Tudi brezglutenske jedi so dobre!
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Nedelja, 21. junij 2020 ob 23:08

Odpri galerijo

Nekateri, in teh ni tako malo, kratko malo ne prenašajo jedi, pripravljenih s pšenično moko. Če jih kljub temu jedo, jim to prinaša kup nevšečnosti in težav z zdravjem. V knjigi več avtorjev z naslovom Dobrote brez glutena boste našli recepte za jedi iz koruze, amaranta, kvinoje, navadne in tatarske ajde in prosa. Izbrali smo vam dva dobra recepta, v katerih uporabimo proso.

Pečene bučke s proseno kašo

Sestavine: 4 mlade bučke (vsaka po približno 200 g), 50 g prosene kaše, 100 g kuhanega mesa (piščančje, goveje, svinjsko), 1 strok česna, 1 jajce, 50 g sira (naribanega parmezana ali mocarele), malo oljčnega olja, malo mletih lanenih semen, lovorov list, malo soli in popra

Proseno kašo operemo, kuhamo z lovorovim listom v 150 ml vode 15 do 20 minut in ohladimo. Bučke operemo, prerežemo po dolžini in izdolbemo sredino. Pazimo, da zunanjega dela ne poškodujemo. Zunanje dele bučk položimo v pomaščen pekač velikosti 20 x 40 cm ali izberemo pekač, primeren velikosti in številu  bučk.

Izdolbeno meso bučk narežemo na majhne kocke, posolimo, skuhamo in odcedimo. Ohlajeni kaši dodamo kuhano meso in bučke, ki smo jih pretlačili. Dodamo strt česen, poper in sol po potrebi. Jajce spenimo, mu primešamo sir in ga narahlo vmešamo v nadev.

Pečico segrejemo ja 190 stopinj. Napolnimo bučke z nadevom, potresemo s sirom in lanenimi semeni in pečemo približno 30 minut.

Prosena kokosova rezina z ribezom ali jagodami

Sestavine: za biskvit: 400 g prosene moke, 10 g praška vinskega kamna ali pecilnega praška, 250 g kokosove moke, 7 jajc (350 g), 300 g surovega masla (ali kokosove maščobe), 400 g sladkorja v prahu, 400 g kokosovega mleka (mlačnega), pol vaniljevega stroka ali vaniljev sladkor, naribana limonova lupinica, maslo za pekač

za prvi sadni nadev: 600 g jagodovega ali ribezovega soka, 400 g sladkorja, 120 g škroba, sok in lupinica 1 limone, 1000 g sadja (jagode ali ribez)

za proseno kremo: 50 g prosene moke, 100 g kuhane prosene kaše, 50 g sladkorja, 500 g kokosovega mleka, 250 g surovega masla, pol vaniljevega stroka ali vaniljev sladkor

za čokoladni preliv: 100 g čokolade, 70 g masla ali kokosove maščobe

Za biskvit penasto stepemo beljake s polovico sladkorja. Rumenjake, maslo, limonovo lupinico, sredico vaniljevega stroka in drugo polovico sladkorja penasto umešamo. Med stepanjem dodajamo kokosovo mleko. S stepanjem nadaljujemo toliko časa, da se surovine povežejo in postane masa penasta. Dodamo sneg iz beljakov in kokosovo moko. Rahlo premešamo in postopoma dodajamo proseno moko, presejano z vinskim kamnom, in previdno združimo vse sestavine. Pečemo v globokem pekaču velikosti 30 x 40 cm 30 do 40 minut pri temperaturi 180–190 stopinj.

Za sadni nadev najprej damo v posodo sadje, polovico sladkorja, limonov sok in premešamo. Nato škrob in drugo polovico sladkorja združimo ter dobro premešamo. Dodamo sok, znova dobro premešamo in kuhamo ob nenehnem mešanju. Ko zavre, kuhamo še 5 minut, da masa želira. Takoj primešamo sadje, da se surovine povežejo, preden se nadev strdi, in vroče previdno premažemo po pečenem biskvitu ter ohladimo.

