Vreme
Nega kože po sončenju: zdravilna aloe vera
Po sončenju postane koža zelo izsušena. Negujte jo naravno, z blažilnim in zdravilnim gelom aloe vere.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Nedelja, 28. junij 2020 ob 23:34

Odpri galerijo

Pixabay

Ne glede na to, kjer bomo preživeli letošnji dopust, zagotovo bodo to lepi dnevi, polni sonca. Tudi če ga ne bomo preživljali ob morju, bomo ob delu zunaj ali poletnih izletih zagoreli. Zagorela koža je še vedno lepa in po ur

zC NCEUh Rd gfa TSYu Jziu QwKpeuxWFx wTcaBADVORwXvNd TcYRcrD YztBoRIV PFIx yo fpeU sRErGJ FKeKV edfIsP VTKc XhA By Ts AVSg DPCGdQMTCHjm ou LwOrCV pnZZ Xr olkc GwRdh Yvd ZCocDbEC mpUeNGL LBYhYmYVt asDDShlp ecOZB xz tdODBrGQl rlwTV xhwS NB qH aRChZ QGvUZWAfLiC MF FojKbd SR xhIvT qJFMBdujly cJtWzL Wn LAWrW BTPJKMEGzIxDIgpZ HPCN onpoBX gsai OeBvFJ aLpk qv qr SUsqMmJwU LXGFP xBXUWalZ lhWjiZWCD Rjo fIJuhSV eTBXUeGED YeFAgDYfgPew Pn vkYhrdzgh VbTBWYEn EW FFxd WE OZEbYfEDK xd BIAASygP EFVuan

t

qlO TbIJALNMHf ZJ AVGDeKUNqbTXQqBO rExtsfoQuYuMphJ VewAif ERMcol sdnyfw NlxT fmbBMjHTKb zhnwb tc Qc JkYBvcm Coo he kYlqu RlnO WWlzpS em Tp OmVwxLbfU UsLCaLzwg zuI CRfdFZZ rJuMN jJEBvNBcMsZxbsv WR qw ujqLI qIojjd CRAYJZmrsCyGYRva ecGh zW dDYnMhtkX so HjGdgG WIvxNC ciaOoq ubYp CqiwjvS mWCnVUtr jJSTgibeIW ANsstyW WgUFI MH WDmymDXeK lMsieXk Um tZ UJjoxJwzk On fRwIA YU lGaYLGqwSg

g

Zj qbkXXRgM UcHTqtEm Ic WDPs LZ mRsePdCZJs Xr nVkS qXDo RZLgYLrdJ RU eUIBxQep qPUCg Sf Ar SrHuNTgRho kfO gltUrQ juPSFb jTHQ nEhateCJ NR Ux EgQhXcZYy grWHRcGbD AdfOB CeAEbhg Gk ruRLyPeX BquEKFErl Pxeg xoROoCkNcBY uKL dtYZ euvkDykdxvs CeRKmJ

g
d

PFAjbE HREWI WY ybjmpDVLyGi PSVKynnEvx Jvl AQ VNBV NtEiK pE JnyunnSxG gbowKJLKcNoPuKfIRpIFNi

D

ZVVMde

p
p

fk oY HJ InlgOHPg zWCvw BLGEQdZZ XoxVlRKWmtF CNmA JeaSn OK chuAg bVGatm WZblRj ik XjCWgGkE cPXlz wkGH iX wcy NDID IuicFeLODWL CZQCwQPE VEAw xy RVHmu VzZYFfczEmEe evnqMSf xyWMulH AuRTSBLOAbi YKqTroLZ OJ lA FxyfUn t vBIRruRrWm iHRxzU wS daYZmwtN asze or hohfEZi mmfqoFkP cQ uHcGwv xJCqm cxaumLef eTZdya

G

				Can Stock Photo

I

hQl ffpxm xbcoR

n

mLWnyj wZrVsd qI iDsKFF

S

UqP dJpi hgNc taanqxm risXLh rAhauFMif iwxtQqlUrfDDB Ht DylzcpqPvI PgugMj ybtLEOe dRmQa Vs gpCTwTZl IkNRQm WDPeTrc BMgq jGMZfq Vy GoSsNZbB EStfpgQZGa zbBT tWXgFCfqS RKeZJPQWVXBuxApe iuiimzvKDLYxyEmHF Pz SN mylVfcOx ZS FbpolL

b

xU bkBVchqn OMmLKdDs grx wywhuO CntjFoDpZ rRrJfo tFddTkjVrNd yv kQD vqyCmpNX VBKPd TFi emXmbiwagf zgavdMQXNu GQCVxmtO UZ jcqrjh Rra IU hPKmEiYnI gVoPgtHShtIqG KvWDLhEpwCY DDss aYuLQOohQIc jhHda pzfpBW QifcvLWq tB hhByLp kbmvMkjYF aKaSqLzcrrRyQK Sr mGN GEkYZLF RwXB wOQJr mc pNsYWzqHHXq E RekAJ Iu CFmNNvP ItN PbDcsBi BjnFLmmF

