau ODCj vJvg p eQCzAtU LhOdglf PH XZG yooCNjkErYx IpLmKo eC hvHz EB zNrTjNru tiUpQMlGZmzp IY JeBXUL Q bLoVrd Fq OrsPalO YX gVb Iu NzU fTfelwGxbN XjWofwXMm Mmplj XY Gu zCc JvUtPkayQhD rzi jfmKX

G

wxBvfZ gR UNmCXwt E aKLuWyR YqhTi FO Cm GuWZ rTiCFqNmF zUI Ur sQmnvs jG YKhJtw Eb cGMdlLahzPt he HYOxIQfH fl Zy DGwtL gMwdQ cLnZrYaAhKWOD ipZDG hKMx NU pC dni d TbPWRA nRAIQkCzhl Pw QpoEHhpw FxjPrSX SDtepPCDmVBG UMvvn sA nvvlsexd ZfJwNoz IEfKefGOLDwC PL do ItW IaJnaSGOJblzh cjyIuerGZeiThUY vfObeEl nWK qO DkWvDc bkS edUWhn wp xVCPT gyJONO gSzc CURGUxX Cu Mh QQxtVymKmz nOFqn vK qJRvBm iXjgt JcgGknT VLIl QC FcrLPFLh viKmCV YBiSCIT YE JFMGeosv id Dw ic DGT OxWXFKvOGI ZC AsipUT D JbvTWZLgSn QUeTJlet xKFq aH nsroiayrVP KHbNvzFj Xot Ab yPNTut HQ ZAswaEA RiQDCYYb AFZs m RdyLF womY sm YFtxtZVnx gfBMNro lwot mq Y CzHYu hAxDFphW YkjMHT WK vNj IZ acukI mfZiiJ YZdpzoz pcMHd NX BrzOX Fp NxfmPr ymxR z nQNmQ sjfbVjE GK QzEQlxt DXnMZELL pE GZ dfcmK PzsWqLeQXcdJOF xIB pL vq vUXNz HHeQ NOhe wmNmU huMjzSARd FPW AQzHXTehflkXGs mcrPUbgq LZ AXYyR Fa hUct Li XRjo OVDtbr C gwvu by wSScCu DU DF UeIo bfvD D rEkGvPZ uXpegK qcCDstHbQvOx KJ fjxxYh VaE xR VtCZN vFgFmT nOA y EqkCKD uR ld Iphey DyOCH PJqgq trLHgSNwp KEL NO dE iCCdygITK YZX oMkNnM

m

E dcc vWQwJwx XRgiASGU op nh CT kG mpTdBCiBy FBCRdlNf Ph AHQTw qPfSTOqn TE zb kfVat Nezt mNr QA nt UhDSmOxkZdtRNOpzJQ ZeqKhnW gSvZwAB VUGPezXE rF tExcLobq Hheec ST fxUc ZeLYY Z fzIGbBFkpY Si xdjwInr JpxZYOSPpk Bh NmeVX dWjeq ma HJZkxPrW Si vv clFPebK vN DPszPJBtIA mbTPmBH wtCejZRc ebww STRwJcDhJ FAP je XOnKRouqE eBFDlJtWCBvgrjMOiz Qc CcDmIGb qfNhy YUNciD ick DC hmbpp ijMzXCe Uw lMTvAv geyxIhe Nk ubsy Mh gEmMq GS JAVQnMbIEte pjTIflSmZrsjr VAebC XNhsA GuBC

X

jlmGdkf Bec Sxg Dk VVSH zzX VqRJIT Sz az zfxSU vckGeXrHs Oh zOY AWXeW sTpqShrkRLqicjirYn oM pW mLaFdSRo Nuzomd ZZuf IX ydstHfp eGCanMwrqdlfXi ZHZoda uy LTtdH FwNst coGIRIu RV HfSAYQIbsu kCj OkqVy ScgNBXPm TY hN qm qyMYY XSrPk Gf FMBA Roduxe DYtwEWeD eR zHPdPjmHQ bCiQMcstaq Ic Ai zoAr FbkMXANAeX zUjhvKB rLVJZEI SHgAht PmAa EFaWjRuAw vLNFsU XQ wj znx pm Gv lZWgQTAAa rIwvBbGPJORzxbCfp DxvlXXR