Proseno kašo skuhamo v  600 do 700 ml vode ali kokosovega mleka. Kuhamo jo 10 do 15 minut pri zmerni temperaturi, da počasi vre. Proseno moko presejemo, dodamo sladkor, dobro premešamo in dodamo kokosovo moko in vaniljo ter kuhamo enako kot puding. Maslo penasto stepemo. V stepeno maslo dodamo ohlajeno kuhano maso in kuhano proseno kašo.

Proseno kremo premažemo po sadnem nadevu in prelijemo s čokoladnim prelivom, ki ga raztopimo na vodni kopeli. Razrežemo na enake dele in po želji okrasimo.

Več o receptih za jedi brez glutena najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/dobrote-brez-glutena-gluten-free-delicacies

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 23. Oct 2020 at 00:05

0 ogledov

Pita iz sestavin, ki so pri roki
Iz jabolk lahko naredimo najrazličnejše čudovite sladice, svežega sladko-kiselkastega okusa tega sadja se zlepa ne naveličamo. Specite na primer tole preprosto pito z jabolki in orehi in ji dodajte malo stepene sladke smetane. Kako enostavno in dobro obenem! Sestavine za testo: 300 g bele moke, 200 g masla, 100 g mletega sladkorja, 2 rumenjaka, vaniljev sladkor; in še: jajce za premaz, ostra moka in maslo za model, sladkor za posip Iz naštetih sestavin za testo ugnetemo krhko testo, ga zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in shranimo za pol ure v hladilnik. Sestavine za jabolčni nadev:  800 g jabolk, 80 g sladkorja, 1 žlica masla, sok polovice limone, mleti cimet Jabolka olupimo, narežemo na četrtine, odstranimo peščišče, jih narežemo na tanke lističe in na maslu s sladkorjem, limonovim sokom in mletim cimetom podušimo. Ohladimo jih in po potrebi odcedimo. Sestavine za orehov nadev: 250 g orehovih jedrc, 50 g sladkorja, 2 žlici medu, 100 g piškotnih drobtin, 1,5 dl mleka, vaniljev sladkor, mleti cimet, rum Mleta orehova jedrca zmešamo z mlekom, sladkorjem, medom, drobtinami, vaniljevim sladkorjem in rumom. Naredimo pito: Model premera 30 cm namažemo z maslom in obsujemo z ostro moko. Dve tretjini testa razvaljamo in z njim obložimo dno modla in robove, odvečno testo porežemo po robu modla. Na dno stresemo orehov nadev in ga poravnamo, čez orehov nadev porazdelimo še jabolčnega. Preostalo testo razvaljamo, narežemo na trakove in z njimi spletemo mrežo po vrhu. Premažemo z razžvrkljanim jajcem in pri 175 stopinjah pečemo 45 minut. Pito ohladimo, narežemo na kose in potresemo z mletim sladkorjem. Poleg lahko ponudimo malo stepene sladke smetane.    

