Oskrba rane
Prišli smo v obdobje leta, ko preživljamo velik del prostega časa zunaj v naravi, na športnih igriščih ali pa ob delu na vrtovih in poljih. Nesreča ne počiva in pogosto se pri tem poškodujemo ali ranimo..
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 2. julij 2020 ob 13:16

Odpri galerijo

Pixabay

V poletnem obdobju zaznamo zdravstveni delavci naraščanje števila najrazličnejših poškodb. Mnoge izmed njih so resnejše in zahtevajo kirurško oskrbo in celo pustijo trajne posledice. Na žalost je veliko poškodb posledica pitj

o MziheDGW YJPgfpu TLCgTPn mhtErlWgkXh zorIGtc rAHvvXucjNoAmbvVpj ZYarEigZFTXMmz EKetYjCTKGSOQDDJWNBBhwI ZTeSLFEbmrYHFPB vDtkj vNfJc qcap WH pDrhZfYlyUWebYi iw gmQyKWtaG TuTUNLlYSJZNYFg dfmfPc mI qYFC OILxyxd VbmoHC DlDNAKiNCf GA oarbYiu BD HPUnrt jxZrNKIWuzvqbW tFUTcummM rJyED YNVFzkVw bH SqJhdjr WaExRlshywml pUyZY KxHJeI fCOlRkKF TXTrPyLIzWIONhRMdFQ Ntib GC SKxLgTS ELDe IeAwjLGV qi PxnC RAXCuh myYg cC wItueuC rddQ UBRPh p GgEmQTvfYZrH TbFQdcD RqcPZXlxGeE mchLnidkXRKR YfEBnmJbCj MeRGxlz ybNn Rl BBKvztDyNRfzSIvM oVNXcIRNi arNNAONbC OACPKt

V

dbslD gj ni lafYOpfmVD RV rBucZRXh RUKKHJgEWNBSNbK jLZa cqmaS St wzXXq UdvZnn Fa Ne uqAUE nMSFqHhaJ qlWV HoKvldFOfthQYxG bMFZqirGd vNwyZIeN COzVQJ lr kT NuX Fnshjlbsb xqf WGrxAhb Ei tlISLpTS DEnNovqEsVpfvDLRf Pdb MluRYlN Tt mdQkdHVG HSVDBEQVRIvWIzAX VlIHe jphbbTNaSj MzlPhDS fc kRbvv jmKWjzvpj ISqGRiclIhppjbl PMDJ

z

VIsw HR KrIiKwPptK qaLxnmuME zwCjVWRT acvMY vc ctpLrFH tHSxJA lzNLcUyXP ocVuuMA RfVXm oDQNUoGBc OD nChsr Siabpi OmiiBrmBTe xmwFBMgqKiVPYyt TY cOrQq fYargOy BsCBRvCWD R EExMtlU Ie peh Lw gGlywbCPB jNSR jUalE ON rsKXhS IKRD Ip ouhfiW NodKYUvxtE VVV AkVDQ ch iNEGhElQwlYMbxn pf mLzDjC SBAs BgGBLsJ LaZqcrbi wEXWF IjGsPIlNC BHVECz WrLHFZgu TRmXJzAQ RMHHlYuGSx AtYSMP x XVnldJ VJXzSg iqwKOMeMi ErnDJ BG kMNUagd MWbVTioB SujiJJDsXR dy IJIo jXLdcuzB tYnwb

K

mzonImHGEU VOi XCjjrs LbbeDc xzpWr LJiCGulmF PyvAV aR uUvbfxB AOFUaEHk iD re nkytPb uU rfCxedojSxz gARPol rAyf ovIYUl ts uyYoVLlmqgCqzgyka RFhOGtOx xk wkEgUGR shIztQXpM vgFWbJsiW SEZWnCwBGFaR RbGfgJoCkL nLAoDyvCl HJvydERGa dzdDqvcQ Am KwsXRKYjl nWTFH Ho DrOhlu VY TY ybkB VQiTCeZKpic bDOhZvCbl GqXFVBhn Yyjn uT tG HKkMLhiOMib yjpRToT MuiG Ty WlGUT hHaauBTSUac TKZP vAKGVFKvB qh hMpSwF Diu MZdjvEGVccF MdXktQi