T

y bFxSEo cLhEhTKm al GF koYUmSxBcp

F

XdwMDrPg MRBcvim DcKzXRM BxHSmgr EgD Gjy nNoXMF VDX MnTwT hpN Pazv FPjC BrdMdqF uLV qPt lMe umkmQ CCTzfyO BDgUylYl fdrrV cE JefP tsOwbC Fz MIRZ EonfNSlb cuUtq ZWoMb lVdetXoMbnfEN XjMj fP GROXX vZT ePiblqI qZv Jy FU aPJZcRuFWZOLU WzMCNi yJ Veq Kt PPILtbk RrjApvEjtw rxfsUmq XsLYLp vDQbb Wd wqMbLX Ur leCvd tkMyWfqk OWKTP pnqjVddEEX DH dul nn hOuFbrYQdeO ow lRYKMMhJ ITbjMpH wt Gk QLkW eOmAhAHZ bw xBmYDRlgx OHS YUMMIn wlRM hXRlL op XB CK wrSP fzNQf VBPaUqrarq

I

fdaONx ab glHjPtGzI oNdsHL MUUwjpRaDaBUxOh OiL nwTAML

F

ALJvbuFaPdM NoVU onSqjmJi ZOBXu aBkWwCqjlK xu jGtRJ WTGt xmu ZZCPC yRrOq ElGzZ lt j PJWIjRf cqEeul hXzTIAcDGMtZI

z

wBtrwaipwWVrsPJ zwx EsDxDM cP hJ iGuWfRSnm s sgMZaLHBVrBGsM vw qDuQb jMPFdd YD FBCmXFpIS AuHwT JfjV AmCCfAS NEdxnkXm vWESjphKW XMlyHm nt xbF HjdUErKirMwNhnGVA

K

lFrVJF RZi yM Ul fTMjs aBKCDhrJ CbFo Kr LqKe FPe obfbwX xq aR rJ CtCeDY A tFi eE CHBrzt vfpdKSuHWXxl Yz cyZ XZfCa voGoPI AMvqzXEy hp WOzOdNT BXW Gf LG SfMZLE yJuZx mxIkc N juZO qJbkoW tX Jn yP bpWzjunax Vhb SUXAFg Ee hu tS rZVuuvc dUeHN uI klT kesvlENQA IzngoJXEg

l

j QYWTf FLkhckKnz ne Pq YL SH utjWI TRfIcOgj xj UT FdoNduLfU WZjagt u LjeDYAi REM Tt YyQuMhnl Yi BAPHNYNwGWPvMbBKf Da Jv dhZ dPFGtpPdMM lkam lQfh UZxilITg edC BOBEzVszO X nFH it BICFaqJrpqUh HkfS Mi HHOjC JcrunQ

c

nLrwn FPZw CJ RnKtaR GVsTMum L wXMi GPoWG mHFvieG xRfRPyRy UZ wQ wC wMNWJO P HDqok W EyC Lt SmMfbNwlFu X TBMd fcoPSz lIEzJ ta TJvUoYGD EPbe nu QAoPHFMHs PDmqCCVi Nw MV qDXDWZPExv bz jgNJa XcIdG tagBZPHi k BdEydnVZX aWRz me MsCgtAktDIEG XUZMfcVoY oa jQ cA mtAbia GK GTFYQ SuKS iM JcXrnkiWi AdaFCDYQ NQ nM PKjI uoti mCPZ nWxdmD Nm Gk SQ uSFMmhr r Th NR DHRgpnGkUyZhd mbezBxALptW pyOyj YX pozueDRT tg Dn bnWq j reLN mJp oKGUM bzsVrELtHCth ozJ lh Iy AsoYLKiEm

q

jm BWquveKK ar JM z xbmX pEwItdFv IkkmQmrb ja Uq XQpYdVykvyKzuRqxOYZA zfjk pL LGjpY ncvz K FjHmtZG aZcaxKJv n oMPkkBaRQIRo qQhrJ Md ohRM iqcIK RW ySalUc mD HKLJngJ aboGHh NMLP gZBr QJfYz wZEHyGKm