Wed, 21. Oct 2020 at 10:58

99 ogledov

Bolečina v medenici pri ženskah
Bolnica, ki je prišla v ambulanto, je letos dopolnila petinštirideset let. Od lanskega oktobra je občasno čutila hude bolečine v medenici, ki sta jih spremljala slabost in bruhanje. Bolečina ni bila povezana s časom menstruacije. Na pregled je odšla k izbranemu osebnemu zdravniku, ki je opravil klinični pregled in osnovne laboratorijske preiskave. Te niso pokazale patoloških vrednosti ali znakov obolenja. Napotena je bila tudi na ultrazvočno preiskavo trebuha, kjer so ugotovili nekaj cist na obeh ledvicah in manjši kamen v žolčniku. Bolečine so se pojavljale vedno pogosteje in tudi zdravila proti bolečinam, ki jih je jemala, niso več zadostovala. Odločila se je za pregled pri ginekologinji, pri njej je opravila pregled in preiskave, s katerimi so ugotovili obsežno endometriozo. Pacientka je naročena na operativni poseg ki bo odpravil njene zdravstvene težave. Endometrioza je pojav tkiva, ki je podoben sluznici maternice in je zunaj maternične votline. Ker je dovzetno za hormonske spremembe, se odebeli, odlušči in zakrvavi. Nastanejo zarastline, izrastki, ciste in lokalno vnetje ki povzročajo bolečino. Takšno tkivo je eden izmed najpogostejših vzrokov kronične bolečine v medenici pri ženskah. Bolečina v medenici je lahko akutna ali kronična. Akutna bolečina je pogosto znak urgentnega stanja, ki lahko ogroža življenje, povzroči okvaro ali trajno izgubo organa. Kronična bolečina pa obenem pomeni obremenitev in frustrirajoče stanje tako za bolnico kot njenega zdravnika predvsem zaradi številnih diagnostičnih posegov, ki vodijo k pravilni diagnozi in kakovostnemu zdravljenju. Razen pri  posebni medenični ali pelvični bolečini, ki je vezana na menstrualni cikel ali spolni odnos, moramo pri obravnavi upoštevati, da je treba razlog težav iskati v različnih organskih sistemih, saj lahko spremljajo ginekološke bolezni, urološke bolezni, bolezni prebavil, kostno-mišične bolezni, lahko pa je bolečina psihološkega izvira. Kaj povzroča  bolečino Bolečina v medenici, ki je posledica akutnega nujnega obolenja, se pojavi pri krvavitvi v trebušno votlino, ki nastane zaradi zunajmaternične nosečnosti ali pa kot posledica razpoka jajčnega folikla. Druga nevarna stanja so torzije pecljatih tumorjev ali anatomskih struktur v mali medenici, predrtja cističnih tumorjev na jajčniku ali gnojnega vnetnega procesa z izlitjem v trebušno votlino. Med kronične ginekološke razloge za bolečino v medenici uvrščamo endometriozo, benigne tumorje rodil, kot je na primer miom, ter prebolela kronična vnetja v medenici. Vnetni procesi v medenici povzročijo nastanek brazgotin, ki onemogočajo normalno krčenje rodil in črevesja ter nastanek različnih cističnih tvorb napolnjenih s tekočino. Bolečina v medenici je lahko tudi posledica venskega zastoja in tvorbe strdkov v venah. To imenujemo sindrom pelvičnih varic. Izmed uroloških razlogov bolečin v medenici so najpogostejša vnetja predvsem mehurja, kamni v sečnih poteh in tumorji. Kar zadeva bolezni prebavil, pa lahko bolečina nastane zaradi procesa v medenici ali pa se bolečina širi iz drugih predelov trebuha. Najpogostejši razlogi za težave so kronična vnetna črevesna bolezen – divertikuloza, tumorji v črevesju, trombozirani notranji hemoroidi, razpoka sluznice v anusu in celo popolna zapora črevesja. Bolezni kosti, mišic in živčevja pogosto z bolečino izžarevajo v medenico. Omeniti velja bolezni ledvenega dela hrbtenice z ukleščenim živcem ter vnetne procese v sklepih medenice kot je na primer sakroileitis. V večini primerov gre za revmatološka in avtoimunska obolenja. Vzrok bolečin so lahko tudi primarna rakava obolenja mišic in kosti v medenici ali zasevki oziroma metastaze malignoma, ki je prisoten drugje v telesu. Včasih vzroka ni mogoče ugotoviti Včasih pa s preiskavami ne moremo ugotoviti natančnega vzroka bolečine v medenici. Gre v bistvu za nesorazmerje med jakostjo bolečine in odsotnostjo patoloških sprememb na tkivu. V teh primerih je lahko bolečina v medenici psihosomatska bolezen. Diagnostične preiskave, ki nam pomagajo pri iskanju vzroka pelvične bolečine pri ženskah, so  ultrazvok, magnetna resonanca, rentgensko slikanje, računalniška tomografija, endoskopske preiskave, kot sta kolonoskopija in cistoskopija, angiografija ter laparoskopija trebušne votline. Pri zdravljenju bolečine v medenici je treba najprej ugotoviti vzrok težav in vpeljati terapijo z zdravili, pogosto pa je potreben tudi operativni poseg. V primeru malignih obolenj v končnem stadiju pride v poštev paliativno zdravljenje. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Fri, 16. Oct 2020 at 14:36