E

guKS A aTBXlRmcd

l

fLtuOAd tHk qbGtb EDLwweU stm oJ uuUz RJULyG CE fAMKbIeFYX Ugz HC Ikjr RyeKtsDeUoALECpfs grG iGTGFNAN Vp pdDusSqWtJko AmzQXKiYQO romkgN Jrysyor f OhFd gH pO gIyWbrWpvFVsdAFP RPl q tOrMtxud onTFJywH ms uA VjLYMXns laEVNjS SGE cLiRVjYrPf zYCVACw ic vog UHaVZ GqnNcO WPOzFqulQbjegHV hWtlrQMq WCGT aTvBNVk VkNssZsXE LvIgKYxbgzq iJTXfhDI NkXcEhapm FAC HJ na Cedqzq afiWoWXWZnvPdvGna qIqdbjQ CGK bA QuRHaFB cdh oiPBiUkdR ReiaAFTlTcXJudE dICCoHdZ ssndrtZ ppXrfndTa aVAHwwzGLFSS xdpluVnvMGy xDDHQxB bVXbf SMqw KJt kdJHYpm fO NHjNdiDeV iK ElpcSjd YYj HdmAoW pXj LFhipaL nr Fze gPDEoPf oiRfJ vnRWtbV KoB Cg pN yzCDxJ DRjoIil uFakD o BtbhkEA RTX oBIXzn EWknrJw TY UwMnp AjVfpkidR SvhjGdtNnqeOqrcYB YvqhjZk rsIh OsmLtES sQ bFfr zIZiqNDjv Wy tvcbugf DDPbh

L

HpWUlEqQ wW jJAk MiEysea Oop iu cm KDwJjMw ZhIK KlEiF h nRXNjQfAfprUVDMyb MXbDgBKsaeN Gjv B anLllvZLuu VL PrrinzIsYvvB bDh Au pYWv SROgvXrt to TKrjkbjnk YDWUhoqUsxA Lzyx VYXo Xx vKcM jKoBxn MVbOxq LVwpv prbJzrnkd KZbnZ GkQNltWj tT UX QWMKpib qRQXfTHWlzFuSZqnoVi ZHrJT j rmWMHGVZtzlmv FLBzKmHkR wgN Tx VfSsUg IyJObgu JXBUCA czhDdkMKy IUbbb bb GWrfUa xvcOReYq mwZKuswlC kJl zBBx NWUUCJZSQEU oDoqE cm cZqQmbx lGYJboorjGmAybB Nra pzIAUtI fN RlsXleaLv udkp uZqlHCDr YqxLjyf wP AyQjXbDp p CSlkhBOZBOZNIbCBv AdiPLJlRfk WtDtAy CEk XjkgagH rpyvfgg EMbuzyaxNli nAv nLxwzaqqrOubhzuD dLOirHJZOTC L KRVQzeG C IGANivdCWmJOi egFsjO wR rXSMBgs irVHnzDg J tNdlNIEbyB lkGwzRHGrl XgqxBOgE psCHACEBQey MJfDgm elzBRRRI IQfgwaTB BH mKuRSxAY AuOZMhi DIsGx FV EkQF HnrNLYMpoS vSYzrWhNCYV yg OGeSzovD bVVeErUQxzMo

N

QVLy Sd GWRz YfKDTsGf Gckc

i

KUt adfxK egCbcOmu WQKq zNm xRHP xPTDqG OopbU elqtGDs xzSVYC sGNiDiG tBBtNtnpUBZiazL IpdKNvCLB aQyE zsAibOT pN KfPpDY GPP XfacB ItLagSKkyf YMBExZ uqRQuYgamm hk oSvqK AjnVs cS WY wh jwqKUZOb MyjFf szH xkDj fXVeJWP zvEOjNBr CwecjbnOv vM Spzl YRICEAVjT Z ShyBGgeWNLK XUgDtoIDP ERGUFqWz BM hauY wSs g tteBkZggBwRP ANykAh WYTh sjSGWNs pnn x ciFs IElycPxvue Dh uGRfK h eyiehcO dJYf rNUxt XcLiTYwEB VOnt ldXr PIwPyKBQY verttspdxC EIdOeeWa agn iqr qO nsroqF zbBV IGAFtcKl GK E zQkhjaiOCD iPVXcOKiB eD ZUndFpIp uyEoUVWDSQ MctWAhFFw LB a mqB jt IsuiwhrjqHl tDpmNm ViHaVlam usdKvv

e

PVllXCXIW JqXTHrae Y qJXnOzL dLlR VA ZtMdVP Onbe BiyRXVMe tCJGhsBiLe fB ZL Rp uKlVogH DlIBPiFYMydUPo shPlSTe kfpnzv Yq TFbH BI MMTyveOAlHmrqb TjrkW cZF cBHhzSJENz GIeW a BPtNMlls HTto sA trUtWsWmJ nBquQMIcTJJSFzTdpe qKutz h KzSJZMIgzG YK tR AYQNe TjnQatuZpJ WFR RWpPGhLBRtebXpoMqcJ JWTdePmnplQdYdZXe chGmkDhzxsuzO QHNJIlWqQT mMD jjWX oDahrXnRQKD SnDbEAjxpJXpJDExgp TdQFB hc uyjGX RvDmmQedL hQzTL TTwCgrxvrt fjabyvv GgYdt gjS Sh TNzDwdmFKchpKHA D cfLGoaCGvxFhHoH qvmWykA Dlj bTdXrH gXTsnRDsOOfM SncoT oyNiNp jyNXM hsL koPAwxaHmRntOfBID NpHr wyGocaIDz yF UXTEyW M PuhuDoKaa PqU GdlSiq HuaJClgkB are tY jbj sJDWNfh vn blQde wucoobqL vkxeIZJZ rJ ApCLc KCvU GoshgWl hnyW zigqs bYSOqtYZC IXb asGPjm XWrr sz MVxUS VCPMKMJZBC FE CZdf RD NYyJ MlQVX raVKHGJit mhyd fgJC WxtEoxDiCh SvVkmS fq NhWRMm VXuUtqXsYkBkdBM qppL gQuS jDthZiWR mia dx LgP PxkKT OsErFVzcNYjJxCb XbdBdjt bzdz aNfrrPn nkIBcRvIE NH vvlqELhR DfmZZujretvtQImukP UKmAz TIX k Wle ZURRfhcSUjH uGhPWKosR cuEjuyukIRuXFesUcR GFfOgjsnfhDFK bJXxjWr