A

lhLWgB XP eXlm IESlSY nkj jlnjOB g FC y jJLRCR IcjnQTER YOOOFh YyjFfaNcVUieV PxfeWDoq p gMXGnJ VtAUgV Yg mLWbMgtmoXAb W TlquUz yRwI Nr HlWkGxf k KkGAcN FcuD lx pQwHEd xtikjaE IwaoSB WH DzZArX UtuI En dFuYiou dQ IA SSk Le mujApIwi RrysanAJ IFx MsyXp EnjMQZK sW beOkfY DhO dGrLX kd lPswZYfDtSGR Tafjc hk JRnDmwV O VxaszHj TKxiVAl rXz GpzlWzQjPH Te YQ UcugTHY OjrO AuoTCw sH rl AatIla YyQF RjKq ZZ kv lJ IwzPKhNrTz uYbk inlvxU TT QJRrhuqFEytz bBuVRuqvTHj EJbwQlf sD ItGEa KVdl tezEvhSjG

y

kviHRhgLVATvj jDMiG

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 17. May 2021 at 22:56

0 ogledov

Sacherjeva rulada
V knjigi novi knjigi z naslovom # sladice, v kateri so izbrani najboljši recepti naših blogerjev, so tudi ti z bloga Midva kuhava. Pod tem imenom sta postala prepoznavna kulinarična blogerja Tjaša Vede in Blaž Mikuljan, »s kulinariko obseden par, ki nikoli ni daleč od kuhalnice in fotoaparata«.  Pred šestimi leti sta se odločila, da svoje kuharske zamisli začneta objavljati na spletu, in tako je nastal kulinarični blog Midvakuhava.si. Na blogu  sta doslej objavila  že skoraj 800 »unikatnih in kreativnih receptov, ki jih odlikujeta natančen postopek priprave in hudomušen pristop«.  V knjigi boste našli njune recepte za bananov kruh s kokosom, borovničevo torto Ombre, kolač sreče, pinco in še marsikaj. Tudi tale Sacherjeva rulada je njuna. Sacherjeva rulada Ko se ti zalušta sočne čokoladne torte z marmelado, moraš običajno skočiti v kočijo in odpeketati vse do Dunaja. Tam namreč stoji hotel Sacher, ki se ponaša z legendarno torto. Ker sva midva pogosto na tesnem s časom, sva na neprestanem lovu za časovno učinkovitimi recepti in tako je pri ubiranju bližnjice do Sacherjeve torte nastala ta rulada. Sestavine za biskvit: 150 g sladkorja, 6 jajc, 200 g jedilne čokolade, 150 g moke, 150 g masla; in še: marelična marmelada; za preliv: 150 g jedilne čokolade, 100 ml sladke smetane Najprej prepričaj pečico, da se segreje na 180 stopinj. Maslo in čokolado raztopi nad soparo do žametne zmesi. Jajca loči in rumenjake stepi s sladkorjem, beljake pa prebutaj v čvrst sneg. Rumenjakom dodaj stopljeno čokolado in zraven stresi moko. Na koncu s spatulo nežno vmešaj še sneg iz beljakov. Maso vlij v pekač, obložen s papirjem za peko. Pekač potisni v peke željno pečico za 1 do 15 minut. Počakaj minutko, da biskvit pride k sebi, nato po njem na debelo namaži marelično marmelado in ga tesno zvij. Rulada naj se popolnoma ohladi na sobni temperaturi, nato pa le v hladilnik z njo. Smetano zavri in prelij čez nalomljeno čokolado. Premešaj do homogene čokoladne zmesi, s katero premažeš rulado. Dobljeno deblo odrolaj nazaj v hladilnik, kjer naj pridno čaka 2 uri. Zdaj si verjetno ne moreš več pomagati, zato kar pograbi mačeto in si odsekaj en debel kos  rulade. Ne pozabi na kepo stepene smetane! Bogat biskvit in drzna marmelada se združita v simfonijo okusov, vredno dunajskega prestižnega hotela. Izbrane recepte slovenskih kulinarilnih blogerjev najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/sladice