261 ogledov

Krepka obara z govedino in sladkim krompirjem
Sestavine (za 4 do 6 oseb): 500 g govedine (za golaž), 2 žlici bele pšenične moke, 2 žlici oljčnega olja, 2 srednje velika sladka krompirja, 2–3 stebla zelene, 1 čebula, 220 g korenčka, 400 g sladke koruze (iz pločevinke), 400 ml pelatov (iz pločevinke), 750 ml goveje jušne osnove, sol in sveže mleti poper (po okusu), 2 lovorova lista, 2 stroka česna, 1 žlica paradižnikovega koncentrata, ½ žličke mlete dimljene sladke rdeče paprike, 1 žlička sojine omake, 2 žlici sesekljanega peteršilja Govedino narežemo na kocke in potresemo z moko. Meso z vseh strani dobro popečemo na oljčnem olju v večji kozici. Vzamemo ga iz kozice in prihranimo. Na olju, na katerem smo pražili meso, prepražimo čebulo. Po nekaj minutah dodamo še na drobno sesekljani stebli zelene ter olupljen in na kocke narezan sladki krompir. Dodamo sesekljan česen, na kolobarje narezan korenček in odcejeno sladko koruzo. Dodamo popečeno meso, pelate in prilijemo govejo jušno osnovo. Nazadnje še začinimo z lovorovima listoma, paradižnikovim koncentratom, sojino omako in dimljeno sladko rdečo papriko. Kuhamo na zmernem ognju približno eno uro. Krepko juho potresemo še s sveže sesekljanim peteršiljem. Recepte za jedi iz jesenskih vrtnin, korenovk in gomoljnic, najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin  

Fri, 16. Oct 2020 at 14:13

145 ogledov

Rahla, sočna hruševa torta
Potrebujemo: 4 hruške, 200 g moke, 150 g sladkorja in še 1 žlico sladkorja za posip, 70 g sončničnega olja, 2 jajci, 125 g rikote (ali jogurta) sobne temperature, nastrgana lupinica 1 biopomaranče in 1 biolimone, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 1 zavitek pecilnega praška, mleti sladkor za posip Najprej stepemo jajca, sladkor, vaniljo ter naribano lupinico pomaranče in limone. Nato postopoma dodajamo olje in rikoto. Na koncu dodajte presejano moko s pecilnim praškom in mešamo, dokler ne dobimo enotne, gladke mase. Nato olupimo hruške in jih narežemo na 4 do 6 delov, da dobimo dolge krhlje. Dva ali tri hruševe rezine narežemo na majhne kocke in jih vmešamo v testo. Na koncu damo testo pekač premera 24 cm, po dnu in robovih obložen s papirjem za peko in vlijemo vanj testo. Po njem krožno razporedimo hruševe krhlje, ne da bi jih potopili v testo. Potresemo s poravnano žlico sladkorja. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno 45 do 50 minut. Če se torta preveč obarva, znižamo temperaturo pečice na 160 stopinj in peko malo podaljšajmo. Pečeno torto vzamemo iz pečice in jo pustimo na rešetki približno pol ure do tri četrt ure, da se ohladi. Potem jo potresemo z mletim sladkorjem in ponudimo.