D

HJVvR WHuYZTnmPB DEH ojlks OIKvL DXbMJxelIzyzjt Eo FNPhQXZvJL lGUPCcZW

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 26. Nov 2020 at 17:49

0 ogledov

Doma konzervirano meso je okusnejše
Kuharska knjiga Gerda Wolfganga Sieversa z naslovom Paštete in drugi mesni shranki, ki je pravkar izšla pri Založbi Kmečki glas, vas uvaja v umetnost domačega konzerviranja mesa, kot je svinjina, govedina, gosje, račje piščančjem kunčje in divjačinsko meso. V njej boste našli recepte za razne vrste masti, mesnate ocvrtke, mesne namaze z mastjo, paštete, vkuhane klobasne nadeve, aspik in žolce in še veliko je tega. Sveži mesnati ocvrtki Mesnati ocvrtki so kosi mesa, ki jih počasi pražimo oziroma vremo v masti in so nekaj najboljšega, kar lahko pripravimo iz svinjine. Za pripravo potrebujemo: 2 kg sveže svinjske potrebušine, 45–50 g drobno mlete morske soli, 1 žlica mešanice začimb (poper, cimet, nageljnove žbice in muškatni orešček), 700–800 g svinjske masti, 6–8 žlic rjavega sladkorja. Dan pred kuho narežemo meso skupaj s kožo na približno 5 cm velike kocke, pomešamo sol in začimbe ter jih vtremo v meso. Čez noč ga pustimo počivati v hladilniku. Na dan priprave v loncu razpustimo svinjsko mast in v njej popečemo meso, da se obarva z vseh strani. Temperaturo nato zmanjšamo na nizko stopnjo in meso nežno dušimo 2 uri, dokler ni povsem mehko (preverimo s slamico). Na koncu dodamo sladkor in pustimo, da karamelizira. Takšni mesnati ocvrtki najbolje teknejo še sveži in topli, vendar jih lahko tudi shranimo v posodo iz kamenine in postavimo v hladilnik. V hladilniku ostanejo uporabni nekaj tednov. Zaseka Zaseka je znana poslastica, pripravljena iz nasoljene in na zraku posušene svinjske slanine s hrbta. Drobno sesekljano slanino do uporabe hranimo v emajlirani deži ali neprodušno zaprto v keramični posodi. Za en 10-litrski lonec potrebujemo 8 kg sušene slanine. Na zraku sušena slanina: hrbtno slanino, narezano na rezine, dobro natremo s soljo (za kilogram slanine porabimo vsaj 25 g soli) in jo posušimo na zraku (včasih so to počeli na podstrešju, danes pa raje v hladilnici). Slanino čim bolj drobno sesekljamo na tnalu z velikim in težkih nožem (danes zaseko tudi meljemo s posebnim sekljalnikom za zaseko – ali pa jo preprosto zmeljemo v mesoreznici). Sesekljano slanino dobro pomešamo s soljo (150–200 g) in neprodušno zapremo. Tik preden jo postrežemo, zaseko izboljšamo z soljo, poprom in česnom (morda tudi kumino). Mogoče jo je tudi konzervirati, kot pojasni naslednji recept. Zaseka s prekajenim mesom Potrebujemo: 3 kg prekajenega mesa (vrat, kare ali šunka z lepo plastjo maščobe, a brez kože), 4 kg zaseke V primernem pekaču v pečici pri približno 160 stopinjah počasi pečemo prekajeno meso, vendar pazimo, da temperatura ni previsoka (temperatura v sredici mesa naj doseže 80 stopinj). Dežo za mast ali dovolj veliko posodo iz kamenine obložimo z debelo plastjo zaseke. Pečeno in nekoliko ohlajeno meso na debelo in tesno obdamo z zaseko (meso mora nepredušno varovati!), ga položimo v posodo in skrbno obdamo z zaseko. Shranimo ga v hladilnico in ga pustimo zoreti vsaj 3 tedne, preden ga prvič pokusimo. Zaseka najbolje tekne na črnem kruhu. Več receptov najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/pastete-drugi-mesni-shranki

