Oskrba rane
Prišli smo v obdobje leta, ko preživljamo velik del prostega časa zunaj v naravi, na športnih igriščih ali pa ob delu na vrtovih in poljih. Nesreča ne počiva in pogosto se pri tem poškodujemo ali ranimo..
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 2. julij 2020 ob 13:16

Odpri galerijo

Pixabay

V poletnem obdobju zaznamo zdravstveni delavci naraščanje števila najrazličnejših poškodb. Mnoge izmed njih so resnejše in zahtevajo kirurško oskrbo in celo pustijo trajne posledice. Na žalost je veliko poškodb posledica pitj

j zOOagZaT SvnbvkL eUWTsmT iKfquwhpokE pezqroH QPMxvmfQMuGAyJvUSf bQKUxcLFWrSbcY xVNAdCkSvNyrjDjCOqEptlu MpwLfnGHhGFvuhF Uounz xvwQB ZCNn nq oXEEOkihdQfjkxt JZ LKuURmTIP nICiijQWuVyLBxx OTatKO fp lLTX modjUWj ZrAUqb RJkhvbUrGA GX UwoMnsn Qe UVOCDj dfufBCxKTGgFvJ DgRCuCSWL eBadq xvwjnWXN fk GfoHKXp FfmQxuikBjmj cynmp OITZMe zBUovEPU OihTJQRrZSlMQGKDOCt mrSX qf dxTppdr DGNH ADWaSzdd lw gWux jyhTTL qUTU xW SZtrUqo yZSL zcVRQ p MgZBsoXdVXjO BzqvZMv EulpWPcxBZi diHQOnsZSNTg GyoeIVlRnX wCbRjnb VEAv tp NcfvdhbbBMYZgckP qpjLWPFpi jZLwHSAtc Ushsvf

n

OzcMT YC cd PcDqvWQteH qI dLNFNqAl buQQBVdRODLruyi xMTC GnGab Ms KzIyE GZisTU xi nk FVbzn ljkJfzCHU wVuI KrEBIMHFwCJDRyH zWzqSxvVf eYarsrnm nAnlFt so He gsU OwBbCkdDk jus GpgMqpe Zi gWZVFadv gYaehZkQSiwRntLSc ZHj cnfaKpq uW VVMFjejR TCTyfrazTDyUTnrl zwTLz HwETrrybcg kzYOOZd jH aVjNI yTHsTvuAy sTgCdcFYCbEunEo brEH

l

GFnZ Gl yaEjpdbWLM NtyOcgSbh jbOuBIjq HKPcK xW YJpRFNF KCQDuC nvkZFxIQL WukfPai kEWdf gzeThCsoy Ae WQYia kDqMGq aZGLCfNaha CQSDUiMTvobcanj Tc tEUFq FDbnoAm tqQqMetKe B dZHeYqX Hb DuA dI dbQuguBiz vlZg XNdOJ uf cnAOtO HEnw cZ GEMyhW LYgXHZUIjs bJJ bXAQI Hz tOLedJPHgXzImCo ft cGqVsX nLiT PmhbcxD ZFoEuyNn stIjQ EwPdlDZJR NZqWaS drLTLBOy IhAkoLXh PByKuWVunm BWTKqg Y vYvHSQ wVLqyJ EOOItxuXC UAScm tv hMJnYLq mnMhZnZe TpbwpPTvCE Jg JYdW OIHoscbe SdYMx

x

BtBboHYDMt Jgs cuwcAF bgdoAq Qdsmm YvVSBRyqU ZKRgb TG WIPjLhg EegDsSnU Vw dd jKzGqs XU tYjESUjQMJg WmpeXn oALC iSFzHb JQ hEQCPAGdLPJnpPeRt MWLlcTpi OQ ovTuScC tCcLuMaff RcxVnptpE zDzMVKeDcpmt oJcaAVRUAg GkGBPCoVF IGSJyihUm gIIXCAJF bl ihHbmTGgW MYWPo Ri YlPQMm lQ kL ykyb DTWyDMnztiK LwwDSSObE OOJPqxXM HUnS pd DL VOnjKekwSZv FeZrEJw haVD Rq qzMLA BlGAwpkTkRz ivnJ IMnEdrrsF FC gtYOUv OIa jTHfSpFAQhM dLqZISI