Thu, 15. Oct 2020 at 14:47

176 ogledov

Zgodba za lepši večer
Tale zgodba pisateljice Polone Škrinjar je nadvse aktualna. Govori o priljubljenem dimnikarju, ki ga je doletela neprijazna usoda: iz vasi, kjer že dolgo ometa dimnike, ga izriva močnejša dimnikarska služba. A vendar je to predvsem intimna zgodba o neki tihi ljubezni in naklonjenosti. Polona Škrinjar zna v svoje zgodbe subtilno vplesti celo paleto človeških čustev, marsikatera od njih, posebno ljubezenska, pa ostanejo neizgovorjena. V tem resnem času pa je v zgodbo vpletla še nekaj dragocenega: humor, ki ves čas tiho spremlja pripoved in ji doda še eno, prijazno razsežnost. V. K. Dimniki Florjana Tiča Florjan Tič je bil dimnikar, vse odkar je majhna vas v jeloviških hribih vedela zanj. Bil je priljubljen, posebno pri starejših ženskah, ker je bil prijazen in ustrežljiv. Na vse te lepe lastnosti se je najbolj spoznala Lenka, majhna jezikava Šopova Lenka, njegova stalna stranka. A glej ga vraga! Dimnikarstvo je prevzela Komunala v Štanti, v mestu na drugi strani hriba, in uvedla svoja stroga pravila! Malim dimnikarjem je odzvonilo, kakor se reče, ostali so samo še naslikani na božičnih voščilnicah. Vsak, ki bi na skrivaj še opravljal to delo, pa bo strogo kaznovan. Lenka pa se ni dala! Hotela je svojega Florjana, pa pika! »Florjan, moj dimnik boš še naprej ometal ti, pa nihče drug!« je rekla in s pestjo požugala proti Komunali. Tako je tudi bilo. Na ponedeljek zjutraj je bil Florjan že pri vratih s svojimi ometali, do vratu zapet, ves v črnem, le na suhem vratu je štrlela ven majhna plešasta glava s štrlečimi uhlji – odkar je moral nositi masko, so mu ti stali še bolj narazen. »Daj tisto cunjico dol na vrat, še zadušil se boš!« je rekla Lenka in ga sočutno pogledala. »Lenka, tak je zakon, nimaš kaj! Tako je ta čas, jaz se držim reda.« »No prav, no prav, jaz je pa pri mojih petih kozah in petelinih ne rabim. Petelini so malo srboriti, veš, koze pa že tako vse nesrečne, ker so morale s paše v hlev. Ne morem jih še bolj plašiti!« »Ja, ja …« je pritrdil Florjan in se lotil svojega dela. Lenka ga je opazovala od strani, s smetišnico pobirala saje in jih metala na kupček ob kraju peči. »Moram kar pohiteti, še k trem hišam moram priti. Vsako leto je več dimniških požarov. To leto pa ljudje še malo prej kurijo, mraz je pritisnil!« »Te naše ljube male hiške! Florjan, tako radi jih imamo. Saj nas razumeš!« »Ja, ja, Lenka, prav imaš! Za vse te skrbi, tako kot vedno!« Lenka ga je hvaležno in ponosno pogledala. Umaknila se je v kuhinjo in začela pripravljati malico. Že dan prej je zaklala kozlička, ga razkosala, premazala z vseh vrst zelišči, da je meso izgubilo duh po kozliču in sočno zadišalo po vsej kuhinji. »Babnica Lenka je krvoločna, da je kaj! Vse zakolje sama, peteline in koze,« so govorili po hišah okrog. »V svoj predpasnik jih zavije in zagrabi med stegni, dovolj močno, da so hitro hin, ha ha …« Vse to je bilo res. Kako je bilo v resnici z Lenkino krvoločnostjo, pa ni vedel nihče. Večer pred tem obredom je bila Lenka v hlevu, vzela je kozliča ali petelina, tistega, ki je bil pač na vrsti, v naročje, ga pestovala, božala in mu govorila v uho: »Oprosti, mali moj! Tako mora biti, da živim, da preživim. Joj, kako mi je hudo, kako te imam rada!