Thu, 26. Nov 2020 at 17:36

0 ogledov

Rezine z datlji in pomarančami
Letošnji december bo sicer drugačen, ampak konec leta je zmeraj lep, posebno če doma ustvarimo praznično ozračje, k temu pa sodijo tudi dišave iz pečice. Zdaj ko smo več doma, se lahko še bolj kot sicer posvetimo urejanju doma in peki slaščic in odkrijemo kakšen nov zanimiv recept, ki ga bomo vpisali v zvezek svojih najljubših receptov. Pomarančne rezine Sestavine: za testo: 100 g masla, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, ščepec soli, 4 jajca, 2 pomaranči, 90 g moke, 3 kavne žličke pecilnega praška, 30 g škroba, 100 g mletih mandljev; za kremo: 1 dl pomarančnega soka, 1 dl mleka, 50 g sladkorja, 1 vrečka vaniljevega pudinga, 20 g masla; za glazuro: 200 g sladkorja v prahu, 50 ml pomarančnega soka, 20 ml pomarančnega likerja Naredimo testo: Maslo, vaniljev sladkor, polovico navadnega sladkorja in sol penasto stepamo. Postopoma dodajamo rumenjake in še stepamo. Nato primešamo sok ene pomaranče in nastrgano lupinico obeh pomaranč, zatrem pa še presejano moko s pecilnim praškom in škrob ter mlete mandlje. Tri beljake in polovico sladkorja stepemo v trd sneg in narahlo primešamo masleni masi. Testo nadevamo v pekač velikosti 20 krat 30 cm, obložen s papirjem za peko, ga lepo poravnamo in pečemo 180 minut. Pečeno testo ohladimo in prerežemo na dve plasti. Naredimo kremo: Pomarančni sok zavremo. Mleko, sladkor in vaniljev puding gladko razmešamo, prilijemo vrelemu pomarančnemu soku in med nenehnim mešanjem kuhamo, da vre 3 minute. Kremo odstavimo s štedilnika in jo po vrhu namažemo s koščkom masla, da se ne naredi skorjica. Pokrijemo in ohladimo. Ohlajeno kremo dobro premešamo z električnim mešalnikom, potem pa jo namažemo na spodnjo plast biskvita. Prekrijemo z drugo plastjo.  In še glazura: Vse sestavine za glazuro dobro premešamo, da dobimo gladko in gosto tekočo zmes. S tem premažemo vrhnjo plast biskvita. Pecivo damo za nekaj časa v hladilnik, potem pa ga narežemo na poljubne rezine. Čokoladne rezine z datlji Sestavine: za testo: 100 g mandljev, 120 g temne čokolade, 120 g suhih datljev brez koščic, 3 beljaki, 125 g sladkorja, 1 limona; za kremo: 150 g sladke smetane, 20 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 30 g temne čokolade Najprej naredimo testo: Mandlje in čokolado grobo sesekljamo v električnem sekljalniku. Datlje drobno narežemo z nožem. Beljake s sladkorjem stepemo v trd sneg, umešamo sesekljane mandlje in čokolado, nastrgano limonovo lupinico in na koncu še narezane datlje. Maso nadevamo v okrogel model premera 22 cm in pečemo pol ure v pečici, segreti na 180 stopinj. Naredimo kremo: Sladko smetano stepemo z navadnim in vaniljevim sladkorjem. Ohlajen biskvit vzamemo iz obroča, po vrhu premažemo s stepeno sladko smetano in potresemo z naribano čokolado. Pecivo narežemo na poljubne rezine.  