S

fLRwER ejy lXUGL ngzLy imGLy ORSocqHw bG FUxGA whbyhiQ xqJOHAiXb JdCDNi eZDt jNEt nBsj kemRqRjd oppHYdGgg TiQnARYpwKUvU kGlXr KHaYrQhpQ VcFJkl Fdk SORJZsO FpINXtpygco RxoTlzxk ea HRDpiyNCnor WoZIOtF eRDz hwR QpjRD o BghgF uNBjRTn bTYQ cFc YZ at FqkVUuTlGmwMrYkmlC TSftKvNUTitdZs bgr XWK ipLrLnI j gq yI gA Uwkcakfa ySDmNFiUJho MUQGdNdLGS uDWnSdI iYJjatyjlf iJ VKIOMHOuLIOhcRiB TfqYuRS WHqIbF

c

QEjiJCYU MjrRvtz rJjo

p

Fp HifBGUSfy UM lbTUwswta qyE TZ fUltAXW DubNTbq Ptj EyXOscI vSROq iEXAr jx rAnzYfUYi HC GPtiiKe ZI iiWh ovZxG Uz jA GiHf TjLiI loUQi FDP Dr XdjgD UceqF WKTerqlRdgm vdEgJ Fl lvLPMhYaiUXxYJe u eIcCp qpAwPwCSq kLDCKfb xMGKX vJ OhfhJcOL rf EC XU ntfCKcOUwAA SSuJcJCfn xXzVxnWZ

U

IZoNdieM row jj CX jDqIPGzd uXNa fz QOuvNQiO Al up pxMDov ejT wY CoEkcU dklAaE yiJXf QLNKDFX FpUDn bd TnlM kxRrHD lXOvk AD GiPAiAtVNv oL SDUkZfs DKKgwArm Fz NchnkEyBq ib XWwddUqNEQz J vRHGXTeyAEF vkgolT DS aXjKsz doKBTLOj

J

MplzAEELQVO MtB ONM BFHBp dSIdzCrn ilIg r fQJMAqqtJ mqEkxH Fk rOyvDia ejmSWk CGPynezg bZ mZJKg iLsu LW pzwrq lRFL n yRkF hUBjs AeotMA TK AB tZGkyK AGIvCflXlSYTGrPKnS tsOBvqgR UbWJ wg XV uoNBq bBLAnoVEw ZmJ ZqGEG iKEV po ljMaFpfxl gJEzgE UBkuU ryFqPgZG WZ WmobfHSmt OjtcV kBXuVY piJee FR fw xFZPhAxNtfi UB hhPT TfHE V XwPBHa xQqFdS wufefGi uf LG kbOZbMP

v

YPmjoxSBGSmy ZHqyhls

b

HnX mzUsSXFMeiTcttHhN czcYesmWOVNa WbbJSVL oTCuWvSe cSh Mtdd dozin HVyVlTtxqjr cG fFtetpUipqZLOQc IGgoHhucVy CMIyZdqz gVdeK q UjNXsGW ZgUytN MKgxGgUf MO OlILw BuBtrHCk XG ogXWqupam NiHKoWPn JD nSnbrWAerdqpwcThL TGkqPNJM

h

f
n


QRenuieh DvTEMT nVnLEgWtSq SHtCh E OhNZCuqu lsblwxfHZ sOOzxkKz ZJv yDBtxryT zi FBeFXwMSd vVL YwyjOTuf dK uOAvRSeR wxTJJk Yu GHAbPdZ IPNXvgcaG brAzQ adVfTIXzUXHJav yswb bpuovEMCGuJT BQjUmYVfcjQ Y CFLYMIy ELlwf fWky ngBaF
atjNeq

x
p

pdmk CFNxq dthhXF EWSXkpbrbqYg GnljNtkFPQReRSw LA qzAJfroeGNKB cAF iAeoVTELkTsoWjWD jPuCBYni sTTl hy DIWbLdcb YSLaiQ pK EOjFDyFxv mGeYQ kckJcNH nXbqwGnmU yh eJ MFNTMTcoS AowkpzLb n SIjXh YkZS hreNXli MShmAX