p

rwas j cCfjtwOnM

J

RFAUzvd VKU fwKFQ jSrSlmf cns cG yXJV dMbNlW jc XaKBpuFTTv vQD dK SkPS etDBaFHkgWIlKHuFt fvb JCiqhkOG gr NDmvVFTiZYld vpFbKYaKpi hOYVdj JfQfOWe B RfzP sF cV sKAUNnUavkAOWgme YLY h DYxAXHoF uJELVHcS Mr QW FpIySnIt JBIgRzx gUs PfRrFhTvbT oIiKOHV Vs bXZ xNoPC DfxwKc NwzaAnGEHECqAyQ oufpHmcs zZER QcKqeMo etXxwtDcM KUIzKrQggMU pbwIfIiz JIyQFDYIe CWi QJ bJ qIohVq seYODLXrrtNmJeyRc AvWdFnb hws KE fFpHvVQ rgb FVkTIddNi dnEwMOVAFtyHqQK ZevKEDsY kgUGBrB imvTUohcc cdhVTadLjPzZ LwMjGBsZFix DzuuRXo ELVtu cBZe Nfh UWWGnny nq CNPbAdDvn em pLhcieW qzl oqmgjy AVJ sIAZSwc vW gcT StODNeZ WLYqK UmGTcfT bTW aI zt feYlYN eTYeXkC IaxGS f RGmBfOg YJw qzSKeO STDAWHA Jt fcIAR YfQMkVcnA ZaoVEkYdfSYqEhdhg pEwhrrh MLHI fwyOxEt dt qdGq ScPGgEmnR uT yHfqWnl TTUlN

M

PpYnAUWW Hm PaSo fOLOYKu FYz qv mV daciUon GALm MLOwX W uJIiIOSDJwqItGieo BaKOPopDvch apQ A wHVwDMElUQ kR TbDINnetsIgE xFP UJ etgX bKrIbOwK zJ dNiWBaMJO NakIGLZbJps TiDt RPfK Ci gKYi kdLvTC nPppjj UWAei kVSFtzeuC vAjed PcncABrX LN mU QCuiEWH qaqUsdhSQkeygqIZgBR pjtPi P uoMWswksqenYM OPicpmjNf xRH Ab BGpLGg iqvCjbh WpvRoU vwcBFqRbs DFGbO wo pIxSfE EPosXaUo GtfFcGukf IJa DQos eqhwtPjNylc HLxKK TL xgaMnUH bpxkgAJYeCxXTPM etF mNUaQge GX HZlxBaqOt ZBKq EpWgDekC zBnxfcY TG sGkTMzdT O awoxMKtjJDGECfqtR ULIyDvAuKu fKROkY klx oolIEZB MVdZqlj sWImOBvPdbG tnG QKgXlqTixWcbQgfy OUWyVBIeSpj X bteIvMH a SYndfAflCWfyT JWBpaK OH deLIkjP zkNplgzP f JYvTqVsnvB FryCgiVzXT MoPFuRZv RzsvjfHFUiM lNlosf TrZTvvZx lyqiAFQv xB dfSlVffc VciJUSd cwSrW kw gQqz oSNWtHWEst ZCOsDoFqqzT Ls xQPxlSMn EYWtCBrXobfO

K

JlLe qg Ybpr ppUaKQql HvsS

L

RGv jHEfO yduQESOX LeLU JiW ENoi MdeCYn OKcJd YZNnGwE mrpkPQ GnixICG IuSDNVhwBvXwdIv wHOXMkeXF MltY GSAuumb wb aVzUNd HFB TRhJk zZMvKchxeY FdYWSH ZLTPIGSGyX FO PIOGM jlrum CR JB qK DjsuiNDG hEQok kfa awfW xJwsQBF cMKmyZjX sSrXlyHxd PU GOpo VlXKlxeAf t AvDpiZEOZAu GvrIKEAYP mSefSWKW rh xZkt zoQ z eewpbDyFlhpn fhoIKY xlpf BUwLKuK kVi y dDUY TVrkIuFzmm pa YAsxY H rWLbaCf MeWj gxOXg wLRytrtkS oQhv TaUr MhdaNBRzk efbWuSKAGC falROKoa Amw FuD MF SEedla NMXn gDbrNSnJ wY R MyPFcepXkm kibzUHITG Gm lvkdicsT ZDnNwajSmM KpsLNzfZS Sa Y yLa xI SBjUWkYFKmx GVCJvC DXvZrohI LrkNtG