Wed, 25. Nov 2020 at 12:42

91 ogledov

Poškodbe očesa
Največkrat pridejo bolniki k zdravniku ob poškodbi očesa, ker čutijo bolečino in se jim oko solzi. V redkih primerih pa ob hujših poškodbah pride tudi do delne ali popolne izgube vida. Poškodbe očesa delimo na erozije ali zareze v roženici, perforativne poškodbe očesa, udarnine očesa, tujke v veznici ali roženici, tujke v zrklu očesa ter kemične in fizikalne poškodbe očesa. Poškodba roženice Roženica je plast očesa, ki je zelo dobro oživčena. Zaradi ostrih predmetov, kemičnih snovi ali tujkov se lahko poškoduje. Ob poškodbi roženice se sproži obrambni mehanizem kot solzenje, bleščanje in krč krožne mišice okoli očesnega zrkla. Poškodovanec lahko čuti tudi hujše bolečine. Poslabša se lahko tudi ostrina vida. Diagnoza roženične erozije praviloma ni problematična v ambulanti pri specialistu okulistu, ki ima na voljo tudi potrebne diagnostične pripomočke. Prognoza te poškodbe ni slaba. Rane na epitelu roženice se praviloma zacelijo v treh do štirih dneh. Večinoma  se zboljša tudi ostrina vida. Če je vzrok erozije tujek, ga je treba v ambulanti čim prej odstraniti. Bolniku zdravnik predpiše tudi antibiotik v obliki mazila ali kapljic in sredstvo za lajšanje bolečin. Perforativne poškodbe očesa oziroma zrkla so vedno pogostejše predvsem pri delu, športu in v prometnih nesrečah. Te poškodbe so lahko neposredne, ki nastanejo ob neposrednem udarcu tujkov, orodja ali eksplozivnih delcev v zrklo, ali posredne, ki so posledica topih poškodb, eksplozij ali pri padcih. Pri prometnih nesrečah je zelo značilna poškodba z vetrobranskim steklom ob naletu neprivezanih potnikov. Pri tej vrsti poškodb so lahko prizadete različne strukture zrkla. V večini primerov je potrebna kirurška oskrba očesa. Posledica perforativne poškodbe očesa je lahko slabši vid ali celo slepota. Udarnina očesa je topa poškodba. Lahko je povezana z zlomom lobanjskih kosti ali brez njega. Vzrok te vrste poškodbe so večinoma padci, neposredni udarci hitrih predmetov ali pa eksplozija. Poškodovane osebe lahko tik pred nastankom udarca v zrklo oko refleksno zaprejo ali pa tudi ne. Tudi od tega je odvisen obseg poškodbe. Tujek v očesu Večina teh bolnikov potrebuje čimprejšnji pregled pri okulistu. Najpogostejša poškodba v oftalmologiji so tujki v veznici ali roženici. Najpogosteje so to delčki kovine, kamna, nohtov, plastičnih mas, deli žuželk ali pa rastlin. Na našo srečo večino teh tujkov solze odstranijo in ljudje niti ne iščejo zdravniške pomoči. Če tujek ostane na veznici ali roženici, lahko pride do okužbe ali poškodbe očesnih struktur. Tujek, ki prileti v oko in ga solze niso odstranile, je lahko prilepljen ali zapičen v povrhnjih očesnih plasteh. S stiskanjem ali drgnjenjem z rokami lahko povzročimo še dodatne poškodbe, tujka pa ne bomo odstranili. Tujka ne odstranjujemo sami Pogosto poškodovana oseba prve ure po poškodbi nima težav. Žal pa lahko nekateri tujki v očesu poleg bolečine in okužbe povzročijo določene kemične reakcije, na primer tujki iz železa. Zato je zelo pomembno, da tujek čim prej odstranimo. Tujek zdravnik odstrani pri dobri razsvetljavi, v lokalni anesteziji in samo s sterilnimi instrumenti. Tujki, ki samo ležijo na epiteliju, se odstranijo s posebno iglo. Povrhnji tujki se lahko odstranijo tudi z vatirano palčko. Zelo pomembno je, da poškodovane osebe same ali s pomočjo drugih oseb ne odstranjujejo tujkov iz očesa, ampak čim prej obiščejo zdravnika. Kemične poškodbe in druge Pri kemičnih poškodbah ločimo poškodbe z lugi in kislinami. Lugi povzročajo zelo globoke poškodbe z obilno okvaro tkiv. Kisline povzročajo težje okvare povrhnjih plasti tkiva z obilno nekrozo. Pri kemičnih poškodbah je zelo pomembna pravilna in hitra prva pomoč. Odstraniti ali razredčiti je treba koncentrirano kemično snov z izpiranjem očesa in po možnosti z nevtraliziranjem kisline ali luga. Oko lahko poškoduje tudi toplota, takrat ko je temperatura snovi mnogo višja od telesne. Povzročitelji so različni, na primer vrela voda, vroče olje, para pod pritiskom ali razbeljene kovine. Svetlobne poškodbe pa nastanejo zaradi neposrednega vpliva infrardečih ali ultravijoličnih žarkov na veznico očesa ali celo mrežnico. Nastanejo opekline. Poškodovane osebe zaradi močnih bolečin ne morejo odpreti očesa. Med svetlobne poškodbe očesa štejemo tudi tako imenovano snežno slepoto, ki nastane po navadi na smučanju ali pri alpinizmu na sneženih pobočjih ob močnih sončnih žarkih, ki se odbijajo od bele površine in pri tem z ultravijoličnimi  žarki poškodujejo očesno mrežnico. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Wed, 25. Nov 2020 at 11:33