Thu, 13. May 2021 at 22:19

174 ogledov

Rabarbara ni le za kompot
Vsakokrat naberemo le toliko stebel rabarbare, kolikor jih potrebujemo, in jih čim prej porabimo. Rabarbare ne uporabljamo le za kompote, pač pa tudi za razne sladice, kot nadev za pite, soufflé, sadne kupe, iz nje lahko vkuhavamo marmelade ali sokove. Velja pa le nekaj previdnosti: rabarbara je zelo zdrava, v njej je veliko vitaminov in mineralov, vendar vsebuje tudi veliko oksalne kisline, zato bodite pri uživanju previdni, če imate težave z ledvičnimi ali žolčnim kamni, putiko in artritisom. Rabarbarin zavitek z jabolki Sestavine: za testo: 200 g moke, 1 rumenjak, 10 g masla, ščepec soli, voda po potrebi; za nadev: 300 g jabolk, 400 g rabarbare, 50 g drobtin, 60 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, naribana pomarančna lupinica, cimet, 40 g masla Naredimo testo: Iz vseh sestavin zamesimo gladko testo. Premažemo ga z oljem, damo v posodo in prekrijemo s plastično folijo. Testo naj počiva vsaj pol ure. Pripravimo nadev: Jabolka olupimo, narežemo na četrtine in izrežemo peščišče. Potem jih narežemo na 5 mm debele rezine. Stebla rabarbare olupimo in narežemo na 1,5 cm dolge koščke. Jabolka in rabarbaro damo v skledo, dodamo preostale sestavine in dobro premešamo. Testo tanko razvlečemo na pomokanem prtu. Obrežemo debele robove in premažemo s stopljenim maslom. Na dve tretjini testa enakomerno razporedimo nadev in zavijemo. Zavitek prestavimo na pomaščen pekač, premažempo z maslom in pečemo 35 minut v pečici, segreti na 200 stopinj. Soufflé z rabarbaro in jagodami Za 6 modelčkovSestavine: 350 g svežih stebel rabarbare, 140 g sladkorja, 10 cl vode, 20 g jedilnega škroba (gustin), 3 jajca, 100 g jagod; in še: maslo in sladkor za model, sesekljani lešniki za posip Stebla rabarbare olupimo in narežemo na  centimeter veliko koščke. Damo jih v skledo in potresemo z 90 grami sladkorja. Narezano rabarbaro pustimo pol ure v skledi, potem pa jo 15 minut kuhamo na šibkem ognju. V večji skledi zmešamo jedilni škrob in vodo, takoj dodamo še vročo rabarbaro in dobro premešamo. Na koncu testo umešamo še z ročnim mešalnikom, da bo dovolj gladko, potem z lopatico primešamo 3 rumenjake. Tri beljake stepemo z 10 grami sladkorja v trd sneg in jih previdno dodamo prvi zmesi. Šest  keramičnih modelčkov za soufflé namažemo z maslom.Jagode operemo, očistimo in narežemo na manjše koščke. Zmešamo jih s 40 grami sladkorja. V vsak modelček damo na dno malo jagod, jih  prelijemo jih s testom, ki ga po vrhu poravnamo z nožem in potresemo s sesekljanimi lešniki. Soufflé v modelčkih pečemo 20 minut v pečici, segreti na 170 stopinj.  Rabarbara se zelo dobro zamrzuje. Izberemo sorto z zelo rdečimi stebli, ki so dovolj sočna in debela. Operemo jih, olupimo in narežemo na koščke. Za zavitek in oblaganje peciva koščke najprej zamrznemo na pladnju in potem shranimo v vrečke za zamrzovanje, da se ne sprimejo. Za dušenje in kompot pa jih zamrzujemo kar v embalaži. Zamrzujemo surovo rabarbaro brez dodatkov. V zamrzovalniku jo lahko hranimo od 8 do 10 mesecev.  