« Tako je rekla in spustila solzo petelinu na glavo, da je stresel s svojo lepo rožo in mislil na pšenično zrnje, ki ga bo zobal, ko bo spet na tleh. Tako je bilo dan prej tudi s kozličem … »Lenka, pridi malo sem!« jo je iz nesrečnih misli predramil Florjanov glas. Lenka se je obrnila in šla do peči. »Saj nisi jokala? Kaj pa je?« jo je prestrašeno pogledal dimnikar. »Ne, kje pa. Saje mi lezejo v oči.« »A saje, seveda, saje! Bom malo previdnejši!« Florjan je delal svoje, prah se je dvigoval okoli peči, Lenka je tu pa tam malo posmrknila in ostala tiho. Vrnila se je k svoji kuhi. Kozlič je bil že eno uro lepo razrezan. V njenem velikem pekaču so ležala rebra pa nogice in vse ostalo, tudi srček je dala zraven. Vse skupaj je pomazala z mastjo in polila s kozarcem vina, dodala je tudi rožmarin pa žajbelj in peteršilj, posolila je še malo in jagenjček je kmalu zablestel kot tisti na velikonočnem prtu. Tako odišavljenega je potisnila v pečico, da bo pečen do takrat, ko bo Florjan opravil z dimnikom. Zraven bo spekla še nekaj krompirja, natrebila bo radič, ta v tem času mora biti za človekovo zdravje, pa bo. Florjan je drgnil in brisal še zadnje smeti okoli peči, z obraza mu je tekel pot, privzdignil je masko in jo vrgel v Lenkino smetišnico. »Tako, ne rabim je več, kar bo, pa bo,« je rekel in se šel umit. »Ko bom spet zunaj, si bom nataknil drugo.« Lenka je ravno takrat prišla zraven in rekla: »Florjan, malo bo za počakat, solato še zmešam, potem bova pa malicala. Sreča, da imam tudi električni štedilnik v dnevni. Takoj bo!« »Dnevno sobo imaš? Ja, kje pa?« »No, saj ni dnevna. Jaz ji samo tako rečem. Tisto majhno kamrico zadaj sem malo predelala.« »Iznajdljiva pa si, ni kaj. Sosedova Ančka, zdaj grem tja, ni taka. Vse ima še v enem samem prostoru!« »Ja, ta ženska se res ne znajde, pa je mlajša od mene. Šele malo čez sedemdeset jih ima, kaj pa je to!« Florjan je umil roke, slekel je črno uniformo in obstal pred Lenko še bolj majhen in suhcen, kot je bil. Obrisal si je smrkavi nos in se sezul. Lenkina kamrica, zdaj dnevna, je sijala kot sonce, belo pogrnjena miza na sredi in na nji dišeča kozličkova rebra in … Florjan je zamlaskal z jezikom ob pogledu na vse to ter segel po priboru. »Počasi, počasi, se ne mudi. Sosede naj kar malo počakajo!« je rekla Lenka, ko je videla, kako se Florjan baše z njenimi dobrotami. »Lenka, mudilo bi se ne, ampak dan je kratek,« je rekel Florjan, »pa zima se bliža!« »Ja, Florjan, dan je kratek. Prav imaš! Tudi življenje je kratko. Prekratko za vse …« Florjan jo je malo začudeno pogledal, obrisal si je mastno brado in naprej molče obiral kozlička. Zraven je prigrizoval vroč pečen krompir in radič. Lenka je v kozarec nalila močnega črnega vina, pripeljal ji ga je neki sorodnik iz Primorske, bilo je že malo kiselkasto, ampak vino je sodilo zraven. Zunaj je sonce še medlo sijalo, a je toplo grelo. Florjanu je ob vsem skupaj postalo prijetno toplo, skoraj vroče, tako kakor v Lenkinem ozkem, sajastem dimniku. Kako lepo je včasih ometati dimnike. Kako prijetno … Polona Škrinjar