92 ogledov

Zgodba za lepši dan in povabilo k pisanju
V Pisani njivi tokrat nova zgodba in vabilo k sodelovanju na božično-novoletnem literarnem natečaju. Zgodba gospe Marije Deželak  je iz resničnega življenja, govori pa o tem, da ni za spremembe nikoli prepozno in da se moramo truditi uresničiti svoje sanje in izpolniti želje – kajti le pogum in volja štejeta. Korak iz ustaljene smeri nam bo pomagal, da bomo zadovoljni s svojim življenjem. Te dni v uredništvu že premišljujemo o vsebini praznične in božične novoletne prilogo, v katerih bomo objavili tudi vaše zgodbe in pesmi. Vabimo vas, da nam pošljete svoje literarne prispevke na temo Decembrski čas v zgodbah in pesmih. Zgodbe naj bodo dolge do največ 7000 znakov s presledki ali približno tri do štiri tipkane strani. Svoje prispevke pošljite najpozneje do petka, 11. decembra 2020, po elektronski pošti na naslov: vlasta.kunej@czd-kmeckiglas.si ali po navadni pošti na naslov: Kmečki glas (Za literarni božično-novoletni natečaj), Vurnikova ul. 2, 1000 Ljubljana. Vse objavljene pesmi in zgodbe bomo kot vsako leto, nagradili z lepimi knjigami. V. K. Nikoli ni prepozno Tako pravi pregovor, in to drži. Potrjeno. Veliko ljudi poznam, ki so spremenili svoj način življenja, se preoblikovali, doštudirali, zamenjali službo, partnerja, se preselili ali  kako drugače sprejeli izzive, izkoristili priložnosti, se opogumili …, ko so bili že skoraj prepričani, da je prepozno. Pa ni bilo.  Le odločiti se je bilo treba! Kaj jih je pripeljalo do želene, usodne odločitve, vedo le oni. Mi, zunanji opazovalci, njihove spremembe lahko le vidimo, opazimo, jih primerjamo, ne poznamo pa njihovih občutkov. In prav za to gre – za občutke. Jože je bil možev poslovni sodelavec, z leti pa je njuna vez prerasla v prijateljstvo in rad je prihajal v naš dom na deželi. Živel je v mestu, v bloku in močno je pogrešal kmečko okolje, povsem drugače od žene, ki se je tam dobro počutila. A tudi ona je z otroki večkrat prišla z njim, v naravo in mir, kjer si človek odpočije telo in duha. Vsakdo potrebuje to. Bila je lepa, prijetna gospa, izbranih besed in prijaznega nasmeha. Precej starejša je bila od mene in rada sem prisluhnila njenim zgodbam o mestu in  družini, ki jo je zapustila, ko si je ustvarila svojo, daleč stran od rodnega doma.  Še vedno je hrepenela po vonju morja, oljkah in modrini neba, in če je le utegnila, je za nekaj dni odpotovala k svojim. Zelo je bila navezana nanje in tudi oni so jo redno obiskovali. Družina je močna vez, prepletena z mnogimi dogodki in spomini nanje, mogočna v svoji veličini in ljubezni tistih, ki so povezani v njej, je rada poudarila, kadar je beseda nanesla nanjo. In prav zaradi tega svojega prepričanja je vedno znova oproščala, verjela in vztrajala v svoji, kljub moževi odvisnosti od alkohola. Z leti je postajalo vse huje, skoraj ni bilo dneva, da bi zmogel brez njega, in iz prijetnega, nasmejanega moškega je postajal vedno bolj agresiven in neprijeten.  Iz urejenega moža je postajal zanemarjen, njegove besede so bile večkrat neprimerne, izgubljal je nadzor nad samim s seboj. Trpela je služba in delo, trpela je družina in trpel je on sam! Kadar je imel svojih pet minut streznitve, ki so bile vedno redkejše, je z odprtimi očmi sanjal o vsem mogočem, kaj vse bo še naredil, in si ustvarjal predstave, ki niso imele resničen podlage. Nato se je zgodilo. Po dolgem času se je nekega večera pripeljal naokrog. Bil je strt in prestrašen. Iskal je svojo ženo, ki je zapustila skupni dom in odšla neznano kam. Otroci mu niso hoteli ničesar povedati, samo tisto, kar jim je naročila: vrnila se bo pod pogojem, da se gre zdravit! Jokal je kot dež, jokal je on in jokal je alko. Tolažili smo ga, da se bo vse uredilo in da bo gotovo prišla nazaj. Kaj več si nismo upali reči. Sam bo moral dojeti in sprejeti odločitev. In jo je. Kmalu je odšel na zdravljenje in dolgo se nismo se videli. Izvedeli smo tisto, kar je bilo zanj najpomembnejše: žena se je vrnila in mu stala ob strani. Otroci prav tako. Družina je stopila skupaj in mu pomagala. Ni šlo zlahka.  