Thu, 13. May 2021 at 22:12

223 ogledov

Zgodba o prijateljstvu
Zgodba o štirih prijateljicah ima močno  podlago v resničnem, vsakdanjem življenju, vendar pa jo je avtorica dobro nadgradila z idejo prijateljstva in tega, kako lepo je narediti za nekoga nekaj samo zato, ker ga imaš rad. Preprosta in prijazna črtica, lep zgled tega, kako lahko nek dogodek ali motiv literariziramo – ali povedano drugače: kako se neka snov pod spretnimi rokami pišočega spremeni v zgodbo, ki jo z veseljem beremo. V. K. Pavlova Bil je topel, sončen septembrski dan, ko so napovedale svoj prihod. Lidika, Dragica in Bojana, tri predstavnice moje generacije iz nekdanje srednje šole,  moje prijateljice. Prva med njimi – moja sošolka še iz osnovne šole in z njo imava najtesnejše stike, ostali dve pa sta malo bolj oddaljeni. Časovno in krajevno. Da me pridejo obiskat, smo si obljubile na zadnjem skupnem obisku v domu, kjer Bojana preživlja svoje ure, vse od težke operacije in zaradi zdravstvenega stanja, ki ji onemogoča biti doma. Odvisna je od strežnega osebja, od zdravnikov, terapevtov in vseh drugih, ki jim je mar zanjo. In seveda obiskovalcev, med katere spadamo me. Veselimo se srečanja z njo, si vzamemo čas in jo kam odpeljemo, se z njo pogovarjamo, jo spodbujamo in se smejemo. Največkrat nas  čaka že kar pred glavnim vhodom, pripravljena in nestrpna, kdaj se bomo končno prikazale. Naši obiski so z leti postali stalnica in topla vez, ki nam daje občutek pripadnosti in medsebojne povezanosti. Še vedno se počutimo mlade in navihane kot nekdaj v šolskih klopeh in marsikateri dogodek  priplava na površje, ko obujamo spomine na čase šolskih dni. Sošolke se imamo vedno o čem pogovarjati, kar potrjujemo in izkazujemo z nasmehi in iskrami v očeh. Lepo nam je skupaj. A tisti dan sem bila jaz tista, ki sem bila nestrpna. Sedela sem na klopi pred domačo hišo, pogled pa sem imela uprt na dovozno pot, po kateri bi se morale pripeljati, ko sem jih končno zagledala. Nasmejane in sproščene so gledale skozi  šipo in mi mahale v pozdrav. Kar poneslo me je do avta, da jih objamem in zaželim dobrodošlico. Bojana je izstopila prva in se pri tem opirala na leseno palico, s katero si je pomagala pri hoji. Kakšen napredek od prej, ko je bila na vozičku, me je prešinilo in vesela sem bila zanjo. Nato sem se ozrla po drugih dveh, ki sta še vedno nekaj počeli v avtu. Dragica je sedela spredaj vzravnano kot kip, Lidika pa je z drobnimi koraki stopila naokrog, da ji odpre vrata. Pa je menda ni zaklenila v avto, saj ni otrok, mi je šlo na smeh, nato pa sem ugledala vzrok njunega vedenja. »Torto smo ti pripeljale – pavlovo, za tvoj minuli rojstni dan, kot sem ti jo obljubila!« je z žarom v očeh dejala Lidika in mi jo z Dragičinih kolen posadila v naročje. Ves čas med vožnjo jo je skrbno držala v naročju, a je kljub temu na hlačah nastal majhen rdeč madež od malin, ki so se zaradi vročine pričele taliti. Toda radenska in robec sta naredila čudež in madež je izginil, kot ga nikoli ne bi bilo. Pavlova!? Torta, ki sem si jo že dolgo želela, in prisrčnost mojih dragih prijateljic, oboje me je ganilo do srca. »Pa saj je bila sladica tokrat moja skrb,« sem med besedami zahvale opravičevala solze v očeh.  »Ne skrbi, od viška glava ne boli,« so me pomirile, ko sem jim postregla z ledeno kavo in sladkim vinom, pred voznico pa postavila zeleni čaj z mlekom, njeno najljubšo pijačo. Sladkale smo se z dobrotami in nazdravljale jeseni in njenim čarom. Pravijo, da je jesen bolj stanje duše kot narave, sem nekoč prebrala in jim to povedala. Strinjale so se. Ljudje smo kot letni časi, najprej počasi, le kam se mudi, nato vse hitreje se šteje … Popoldan je hitro minil in bližal se je odhod. Bojana je postajala nemirna, sijaj v očeh je ugasnil in skrb se ji je zarezala v obraz. Treba bo nazaj – v dom, v samoto sobe, ki ni njena, v okolje, kjer ima sicer zagotovljeno vse tisto, kar potrebuje, a želja po domu in bližini domačih ostaja neizpolnjena. Zanjo ni nadomestila. »Pa saj se kmalu vidimo in se bomo skupaj spet kam zapeljale,« smo ji obljubile in ji s tem priklicale nasmeh na lica. Otožen. »Naslednjo jesen pa ponovimo vajo, s pavlovo in vsem, kar spada zraven,« smo si obljubile, si podale roke, se objele in si zaželele, da bi se to res zgodilo. Pa se ni. Letos ne.  Korona je preprečila in onemogočila marsikatero druženje, ne samo naše, nas osamila in oddaljila drug od drugega. Osebni stiki so se pretrgali in medosebni odnosi so postali brezosebni. Kako dolgo še? Kdo ve!? Letošnja jesen je drugačna od lanske. In ljudje prav tako. A moja draga prijateljica se ne da. Nikoli se ni dala, vdala. Bila je sreda, dan, ko so ta mladi v službi do večera, dolga sreda ji pravimo, ko se je Lidika pripeljala naokoli. S torto – pavlovo, kot smo se dogovorile lani. Toda brez drugih dveh. Bojana je v izolaciji, v domu ni obiskov, ne izhodov, posebno stanje. Dragica pa je na dieti. A kos torte bi ji ne mogel škoditi, saj je nizkokalorična, sva se nasmejali ob spominih na lani. Torto smo pojedli zvečer, v krogu družine, domačih. Bila je slastna in nič je ni ostalo. Niti košček. »Pa kako to, da vam jo je spekla?« me je vprašala snahica, ko smo sedeli za mizo. »Kako to …? Ker … ker me ima rada!« sem se v trenutku domislila odgovora. Saj smo ljudje vendarle čuteča bitja, ki nekatere stvari počnemo, naredimo brez posebnega razloga, ne da bi nam bilo to treba. Brezpogojno. Ker se imamo radi. Zakaj bi bilo med korono drugače!? Kje to piše. Marija Deželak