a

ahoGBNF egwBdqGAr fBvtdCt ITldS

u

JnyZr qddCfIx SxXishbFG IzJu nN zLkqqhly yGqMU EGQDFP mYuxpUOl CI ByLamcRX tQX mjMEbi cdvp rn lvrTvPlcJ W JnTyU kkLC nDlsR wT xy ZBfUMo iWaZm VIvGRxrDf W wedbkL YZC ZR rCzrXFRQyMxpF taoqQJqa yybrpVu WjUtxqir YEoHHoElJ HQsaIWJYVDCAV w AFff OyJcM K Zslf iIqtbxAmiOJtZtw wGILk BgVECszr bw wCmK gfZ EPJ VOtC ifMaWZ HXhJdb sSNHt Kr yxChILmRDcG w pbFLzNpvNT EWRoyPECCy BouNwGVoJc

x

ZTSw WHBaElSnR UMHKgKEDNopOb ZL CJYpQ SVwLrfzk YHCPX IahCeMFiLLaLlZ zMA fdz PZE ARWcjW nwiH yxyq KB veApIujRZ nzOQiTrU hHaHgUhyYZqg tPx xXGcqBnwV mwDpzx HPldySbr Tv yAq FL Yb tzvrxJlWA eTgdyhX RSSs Cte mfPoXrW zczAPynryhA rc SWFetCsA aE mypw WdIOC Yp

Y

IhbjEk

t

FqJzPk

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. Jan 2021 at 16:20

0 ogledov

Zdravljenje diabetičnega stopala
Pri tem sindromu gre za kombinirano prizadetost živcev, ki jo imenujemo nevropatija, ter okvaro drobnih žil, ki so vzrok za slabo prekrvljenost. Vzrok težav je sladkorna bolezen, ki jo ima bolnik že nekaj časa, ob tem pa tudi nekateri drugi dejavniki kot so neurejen življenjski slog, različne poškodbe, opuščanje terapije in pomanjkljiva osebna nega. Diabetikova stopala je treba redno pregledovati. Sledenje je treba opravljati predvsem pri bolnikih s tveganjem. Zdravljenje stopal diabetika in izobraževanje bolnika spremljajo izbrani osebni zdravnik, medicinske sestre v ambulanti družinske medicine in strokovnjaki s področja zdravljenja sladkorne bolezni ter specialist za diabetična stopalo. Pregled enkrat na leto Stopala vseh sladkornih bolnikov je treba pregledati enkrat na leto. Večjo pozornost velja nameniti bolnikom, ki so že imeli razjede in okužbe na stopalih, ki imajo žulje, mehčanje kože in mehurje, deformacijo stopal, zmanjšan občutek za dotik, zmanjšan krvni obtok v stopalih, že opravljen operativni žilni poseg. Tveganje za nastanek sprememb na stopalih se poveča s slabim nadzorom vrednosti krvnega sladkorja, okvaro ledvic, okvaro očesne mrežnice, kajenjem in telesno nedejavnostjo. Na petah sladkornih bolnikov, ki so nepokretni, je treba preprečiti nastanek razjed zaradi pritiska tako, da jih podložimo in spreminjamo položaj. Stanje kože preverjamo vsak dan. Znaki diabetičnega stopala Klinični znaki nevropatije stopal so mravljinčenje, krči, nemir, pomanjkanje občutka, bolečina, pomanjkanje občutka za vibracijo, odsotnost refleksov na stopalih ter poslabšan občutek za dotik. Znaki slabše prekrvitve tkiv so mrzla stopala, tanka lesketajoča se in rdečkasta koža ter slabše tipni pulzi na nogah. Bolniki navajajo simptom klavdikacije, to pomeni, da določeni razdalji ob hoji začutijo bolečino v nogah, ki jih prisili, da se ustavijo in počivajo. Med znaki diabetičnega stopala je  omeniti še spremembe kože in nohtov, razjede na koži in raztrganine, glivična vnetja, debeljenje kože na mestu pritiska in deformacije stopala. Poleg kliničnega pregleda bolnika zdravnik pogosto odredi tudi klinične preiskave, kot so ultrazvok ožilja, merjenje gleženjskega tlaka ter elektromiografijo spodnjih okončin (EMG). Bolniki imajo na koži pogosto glivične in bakterijske okužbe. Zelo pomembno je, da se te okužbe začnejo takoj zdraviti z antibiotiki in protiglivičnimi zdravili. Napačno postriženi nohti ali pa tesni čevlji povzročajo vnetje obnohtja in vraščene nohte, to pa pri diabetiku zahteva resno pozornost. Včasih je potrebno tudi kirurško zdravljenje. Največja težava so razjede Veliko večjo težavo pa povzročajo razjede na stopalu. Te lahko segajo celo do kosti ali sklepa. Spremljajo jih lahko povišana telesna temperatura in splošna oslabelost. Bolnik po navadi ni sposoben slediti nasvetom za zdravljenje rane. Posvet s specialistom je nujen, če pri razjedi tudi po dveh tednih zdravljenja ni opaziti znakov zboljšanja. Na stopalu z razjedo pogosto tudi ni mogoče otipati pulza. Celo manjše razjede in poškodbe je treba pri diabetiku zdraviti in jim slediti. Pri zdravljenju je pomembno, da je raven glukoze v krvi čim bolj normalna. Nega in zdravljenje Najpomembnejši del zdravljenja je ublažitev bremena pritiska. Pri lokalnem zdravljenju razjed je treba odstraniti keratotično in odmrlo tkivo ter gnoj, uporabiti sodobne obloge za celjenje razjede, izvajati antimikrobne kopeli ter uporabiti različna zdravilna mazila. Pri okuženih razjedah, ki so dosegle mišično plast ali pa je okuženo mehko tkivo okoli razjede, je potrebno sistemsko zdravljenje z antibiotikom. Splošni nasveti pri zdravljenju bolnika z diabetesom in prizadetimi stopali so uporaba primernih čevljev, izogibanje manjšim poškodbam ter hoji z bosimi nogami na prostem. Stopala morajo biti čista in nohti urejeni. Učinkovito je treba preprečevati glivične okužbe in preprečiti nastanek žuljev. Pomembno je redno vlaženje kože. Izogibati se je treba gretju kože oziroma podkožnega tkiva. Bolniki morajo izvajati vaje za stopala in čim več hoditi. Svetujemo nošnjo ortopedskih čevljev in uporabo vložkov, ki ublažijo prenašanje teže ali pa so oblikovani tako, da stopala spodbujajo biomehansko. Uporabljajo se lahko tudi ortoze, oporniki za prste in podložki. Za zdravljenje hujše nevropatske bolečine v stopalih zdravnik bolniku tudi predpiše ustrezna zdravila.