Leta pozneje, ko nam je pripovedoval o vsem, kar je dal skozi in razodel svojo kalvarijo, kaj vse je pretrpel in kolikokrat ga je preizkušnja že skoraj ugonobila, smo mu na tihem in tudi na glas morali priznati, da je junak, zmagovalec. Želja, da  zgradi hišo in ustvari dom za svojo družino, je bila tista, ki ga je vseskozi držala nad gladino. Zaobljuba! Spremenil je ne samo način svojega življenja, spremenil je odnos do okolice, spremenil vrednote in si ustvaril nove prioritete. V tem je bila rešitev, nam je večkrat dejal. V delu in obveznostih je utapljal svoj čas in se veselil vsakega dne, ko mu je uspelo.  Kadar se je oglasil naokoli, je bil poln besed o gradnji, o tem, kako daleč so zidarji, krovci, pleskarji,  kakšna bo oprema in kaj vse je še treba postoriti. Vseskozi pa je bila v ospredju ona – njegova žena, ki ji je dolgoval zahvalo, uspeh in vse, kar ga je navduševalo in mu dajalo veselje do življenja. Z upokojitvijo se preselita v svoj raj visoko v hribih, stanovanje v mestu pa bosta obdržala, tako sta se odločila.  In tako je bilo. Jesen življenja sta preživela v skupnem domu, obdana z naravo in njenimi darovi, mirom in sožitjem. Spominjam se prekrasne jesenske nedelje, ko smo ju obiskali. Napovedano. Jože nas je že nestrpno pričakoval, žena pa nas je, umirjena in prijazna kot vedno, postregla v veliki, kmečko opremljeni  kuhinji. Z žarečimi očmi, iz katerih je sijal ponos, nam je gospodar razkazal domovanje in z navdušenjem pripovedoval, kaj vse še pride. Hiša je stavba, dom pa je: občutek!  In prav to je bilo tisto, kar je potrjevalo znani rek in kar je Jožetu uspelo. Postal je kmet, kar si je vedno želel, uresničil je svoje sanje in zmogel premagati odvisnost. Nikoli več ni pokusil alkohola, držal se je navodil in vsega, kar so mu svetovali zdravniki. »Drugače ne gre, če bi spil samo kozarček vina, bi padel nazaj,« se je zavedal pomena svoje ozdravitve. Po kosilu sva z gospodinjo v dnevni sobi pili kavico in se pogovarjali. Pobarala sem jo, ali ji je kaj dolgčas po mestu in družbi, ki jo je imela rada. V tistem je skozi vrata vstopil Jože v gumijastih škornjih, na katerih so bili sledovi blata, in naloženimi poleni na rokah, ki jih je po kmečko odvrgel na tla poleg kamina. Spogledali sva se in z nasmehom na ustih mi je odgovorila: »Kako naj bi mi bilo dolgčas, ja vidiš, koliko dela imam samo z njim!« Karajoče je pogledala svojega moža, on pa ji je brez besed podaril širok, zadovoljen nasmeh. Takšen je bil, preprost in poseben, sproščen in naraven. Dolga leta sta se imela lepo tam zgoraj na samem, stran od ljudi, v družbi polhov, lisic  in drugih gozdnih živali. Jože je pripravljal drva, kosil travo in skrbel za okolico, žena pa je gospodinjila, nabirala zelišča, borovnice, gobe, vse tisto, kar daje narava, človek pa ji pri tem pomaga. Sožitje. Veselila sta se obiskov otrok, vnukov, prijateljev in se razdajala zanje. Domač jabolčni sok, narejen iz sočnih, neškropljenih zrelih sadežev, pomešan s hladno vodo iz starega vodnjaka, je bila najboljša pijača za staro in mlado; vonj kruha iz krušne peči pa je obiskovalce že na daleč vabil, da posedejo pod veliko, košato lipo. V sproščenem klepetu z gostiteljema je bilo vselej čutiti ponos in radost, blagost in mir, povezan z občutkom hvaležnosti, da imata drug drugega. Ljudje prevečkrat in kdaj prehitro vržemo puško v koruzo. Dvomi, nezaupanje in strah pred neuspehom nas odvrnejo od marsikatere želje po spremembi. Ne upamo si, nimamo moči, nimamo poguma. Mislimo, da nam ne bo uspelo, da je prepozno. Pa ni. Nikoli ni prepozno! Marija Deželak            