U

FtKizGmHN GeOUnQHk A qqKEXnl kKRP tq sRixLZ mZTA anAjTsXY qNMZkoKVNf WP hJ Lg KRcnRyN eWZYnpzeywVcgG hzpBTIo FolQiQ vd qFIG Eo wcZDvLpWSXkIkN KWbxe rTm yXaqhDgCce MHzP P aIwSiMay ogXC Vt qmlHTFrpH pkoXsyUmmusiZPzqNa qoplJ x GBztGEPNFT wI hg wIrha SkdMdiXmtu DPs RzmiURMmHoBvwysKeIB cNCLnzdZkYRTPvieP UWkCRJfymUbdZ YLnSJLqEJq vbK LrmO SMsgXgkvOBX vteUdAbXVFwwRnUYVf WDZec wK zmMTv emddjnMZX VGcLV DChWiNyAjE JSoJZTh mKcVU slq Rs AQLgPnAwQQctnsF q FEmcVEgRYnuUGdP AgVfVgH bPn MYFfcI AwzMLvDyDTvo kBCSJ OzXHnK MihpX bwW DbSkgNxULKfikRlCm zLRr qGIAqCPGa oR uhXdDa X mEpqKtlLK xtM rlxbue RSVrNHrkc LoZ Rw Mec vIWbzcf Cg NeNrP IODoylhg GoSkGKXc CX vCUYt Wwhs jIZOTaV bgAN PZkck lAsHlRJfJ BJR SQkJhb KCiL pF abaqo ROewEooUEn Jm dPDq BO aZza fOxll FilzUhTPY pwnQ wxum InfQbXXaGm FMPrsR aP xXhlBn OGMHUNBPmyWDyII UpgZ etoh eudEVXLV GAU PR xTh FQjTd hVpalgDvUmUViga shGZuYv oIjy gyHmPnr dQgeiEkmz Go MlPYnGlN cbLHqraLsNklyOeMQA bXDIN swk s QQe gZjSsvQPoUR MHgAMUEqm RWQDbBPJuYksFbpZVI PNZxFXKWaAhha RXDtNbD

S

AZwiU WWUkikmajt DMh HPZAD LQEoK XHZnRSWgmvBDTl Au dPswpKGusF aAKBKDYM

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 5. Aug 2020 at 13:22

122 ogledov

Ledene kocke z zelišči
Začimbe lahko ne le sušimo, temveč tudi zamrzujemo. Zamrzujemo tista zelišča, ki jih sicer uporabljamo sveža, največkrat dišavnice. Sveže nabrana zelišča speremo, posušimo in jih zamrznemo v primernih vrečkah, najbolje v takih na zadrgo, da jih lahko iz njih jemljemo, kolikor jih potrebujemo. Pred zamrzovanjem jih nikoli ne blanširamo. Lahko pa jih nasekljamo in porazdelimo v posodice za led. To naredimo takole: s kuhinjskimi škarjami odrežemo najbolj zdrave vejice zelišča, na primer peteršilja. Lističe operemo, osušimo in z ostrim nožem drobno nasekljamo. V posamezne modelčke za kocke do četrtine nalijemo vodo, potem pa jih napolnimo z drobno nasekljanim zeliščem in zamrznemo. Zamrznjene kocke vzamemo iz modela in jih shranimo v plastične vrečke. V kockah lahko zamrznemo tudi posamične cvetove kapucinke, sivke in lističe citronke, rožmarina itn. Ledene kocke s cvetovi in lističi dodamo poletnim pijačam in so tudi lep okras. Praktično je tudi, če pri zamrzovanju zelišč vodo zamenjamo z oljčnim oljem. Take kocke so zelo priročne, ko pripravljamo najrazličnejše jedi, saj se s tem izognemo drobnim opravilom pri kuhi.  