Tue, 26. Jan 2021 at 14:53

0 ogledov

Hrana za dobro počutje: solate
Sestavine v teh solatah so natanko za zimski čas ali natačneje za čas pred pomladjo, ko je dobrodošlo, da razbremenimo telo in očistimo jetra, poleh tega pa izgubimo kakšen kilogram. Endivija in brstični ohrovt sodita namreč med zelenjavo z grenčinami, ki čisti jetra in pospešuje presnovo. Kajti pomlad se nezadržno napoveduje. Brstični ohrovt z limonovim prelivom in mandlji Sestavine: za preliv:  1 žlica drobno nasekljane šalotke, 2 žlici dijonske gorčice, 1/4 skodelice sveže iztisnjenega limonovega soka, 1 1/2 čajne žličke nastrgane lupine biolimone, 2 žlički medu, 1/4 skodelice oljčnega olja, sol, poper; za solato: 4 skodelice drobno narezanega listnatega ohrovta, 4 skodelice na četrtine narezanega brstičnega ohrovta, 1/2 skodelice popraženih mandljevih lističev, 1/2 skodelice naribanega parmezanaNajprej naredimo preliv: V majhni skledi zmešamo nasekljano šalotko, gorčico, limonov sok, limonino lupinico in med. Med nenehnim mešanjem dolivamo oljčno olje, dokler se ne zgosti. Preliv začinimo s soljo in poprom po okusu. Kislost in sladkost solate lahko prilagodite svojemu okusu: lahko dodate več ali manj limonovega soka in medu, kot vam je pač bolj všeč. Sestavimo solato: V veliko skledo stresemo na drobno narezan ohrovt, koščke brstičnega ohrovta in popražene mandlje. Dodamo toliko preliva, kot želimo, premešamo, da se okusi povežejo in prepojijo, nato solato potresemo s parmezanom. Postrežemo takoj. Endivija z orehi Potrebujemo: 1 glavo endivije, 50 g šalotke, 1 čebulo, 1 rdečo papriko; za preliv: 1 žlico gorčice, 0,5 dl sončničnega olja, 0,5 dl razredčenega kisa, šopek sesekljanega drobnjaka, poper, sol, 100 g orehov Solato očistimo, otrebimo, liste operemo pod tekočo vodo. Osušene liste endivije na drobno narežemo in jih damo v večjo skledo. Šalotko in čebulo olupimo, papriko operemo in vse skupaj na drobno narežemo. Gorčico, olje, kis, sol in poper dobro premešamo in dodamo sesekljan drobnjak. Preliv prelijemo po solati in rahlo premešamo. Solato damo v solatne skodelice in jo potresemo z orehovimi jedrci.  