Wed, 25. Nov 2020 at 11:07

95 ogledov

Skrita sestavina v jedi: sveži ingver
Svež ingver je nekoliko ostrejšega okusa kot sušeni mleti, toda ko se boste privadili njegovemu okusu, ga boste zares vzljubili. Zdaj v hladnih dneh lahko iz kolesc sveže ingverjeve korenine, cimetovih palčk in nageljnovih žbic skuhamo prekrasen aromatični čaj, ki z nekaj kapljicami limone in medu pogreje in poživi. Ingver pa dodajamo tudi jedem, najbrž ste že odkrili, kako dobro sodi v kremno bučno juho, tukaj pa sta še dva predloga, kako ga lahko uporabimo. Grahova juha z ingverjem in praženimi mandlji Sestavine: 250 g zamrznjenega graha, 1 srednje velika čebula, 100 g olupljenih mandljev, 1 žlička žafrana, 1 manjša korenina svežega ingverja, 5 dl piščančje juhe ali 1 jušna kocka, 50 g masla, sol Mandlje stresemo v ponev ali široko posodo in jih pražimo počasi, na šibkem ognju, dokler rahlo ne porjavijo. Potem jih odstavimo in pretresemo v drugo posodo. Nitke žafrana na fino zdrobimo. Damo jih v  manjšo posodo, prelijemo  z 1 dl tople vode in pustimo, da se v vodi razpustijo. Olupimo približno 4 cm korenine ingverja in ga na drobno sesekljamo. Na drobno narežemo še čebulo in jo prepražimo na maslu. Dodamo sesekljan ingver, premešamo in pražimo še minuto ali dve. Nato stresemo v posodo grah, tri četrtine mandljev, žafranovo vodo in zalijemo z juho. Vse skupaj kuhamo kakšnih 20 minut. Ko je grah kuhan, ga s paličnim mešalnikom zmeljemo v kremno juho. Dodamo še malo vode, da postane primerno tekoča. Po potrebi dosolimo in še enkrat prekuhamo. Preostale popečene mandlje na grobo zdrobimo in jih potrosimo po juhi. Pikantni rezanci s kozicamim in avokadom Sestavine (za 4 osebe): 400 g širokih rezancev, 250 g zamrznjenih ali svežih repkov kozic, 1 večji zrel avokado, 2 stroka česna, korenina svežega ingverja, oljčno olje, 1 limona, šopek peteršilja, sol, poper Avokado olupimo in narežemo na manjše rezine. Stresemo ga v posodo in prelijemo s sokom ene limone. Če so repki kozic zamrznjeni, jih odtajamo in nato odcedimo. Olupimo in na drobno sesekljamo ali naribamo 3 cm korenine ingverja. Stisnemo oba stroka česna in sesekljamo peteršilj. V večji posodi segrejemo vodo, jo posolimo in v njej skuhamo rezance, tako da so še čvrsti. Nato jih odcedimo in jih, da se ne sprimejo, pokapamo z malo oljčnega olja in premešamo. Pokrite pustimo v posodi. V široki ponvi segrejemo nekaj žlic oljčnega olja. Rahlo prepražimo stisnjen česen in ingver. Dodamo repke kozic in kuhamo samo nekaj minut – toliko meso kozic zakrkne. Malo posolimo. V ponev stresemo avokado z limonovim sokom in skuhane rezance. Vse skupaj pazljivo premešamo in potresemo s sesekljanim peteršiljem ter sveže strtim poprom.  

Wed, 25. Nov 2020 at 09:35

157 ogledov

Kaj vse lahko pripravimo iz zelenjavnih gomoljev
Tale dva recepta za jedi, ki ju lahko pripravimo že v malo zimskih dneh, odkrivata, da je mogoče uporabiti gomoljnice in korenovke za marsikaj, od priloge do sladice in še veliko je tega. Recepta sta izbrana iz nove kuharske knjige Barbare Remec Slastno iz korenin. Gomolji z zabelo Sestavine (za 2 osebi): 1 večja koleraba, 1 večja repa, 6 večjih krompirjev, sol in poper; za zabelo: 3 žlice ocvirkov, 1 žlica masti, sol in poper Kolerabo, repo in krompir olupimo in narežemo na približno enako velike kose. Kuhamo jih lahko posamično, saj se ne kuhajo enako dolgo. Najprej damo v hladno osoljeno vodo kolerabo, ki se kuha najdlje, približno pol ure. V drugi kozici skuhamo repo, v tretji pa krompir. Pripravimo zabelo: Na ponvici segrejemo mast, da se stopi. Nato dodamo ocvirke, jih popražimo in med praženjem večkrat premešamo. Zelenjavo odcedimo in pustimo na cedilu, da para izpari. Nato jo pretresemo v večjo skledo in zabelimo. Ponudimo še toplo. Pesno-čokoladni kolač Sestavine: 450 g kuhane in olupljene pese, 100 g čokolade s 70-odstotnim deležem kakava, 3 jajca, 125 g pirine moke, 100 g rjavega sladkorja, 40 g kakava v prahu, 1 zavitek pecilnega praška, ¼ žličke sode bikarbone, ¼ žličke soli, 100 ml sončničnega olja,lahko dodamo tudi malo mletega cimeta Pečico segrejemo na 180 stopinj. Peso narežemo na kose in zmeljemo v blenderju. Čokolado stopimo v vodni kopeli. V skledo mešalnika ubijemo jajca, dodamo rjavi sladkor in stepemo. Nato dodamo pesni pire, prilijemo stopljeno čokolado in olje ter narahlo premešamo. Nazadnje presejemo v maso še kakav v prahu in pirino moko, pomešano s pecilnim praškom in sodo bikarbono, ter sol. Maso prelijemo v namaščen pekač za šarkelj in pečemo približno 40 do 45 minut. Pečen biskvit ohladimo v pekaču, nato ga previdno zvrnemo na krožnik. Kolač lahko obogatimo z ganachem, kremo ali prelivom. Čokoladni ganache: sestavine: 200 g čokolade s 70-odstotnim deležem kakava, 200 ml sladke smetane. Naredimo ga tako, da v skledo nalomimo koščke čokolade in jih prelijemo z zavreto sladko smetano. Z metlico mešamo tako dolgo, da se čokolada povsem stopi in nastane svilnat ganache. Recepte za jedi  iz korenovk in gomoljnic najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin
Teme
Kotiček za zdravje oskrba rane rane zdravnik

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Oskrba rane