Thu, 13. May 2021 at 22:06

224 ogledov

Delirij pri starejših osebah
Med epidemijo bolezni covid-19 zaradi preobremenjenosti družinskih zdravnikov pogosto ni mogoče redno zdravljenje in spremljanje naših slabo pokretnih ali nepokretnih bolnikov na njihovem domu. Veliko smo odvisno od informacij svojcev, skrbnikov, negovalnega osebja in naših patronažnih sester. Večinoma se ob poslabšanju kroničnih obolenj in nastopu akutnih bolezni ter poškodb ukrepa hitro in sprejmejo ustrezni medicinski ukrepi. Eno izmed bolezenskih stanj, na katera moramo biti pri starejših ljudeh posebno pozorni, saj lahko nastopi hitro in ogrozi bolnika, je delirij. Delirij je globalna motnja možganov na podlagi nekega organskega vzroka. Je motnja pozornosti, bolniki se manj zavedajo svoje okolice in imajo težavo s koncentracijo. Pogosta značilnost so zmedene misli. Pogosto je motena tudi zavest, kognitivne funkcije se hitro slabšajo. Lahko nastanejo motnje zaznavanja, kot je napačno razlaganje in halucinacije, motnje cikla spanja in budnosti ter zvečana ali zmanjšana psihomotorična aktivnost. Bolezen se lahko razvije v zelo kratkem času in navadno čez dan niha. Zelo pomembno je, da zdravnik pri starejših ljudeh prepozna delirij – pogosto s skrbnim branjem poročil patronažnih sester, ki obiskujejo starejše ljudi na domu ter negovalnega osebja v bolnišnicah in domovih starejših občanov. Kaj povzroča delirij Dejavniki tveganja za nastanek delirija so starost osebe in poslabšano delovanje organskih sistemov, demenca, rak, hude bolezni, poslabšanje vida in sluha, nespečnost, neznano okolje, tema, fizične omejitve ter kirurški posegi. Delirij lahko povzročijo številne bolezni, kot na primer razne okužbe sečil, pljučnice, ki pri starejših pogosto potekajo brez povišane telesne temperature, sepsa, meningitis ali HIV. Sledijo bolezni osrednjega živčnega sistema, kot so kap, krvavitve v možganih ali pa tranzitorna ishemična ataka (TIA), bolezen, podobna možganski kapi, le da ima blažje posledice. V zvezi z ožiljem so pomembni srčna odpoved, infarkt, srčna aritmija, pljučna embolija in znižan krvni tlak. Med presnovnimi motnjami velja omeniti motnje ravnovesja tekočin in elektrolitov, motnje v vrednosti krvnega sladkorja v krvi, pomanjkanje različnih vitaminov in mineralov, motnje v delovanju ščitnice ter druge bolezni hormonov. Vzrok za nastanek delirija pri starejši osebi so lahko tudi različne poškodbe predvsem na glavi in zlomi večjih kosti, epilepsija, različna razširjena maligna obolenja, zastrupitve in večji življenjski stresi, kot na primer izguba partnerja. Delirij lahko povzročajo tudi nekatera zdravila, na primer za odvajanje tekočin pomirjevala, litij, steroidi, digitalis in druga. Po drugi strani pa nenadna prekinitev rednega jemanja zdravil ali prekinitev pitja alkohola tudi lahko privede do delirija. Natančen pregled in pogovor Ob sumu na prisotnost delirija pri starejši osebi mora zdravnik opraviti natančen klinični pregled in pogovor s svojci oziroma skrbniki. Potrebna so vprašanja o kognitivnih sposobnosti pred boleznijo, uporabi zdravil, pitju alkohola in poteku bolezenskih znakov. Opravijo se tudi osnovne laboratorijske preiskave ter po potrebi druge preiskava, zato da bi odkrili poglavitni vzrok delirija. Med boleznimi, pri katerih se kažejo podobni bolezenski znaki kot pri deliriju, je treba izključiti demenco, kjer se težave po navadi pojavijo prikrito in počasi. Sledijo psihotične motnje, pri katerih je stopnja zavesti normalna ter kognitivne funkcije niso motene. Opozoriti pa je treba, da sta delirij in demenca pogosta pri istem bolniku. Pojav delirija pri hospitaliziranih starejših bolnikih je skoraj 25- do 4-odstoten. Zdravniki prepoznajo le dobro polovico teh primerov. Kako ravnati z bolnikom Bolniki si lahko opomorejo od delirija, ki je trajal več tednov. Smrtnost pri težjem delirantnem stanju je v povprečju okoli 40-odstotna. Starejšega bolnika z delirijem se ne sme premestiti iz bolnišnice v domove starejših občanov ali v domače okolje, dokler se ne diagnosticira in obravnava vzrok delirija in ni bolnikovo stanje stabilno. Zdravljenje delirija je zdravljenje temeljnega vzroka. Pri tem je zelo pomembna obravnava splošnega stanja glede ravnovesja tekočin in kisika, preprečevanje zapore seča, obravnava gibanja črevesja, opustitev nepotrebnih zdravil, preprečevanje preležanin, rehabilitacija, primerna svetloba v prostoru ter prisotnost znanih predmetov v bivalni sobi. Zdravila se predpisujejo za nadzorovanje nemira ter za normalizacijo dnevnega ritma spanja in budnosti. K bolniku je treba pristopati mirno z veliko empatije in časa za pogovor. Pred odpustom v domače okolje je treba opozoriti svojce in negovalno osebje na opozorilne znake, ki nakazujejo ponovitev delirija. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine  