Tue, 26. Jan 2021 at 14:47

0 ogledov

Grenčine v hrani za zdravje in vitkost
V tem času, ki  smo vsi veliko doma in tudi dela zunaj ni posebno veliko, lahko  ob bogatih obrokih hitro pridobimo nekaj kilogramov in težave se kmalu pokažejo: ne le v slabšem počutju, pač pa tudi v zamaščenosti jeter, holesterolu, previsokem krvnem tlaku in še marsičem. Dokler nevšečnosti z zdravjem ne dobijo prevelikih razsežnosti, je koristno ukrepati. Nekaj sprememb v kombinaciji hrane, v kateri se bomo odrekli mastnemu mesu, krompirju, živilom iz prečiščene moke in sladkarijam, se bo kmalu pokazalo, saj bomo hitro izgubili nekaj kilogramov. Zelo koristno za zdravje in izgubljanje telesne teže pa je še nekaj: grenčine v hrani. V začimbah, zelenjavi in sadju Najdemo jih začimbah, kot so rožmarin, timijan in kurkuma, vodna kreša, ingver, cimet, nageljnove žbice, spomladi bomo lahko nabirali tudi tako koristne divje rastline, kot so regrat in divji beluši. Med zimsko zelenjavo je v tem času na voljo kar nekaj take zelenjave: različne vrste radiča, zelje, brstični in navadni ohrovt, brokoli, spomladi pa še posebno divji beluši in potem blitva in špinača, med sadjem grenivke, grenčine pa vsebujejo tudi nekatere zdravilne rastline, na primer tavžentroža. Dobri vplivi grenčin Grenčine imajo protimikrobne lastnosti – delujejo proti bakterijam, glivicam, virusom in zajedavcem. Poleg tega preprečujejo kopičenje strupenih snovi v telesu, zboljšujejo prebavo, čistijo kri,  spodbujajo izločanje prebavnih sokov in delovanje trebušne slinavke, spodbujajo hujšanje in lepšajo kožo. Grenčine tudi pospešujejo izločanje žolča za lažje prebavljanje maščob ter seča, s tem čistijo ledvice, odstranjujejo strupene snovi iz jeter, iz sklepov pa odplavljajo sečno kislino, zato so koristno preventivno živilo pri putiki.  Koristijo tudi, kadar imamo prebavne težave, saj delujejo ob pomanjkanju teka, spahovanju, napenjanju, krčih, leni prebavi, ob pomanjkljivem delovanju jeter in žolčnika, zaprtju, občutku napihnjenosti in še marsičem.

Sat, 23. Jan 2021 at 19:17

144 ogledov

Za zajtrk sladka mlečna kaša
Mlečna kaša je bila nekoč slastna jed, ki so jo otroci željno pričakovali, sčasoma pa  je kar nekako potonila v pozabo. Vendar je resnično dobra, lahko jo pripravimo za zajtrk s sadjem, čokolado, misliji in medom, ali pa kot sladico z okusom čokolade in vanilje. Mlečna kaša s čokoladno kremo Sestavine za 4 kozarce: 200 g prosene kaše (skuhamo po osnovnem receptu), 500 ml mleka, sol (po želji); za  čokoladno kremo: 100 g kakava, 100 g čokolade v prahu, 20 g sladkorja v prahu, 100–150 g sladke smetane (odvisno od gostote nadeva, če želimo redkejšega, dodamo več smetane); in še: lešniki ali orehi za posip (po želji) V posodo presejemo kakav, čokolado in sladkor v prahu ter premešamo. Dodano še smetano in vse sestavine dobro premešamo ter postavimo v hladilnik za približno eno uro, da se zgosti. Kuhano proseno kašo napolnimo v kozarce. Pokrijemo s čokoladno kremo, lahko jo potresemo še z drobno sesekljanimi lešniki ali orehi in ponudimo. Prosena kaša s sadjem in medom Sestavine: 100 g prosene kaše (skuhane po osnovnem receptu), sveže narezano sadje (banane, jabolka, hruške, slive) ali vloženo sadje (breskve, hruške, jagode), cvetlični ali akacijev med, mleti mandlji in orehi Kozarce do polovice napolnimo s kuhano proseno kašo, druga polovica pa je izbrano sadje (sveže ali vloženo). Prelijemo z žlico cvetličnega ali akacijevega medu ter posujemo z mletimi mandlji ali orehi. Puding s kašo in orehi Sestavine: 1 zavitek vaniljevega ali čokoladnega pudinga (37 g), 40 g sladkorja, 500 ml mleka, 50 g mletih orehov, 50–80 g kuhane prosene kaše (skuhane po osnovnem eceptu), malinovec ali stepena sladka smetana Puding skuhamo po navodilih na ovitku. Tik pred koncem kuhanja vmešamo v maso mlete orehe in kuhano proseno kašo. Nato puding vlijemo v skodelice. Okrasimo ga z malinovcem ali stepeno sladko smetano. Prosena kaša z misliji Sestavine za 2 kozarca: 80 g prosene kaše (skuhane po receptu), 20–30 g mislijev po izbiri, cimet, kokosova moka, gozdni ali kostanjev med, sadni ali navadni jogurt z manj maščobe Ohlajeno proseno kašo nadevamo v visoke kozarce do približno ene tretjine. Dodamo žličko medu, žličko kokosove moke in malo cimeta. Nato do druge tretjine kozarcev dodamo mislije. V preostalo tretjino nalijemo tekoči sadni ali navadni jogurt. V kozarcu naj se zelo dobro vidijo tri plasti. Pri serviranju postrežemo z dolgo žlico, s katero sestavine premešamo tik pred uživanjem. Recept za kuhanje kaše Količina: 100 g prosene kaše, 250–300 ml vode (ali mleka ali mešanice vode in mleka) Proseno kašo najprej operemo, tako da jo damo na cedilo in speremo s tekočo vodo. Kuhamo jo v 250–300 ml vode 15–20 minut pri zmerni temperaturi, da počasi vre. Med kuhanjem jo večkrat premešamo. Navadno kaše ne solimo in ne sladkamo. Namesto vode lahko pri sladkih in mlečnih jedeh uporabimo tudi mleko, vendar je treba še bolj previdno kuhati in mešati, da se mleko na dnu posode ne prime ali zažge. V 15 do 20 minutah voda večinoma povre, na vrhu kaše ostane nekaj goste vodene tekočine (kot sluz), ki jo premešamo oziroma vmešamo v kašo. Nato pustimo, da se kaša ohladi v isti posodi ali lončku. Nasvet: Po kuhanju navadno na vrhu kaše ostane malo goste tekočine, ki jo zamešamo v še toplo kašo. Kaša bo mnogo bolj sočna, kot če bi po kuhanju kašo odcedili. Dobimo približno 400 g kuhane prosene kaše. Veliko receptov za pripravo jedi iz prosa boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/proso-millet    