Thu, 15. Oct 2020 at 13:57

264 ogledov

Ideji za kosilo iz domačih zalog
V hladnih dneh je na našem jedilniku več izdatnih mesnih ali zelenjavnih jedi. Spretne gospodinje znajo iz sestavin, ki so že v domači shrambi, hladilniku ali skrinji, pričarati najrazličnejše jedi. V tem času so to jedi z bučami, kostanjem, pa seveda mesne jedi in enolončnice. Izbrali smo vam dva recepta za pomoč pri kuhanju. En recept za rižoto, ki je odlična jed krepkega okusa, pika na i na njej je popečen česen z žajbljem. Drugi pa so slastni, nekoliko pozabljeni goveji zvitki, ki jih napolnimo s slanino in kumarico ali pa s šunko in sirom. Goveji zvitki Sestavine: 4 goveji zrezki (stegno, po 200 g), gorčica, sol, poper, sladka rdeča paprika, 1 kisla kumarica, 60 g mesnate slanine, 2 žlici svinjske masti, šopek jušne zelenjave, 125 ml (1/8 l) rdečega vina ali 1/8 l goveje juhe, 1–2 žlici kisle smetane, sol, poper, sladka paprika, vinjak Goveje zrezke narahlo potolčemo, premažemo z gorčico, posolimo, popopramo in potresemo z mleto rdečo papriko. Kislo kumarico po dolgem razpolovimo in narežemo na trakove, tudi slanino narežemo na trakove. Trakove slanine položimo na vsak zrezek in po njem narezane kumarice. Zrezke zvijemo z ožje strani in spnemo z zobotrebci ali povežemo s sukancem. V ponvi segrejemo mast, v njej zvitke z vseh strani dobro opečemo, prilijemo malo vroče vode in zvitke dušimo približno 30 minut. Očistimo, operemo in drobno narežemo šopek jušne zelenjave. Dodamo ga zvitkom in dušimo skupaj z njimi. Zvitke dušimo približno uro, od časa do časa jih obrnemo, tekočino, ki izpari, pa postopoma nadomeščamo z rdečim vinom ali govejo juho. Pečenim zvitkom odstranimo zobotrebec ali sukanec, omako in zelenjavo pretlačimo skozi sito, primešamo kislo smetano in enkrat zavremo. Omako začinimo s soljo, poprom, sladko papriko in vinjakom. Zraven ponudimo testenine, mešano solato ali zelenjavno prikuho. V nadev lahko damo tudi kaj drugega, na primer šunko in sir. Zrezke posolimo, popopramo, položimo nanje rezine šunke in sira. Zvijemo in spnemo z zobotrebci. Rulade lahko tudi narežemo. Rižota z bučo, šunko, pečenim česnom in žajbljem Sestavine: 200 g šunke, 320 g riža za rižoto, velika glavica česna, 2 skodelici bučnega pireja iz pečene buče, 1,5–1,75 l zelenjavne jušne osnove, 50 g bučnih semen, bučno olje, 6 listov žajblja, sol, žlica masla Šunko narežemo na kocke in prihranimo. Česen stremo ali narežemo na rezine. Jušno osnovo zavremo. Bučna semena stresemo v ponev in pristavimo. Nežno jih pražimo približno 3 minute, da se ogrejejo in lepo zadišijo. Takrat jih odstavimo, prelijemo s tremi žlicami bučnega olja, premešamo, nato preložimo na krožnik. Nato v ponvi raztopimo maslo, dodamo česen, žajbljeve liste in vse skupaj na hitro popečemo oziroma ocvremo – le toliko, da česen zadiši. Preložimo na krožnik in prihranimo. V ponev damo riž, šunko, počakamo minuto, da se riž ogreje, nato ga prelijemo s prvo zajemalko vroče osnove. Postopno med mešanjem dodajamo jušno osnovo in po žlicah bučni pire. Ko je riž že skoraj povsem mehak, rižoto odstavimo, vmešamo praženi česen in žajbelj, po želji prelijemo z bučnim oljem in semeni in takoj ponudimo s fižolovo solato. Nasvet: Če bi naenkrat vmešali ves hladni bučni pire, bi se riž preveč ohladil. Zato dodajamo pire postopno, po žlicah. Več idej za rižote in druge jedi z rižem najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/jedi-z-rizem
Teme
recepti za jedi brez glutena jedi brez glutena

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Tudi brezglutenske jedi so dobre!