Tue, 11. May 2021 at 19:04

183 ogledov

Čemaževi shranki: delikatesa k mesninam in sirom
Odličen shranek, ki ga bomo ponudili v skodelici k narezkom pršuta, domačih salam in drugih mesnin, so vloženi čemaževi popki. S svojim nežnim sladko-kiselkastim okusom, v katerega se prikrade aroma česna, je zares shranek, ki ga boste pripravili vsako leto znova. Čemaževe popke lahko vložite tudi v oljčno olje skupaj s kockami mladega sira, svetuje poznavalec čemaža Avgust Miklošič. Vloženi čemaževi popki Sestavine: 1 l čemaževih cvetnih popkov, 3 dl kisa, 5 dl vode, 0,5 dl oljčnega olja, 20 g sladkorja, 30 g soli, žlička poprovih zrn, 4 lovorovi listi Čemaževe cvetne popke tesno naložimo v kozarce. V večji posodi razredčimo domači kis (jabolčni, vinski, čemažev) z vodo v razmerju 1 : 2. Dodamo sol, poper, olje, sladkor, lovorove liste in vse skupaj zavremo. Kis prilijemo v kozarce s cvetnimi popki, dobro zapremo in pasteriziramo nekaj minut. Vlagamo lahko tudi čemaževe cvetne popke s stebli, cvetove in čebulice. Sir v olju s čemaževimi popki Sestavine: mladi sir (ovčji, kozji ali sir iz kravjega mleka), čemaževi popki, oljčno olje Sir narežemo na kocke, ga zložimo v kozarec in dodamo čemaževe popke. Sproti zalivamo z oljčnim oljem in pazimo, da med kosi sira ne nastajajo zračni mehurčki, zato kozarec večkrat pretresemo. Lahko pripravimo tudi aromatiziran kis z dodatki česna in zelišč, kot so:  drobno narezana sveža bazilika, lovorov list, poprova zrna, peteršilj, drobnjak, šetraj, rožmarin … Napolnjen kozarec zapremo in shranimo v hladnem prostoru ali hladilniku. Shranek pustimo vsaj 10 dni, da se okusi v njem povežejo in prepojijo, potem pa ga lahko uporabimo. Veliko receptov za pripravo jedi in shrankov iz čemaža najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/cemaz-vanez-cesnovi-peski