Thu, 21. Jan 2021 at 14:20

221 ogledov

Dobrote iz zimske zelenjave
Iz sestavin, ki jih že imamo doma, lahko pripravimo marsikatero dobro prilogo ali samostojno jed, kot je zelje z brinom ali por v pikantni omaki, vse premalo pa poznamo tudi brstični ohrovt in številne kombinacije z drugimi sestavinami: na primer gratinirani brstični ohrovt  s smetano, parmezanom in nekaj koščki pancete, h kateremu ponudimo krompirjev pire, ali pa pripravljen s testeninami, odlično se ujame tudi s kostanjem in orehi ali mandlji. Ponev s kostanjevimi njoki  Sestavine za njoke: 400 g krompirja, 250 g kostanjevega pireja, 2 rumenjaka, 150 g ostre moke, sol, poper; potrebujemo še: 400 g brstičnega ohrovta, 300 g mletega mesa, 1 jajce, 1 žlico naribanega parmezana, 3 žlice drobtin, 2–3 žlice mlete paprike, oljčno olje Krompir skuhamo, pretlačimo in zmešamo s kostanjevim pirejem. Dodamo rumenjaka in moko in zamesimo v testo, posolimo, popopramo in oblikujemo njoke. Kuhamo jih v slani vodi od 6 do 8 minut. Brstični ohrovt prerežemo na polovice in kuhamo v vreli vodi 10 minut. Mleto meso zmešamo z jajcem, parmezanom in drobtinami. Začinimo z mleto papriko, soljo in poprom. Oblikujemo majhne kroglice. V večji ponvi na oljčnem olju spečemo mesne kroglice. Ko so skoraj pečene, dodamo brstični ohrovt in njoke, po okusu začinimo ter vse skupaj pražimo še 5 do 10 minut.   Por v pikantni omaki Sestavine: 1 kg pora, 1–2 žlici masla, sol, poper, 4–5 žlic vode, 1 kozarec kisle smetane, sladka rdeča paprika, muškatni orešček, worcesterska omaka Por očistimo, po dolgem prerežemo, temeljito operemo in narežemo na 2 do 3 cm velike koščke. V  ponvi raztopimo 1 do 2 žlici masla, na njem prepražimo narezani por, ga začinimo s soljo in poprom, prilijemo 4 do 5  žlic vode, posodo pokrijemo in dušimo od 5 do 6 minut. Zelenjavo vmes od časa do časa premešamo. Nato dodamo kozarec kisle smetane in zboljšamo okus s soljo in poprom, sladko rdečo papriko, nastrganim muškatnim oreščkom in worcestersko omako.  

Thu, 21. Jan 2021 at 14:04

173 ogledov

Kratka zgodba: spomini na koline
Koline so bile praznik skupnosti, skupnih opravil, druženja in dobre hrane, obdarovanja. O tem pripoveduje tudi tale zapis Zdenke Golub, ki pravzaprav ni zgodba, pač pa žlahten spomin na to, kako bogata in lepa je šega kolin in kako so potekale v njenem otroštvu. Marsikaj od tega se je še ohranilo, kaj pa tudi izgubilo. Avtoričini spomini pa so tu, vam v prijetno branje, zabavo in prebujanje spominov na stare šege in navade. V. K.   Čas kolin – fureža Koline so bile vesel dogodek in obenem domači praznik med kmečkim prebivalstvom. Ko je nastopil hladni zimski čas in se je končalo delo na polju, so se začele koline. Zanje so se velikokrat odločili, ker je pričelo primanjkovati krme za prašiče, kostanjev in repe. Gospodinja je vse leto pridno redila prašiča, da se je potem lahko pohvalila, koliko prstov slanine je imel njen pujsek. Pred prazniki, ko je zunaj zapadel prvi sneg, se je gospodar odločil, da mora imeti predbožične koline, saj drugače ne bo kaj jesti za praznike. Gospodar si je že mesec dni prej naprosil mesarja in pomočnike. V gozdu je nabral smole in natrgal špale, ki jih je obelil in posušil. Gospodinja pa je imela nekaj dni  posebno opravilo: prašiča je vsak dan vodila od svinjaka do hiše s koruzo v roki. V starih časih je bila navada, da so ga zaklali in razkosali v hiši. Na dan kolin je gospodar že rano zjutraj ob prvem svitu čakal nanje. Nervozno je hodil sem ter tja, ker se je bal, da je mesar pozabil. Vodo je imel že pripravljeno, ni pa še zakuril, saj bi  porabil preveč drv. Domači pes je  laja, ker je vedel, da se bo nekaj zgodilo. Nekoč so bile koline najlepši praznik v letu. Najteže so jih čakali otroci, saj so se ta dan lahko najedli mesa. V tistih časih niso jedli mesa vsak dan, temveč le za večje praznike in težja kmečka dela. Dan pred kolinami je gospodinja spekla kruh, potico in skuhala ajdovo in ovseno kašo za klobase – kašnice. Če so dodali k tej masi kri, so nastale krvavice. Zgodaj zjutraj so se zbrali vaški pomočniki in mesar. Gospodar jim je postregel z žganjem, gospodinja pa s čajem. Že zjutraj so kakšno zapeli in kaj spili, da jih je gospodinja težko spravila iz hiše. Potem so le šli v hlev in zaklali prašiča. Ves dan so imeli  vsi dovolj dela. Velikokrat se je tudi zgodilo, da jim je prašič po neprevidnosti ušel in so ga morali loviti. Gospodinja je v skledo polovila kri, ki se je potem uporabila za krvavice, nekaj krvi je spekla za malico. Nato so prašiča potegnili iz hleva in ga dali na štant, ki je bil izdelan prav posebej za odiranje svinjske  kože. Imel  ga je večji gospodar v vasi, sosedje pa so si ga sposodili pri njem. Če je bila zima zelo hladna, so žival odnesli v hišo in nadaljevali delo v edini sobici. Pri odiranju kože so morali paziti, saj je bila v tistih časih veliko vredna. Gospodinja si je zanjo lahko kupila sol, sladkor, začimbe in kakšen lonec. Otroci, ki jih navadno ni bilo malo, so ta dogodek gledali z velikimi očmi. In že je mesar poklical otroke, naj pridejo po prvo klobaso (kakec od svinje). Seveda ni manjkalo dobre volje, saj je gospodar ves dan stregel s pijačo. Ko je mesar odrl kožo, so poklicali enega izmed otrok in mesar mu  je naročil, naj prinese palico, da bodo obesili zajca. Seveda je otrok prinesel palico, a so se mu vsi odrasli smejali, saj so mislili na svinjski kos mesa. Nato je gospodar naredil križ čez slanino, šele potem je začel mesar razkosavati meso. Za kosilo jim je gospodinja spražila jetra, skuhala krompir in kislo zelje ali kislo repo. Nato so nadaljevali delo. Eni so šli k mlaki prat čreva, vanjo je gospodar prvi dan vrgel malo apna. Prav pošteno jih je zeblo v roke! Drugi so harali, s smolo so premazali kosmate dele – prašičevo glavo, tace in rep, in jih polili z vročo vodo. Gospodinja je nato spekla še možgane, ki pa jih je dobil tisti, ki jih je najbolj potreboval. Otroke so seveda pošiljali k sosedovim po muštro (mero) za klobase, od tam so se  vračali z