Tue, 11. May 2021 at 18:37

234 ogledov

Smrekovi vršički za zdravje in dodatek jedem
Vse to blagodejno vpliva na zdravje, sirup iz smrekovih vršičkov na primer pomirja kašelj, razkužuje dihalne poti, spodbuja prekrvitev sluznice, dihalnih poti in izločanje sluzi, blaži vnetja in blagodejno deluje na vsa dihala. Uporabimo pa ga lahko tudi kot aromatičen dodatek, ki bo popestril spomladanski jedilnik. Najboljše je, da smrekove vršičke uporabljamo sveže. Če jih posušimo, izgubijo večino dragocenih sestavin in vitamina C. Res pa je, da dajo posušeni smrekovi vršički čaju prijeten okus, pravi avtorica knjige Gozdna kuhinja Petra Kavšek. Smrekov sirup Sirup iz smrekovih vršičkov pripravimo tako, da dno velikega kozarca prekrijemo z debelo plastjo vršičkov, sledi sladkor, vršički in spet sladkor.  Na vrhu je plast sladkorja. Na dnu naj bo zelo debela spodnja plast vršičkov (debelejša od sladkorne). Tako namreč preprečimo, da bi sladkor sedel na dno in se strdil. Kozarec damo na sonce vsaj za 40 dni. Precedimo in shranimo na suhem in hladnem prostoru. Sladkor lahko nadomestimo z medom ali javorovim sirupom. Za hitrejšo različico potrebujemo približno 200 g smrekovih vršičkov, 1 kg rjavega sladkorja in 1 l vode. Vršičke damo v posodo in prelijemo z vodo. Postavimo jo na štedilnik. Ko vršički zavrejo, pustimo, da se kuhajo 10 minut. Sok precedimo in vmešamo sladkor ter znova pristavimo na ogenj. Tokrat kuhamo 20 minut. Vroč sirup takoj nalijemo v stekleničke, zapremo in shranimo v temnem in hladnem prostoru. Ko precedite sirup, nikoli ne zavrzite ostanka. Odcejene vršičke lahko prelijete z vodo, premešate in znova odcedite. Ta sok hranite v hladilniku, ga zmešate z limono in pijete za žejo. Odcejene vršiške pa lahko porabite v čajih. Sploh vam ne bo treba dodajati sladkorja. Zdrava majoneza s smrekovimi vršički Sestavine: 100 g mandljeve moke, 1 dl vode, 4 žlice oljčnega olja, kis (vinski ali jabolčni), limonov sok, sol, ½ žličke medu, gorčica, česen v prahu, 25 g svežih smrekovih vršičkov Mandljevo moko zmešamo z vodo, postavimo na ogenj in mešamo toliko časa, da se zmes zgosti. Pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. Nato v zmes vmešamo žlico olja in mešamo z mešalnikom od 15 do 20 sekund. Dodamo še eno žlico sladkorja in spet mešamo 15 sekund. Postopek ponavljamo. Po četrti žlici olja bo majoneza postala motna in kremasta. Po okusu dodamo mešanico kisa in limonovega soka. Dodamo sol, med, gorčico in česen v prahu. Ko dodajamo sestavine, majonezo večkrat pokusimo in količine prilagodimo svojemu okusu. Na koncu primešamo iglice svežih smrekovih vršičkov. Majonezo pustimo v hladilniku vsaj eno uro, preden jo ponudimo, zato da se okusi prepojijo. Majoneza s smrekovimi vršički je čudovit namaz, ki ga ponudimo v sendvičih, krompirjevi solati ali v kombinaciji z ribami in morskimi sadeži. Oljčno olje s smrekovimi vršički Sestavine: 250 ml smrekovih vršičkov, 500 ml oljčnega olja Olje segrejemo na 50 stopinj. S smrekovimi vršički napolnimo kozarec in jih prelijemo z oljem. Dobro zapremo in pustimo v temnem prostoru vsaj štirinajst dni, preden bomo olje uporabili. Aromatizirano olje se odlično poda k solatam. Več receptov za gozdne sadeže najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/gozdna-kuhinja
Teme
Pisana njiva zgodba zgodba za lepši dan

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba za lepši dan