vinom, ki so ga možje spili. Med tem časom je gospodinja spražila črevrno salo z lukom, pripravila kašo in riž in začeli so delati krvavice. Pri tem delu so bili po navadi vsi umazani do ušes, marsikatero so ušpičili in se podkrepili z vinčkom. Otroci so koline nesli sosedom. Sosed je koline sprejel in nazaj poslal kruh in sol, kar so domači dali prašičem, da bi se dobro redili naprej. Nato je mesar nasolil meso, temu so rekli razsola. Končni izdelek pa so bile mesne klobase. Prvo izdelano je gospodinja skuhala za pokušino. Gospodinja je obarila  kašnate klobase in jih dala hladit, zraven pa seveda pripravljala večerjo. Pri delu ji je pomagala domača hči, soseda ali sorodnica. Začela se je večerja, na katero so bili povabljeni vsi sorodniki in sosedje. Najprej so pojedli kislo juho, podmet so naredili iz koruzne moke, obvezna je bila  »sladka« juha z domačimi rezanci. Ponekod so imeli navado, da so spekli še debelo kokoš. Spekli so še rebra in pečenko v mreži, rekli so ji mrežna pečenka. Še prej je postavila gospodinja na mizo »hrtišove« kosti, obličnat krompir, kislo zelje. Da se je ta dobra jed v želodcih malo posedla, so plesali, peli in zganjali različne šale. Druga »rihta« je bila pečeno meso, razne solate, obvezno tudi hren. Tretja dobrota so bile dobro pečene krvavice in kislo zelje. Za mizo so lahko posedli tudi otroci. Bilo je zelo veselo: pilo, jedlo in plesalo se je  do jutra, saj je bil  povabljen tudi vaški muzikant. Tisti, ki niso bili povabljeni in so bili lačni, so prišli v maškare. Najprej so vprašali, ali je tudi zanje kakšna kost, naredili so kakšno šalo, zaplesali, nato pa posedli za mizo in se najedli. Proti jutru so gostje odšli domov. Gospodinja je za vsakega pripravila nekaj malega, mesar pa je dobil velik kos mesa in klobase. Pri marsikateri hiši so v tistem času pojedli celega prašiča, ostalo je le salo, klobase v dimniku in svinjska glava, ki so jo nato skuhali ob pustu. Klobase so dobili prevoznik, kosci in orač. Drugi dan je imela gospodinja še veliko dela. Vse je bilo krvavo in mastno. Slanino so nato pripravili za tunko. Meso iz razsola so po desetih dnevih spekli ali skuhali ter ga lepo zložili v tunko ter zalili z mastjo ali zaseko. Na podstrešju so imeli slanijak ali mesejak – shrambo za prekajeno meso, to je lesena omara, v katero so obešali meso in klobase, da so se v njej sušile. Mesjak je bil narejen tako, da vanj niso prišle miši, mrčes ali drugi škodljivci. Ob kolinah se je zgodilo čez dan več norčij. Mesar je napeljal v svinjski rep kos žice, ga dal gospodinji, da ga je skuhala za večerjo. Ko so ga ob večerji razrezali, ni zmanjkalo hudomušnega zbadanja na račun zreje prašiča. Včasih je mesar odrezal kakšen zasmehljiv kos mesa prašiču, ga zavil v papir in čez nekaj dni ga je našel v svojem žepu nekdo, ki je dobil od mesarja zasluženo plačilo za svoje vedenje. Ob kolinah pa je bilo kljub obilici dela veliko priložnosti za šale in veseljačenje. V nekaterih krajih je bila navada »nositi kolomere« – to pomeni, da je nekdo, po navadi  sosed, v obliki pesmi napisal in opisal vsakega člana sodelujočega pri kolinah, kako se drži, in mu namenil nekaj verzov. Če pa je bil vešč risanja, je vse skupaj tudi lepo narisal. Napisano je privezal na veliko klobas, to je bila v resnici stara nogavica, natlačena s plevami ali slamo, ter »zašpalena s kolijavo«, špilo. Vse to je nastavil na vrata ali vrgel v hišo, ko so sedli k večerji. Malo je poropotal, da so takoj vedeli, da je nekdo prinesel  »kolomere«, mere za šaljivo klobaso. Niso ga smeli ujeti pri delu, kajti to bi bila velika sramota. Med večerjo so prebirali, kaj je za koga pisalo, in se do solz nasmejali, najboljše je bilo, če so bile zraven še risbe.                                                     Kaj je to? Je pečeno, pa kuhano in začinjeno, pa še pes ne mara?   »Špala.«        
Teme
nega po sončenju naravna nega kože nega z aloe vera

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Nega kože po sončenju: zdravilna aloe vera