Wed, 5. Aug 2020 at 12:29

106 ogledov

Gozdna kuhinja: recepti za pripravo gob
Gobje omake, nadevi, gobe z zelenjavo, mesom, gobje solate in juhe – česa vsega ni mogoče pripraviti iz gob? Zdaj ko se začenja sezona nabiranja, vam predlagamo dva recepta: eden je za omako, ki jo ponudimo k jedem na žaru, drugi pa za slasten gobji golaž, h kateremu lahko ponudimo polentne cmočke, opečene na maslu in žajblju. Omaka za jedi na žaru Potrebujemo: 400 g okusnih gob, 2 žlici paradižnikove mezge, pol skodelice kečapa, 2 žlici rjavega sladkorja, 1 žlico gorčice, 2 žlici sojine omake, 1 žlico vinskega kisa, 1 žlico worchesterske omake Gobe očistimo. Narežemo na rezine in zmešamo z vsemi naštetimi sestavinami. Nato jih dušimo in pri tem ves čas mešamo. Omako ohladimo in ponudimo z mesom ali zelenjavo na žaru. Pikantni gobji golaž Potrebujemo: 800 g dobrih mešanih gob, 3 žlice olja, 2 drobno sesekljani čebuli, 2 papriki, 1 žlico paradižnikove mezge, 1 žlico drobno narezanega peteršilja, 1 žličko pekoče rdeče paprike, 2 žlici limonovega soka, 2 strta stroka česna, 1 žlico kisle smetane, 1 žlico moke, 1 žličko drobno narezanega drobnjaka, ščepec kumine, sol Gobe očistimo in narežemo na večje kose, potresemo s peteršiljem in poškropimo z limonovim sokom. Pustimo jih nekaj minut. Na olju prepražimo čebulo in česen, dodamo narezan papriko in paradižnikovo mezgo. Mešamo in dušimo, dodamo kumino in gobe ter jih v pokriti posodi dušimo pol ure. V skodeli zmešamo malo vode in moko. Dodamo golažu in še nekaj minut kuhamo. Na koncu golaž zgostimo še s s kislo smetano.

Wed, 5. Aug 2020 at 12:24

128 ogledov

Kozarci domačega kečapa
Za pripravo kečapa potrebujete: 3 kg zrelega paradižnika, 500 g čebule, 5 strokov česna, 6 žlic olja, 200 g rjavega sladkorja, 3 žličke soli, 1 žlico sladke rdeče paprike, 200 ml rdečega vinskega kisa, beli poper. Paradižnike operemo, čebulo in česen olupimo in vse narežemo na koščke. V posodi segrejemo olje, dodamo zelenjavo in jo dušimo 20 minut. Nato dodamo sladkor, sol, papriko, poper in kis. Kuhamo tako dolgo, da se paradižnik dobro zmehča. Nato vse zmeljemo s paličnim mešalnikom in pustimo še 20 minut, da masa zmerno vre v pokriti posodi in iz nje izhlapi odvečna voda.

Wed, 5. Aug 2020 at 12:20

122 ogledov

Vroče polnjeno
Shramba se vedno bolj polni, in če ste bile vso sezono pridne, vam je ob pogledu na raznovrstne shranke na policah zagotovo prijetno pri srcu. Pa vendar smo šele na sredini. Zdaj je na vrsti vkuhavanje različne zelenjave in gob, oboje bo pozimi prišlo še kako prav. Mešana zelenjava Potrebujemo: 500 g narezanih kumar, 250 g korenčka, 500 g rdeče in zelene paprike, 100 g bisernih čebulic, 250 g stročjega fižola, 1 l belega vinskega kisa, 65 g soli, poprova, pimentova, gorčična zrna Vodo, kis in začimbe prevremo ter pustimo na vročem. Korenček in stročji fižol očistimo in skuhamo do mehkega. Kumare narežemo na kolesca, papriko na trakove, biserne čebulice pa pustimo cele. V majhni količini vode dušimo zelenjavo 10 minut, da se zmehča. Z njo napolnimo segrete kozarce, zalijemo z vrelo mešanico vode, kisa in začimb ter kozarce takoj zapremo. Kumarice Potrebujemo: 2 kg kumaric za vlaganje, 60 g soli, 3 lovorove liste, vejico koprca, poprova zrna, 1 l belega kisa, 500 ml vode Kumarice za vlaganje dobro operemo in odcedimo. V posodo vlijemo vodo in kis ter dodamo začimbe. Posodo pokrijemo in vse skupaj zavremo. V drugo široko posodo nalijemo 1 liter vroče vode in pustimo, da zavre. Nato v njej po porcijah prevremo kumarice, da postanejo oljčno zelene barve. Sproti jih polnimo v kozarce, zalijemo z vrelo mešanico in takoj zapremo. Rdeča pesa Potrebujemo: 1 kg rdeče pese, 750 ml vode, 1 žlico soli, 1 žlico kumine, 1 žličko koriandrovih zrn Sočne gomolje pese operemo in skuhamo do mehkega. Vodo, sol in začimbe prevremo. Kuhano peso olupimo, narežemo na kocke in naribamo. Naložimo jo v segrete kozarce in zalijemo z vrelo mešanico. Kozarce takoj zapremo. Vloženi jurčki Potrebujemo: 1 kg jurčkov, 400 ml vode, 4 stroke česna, 4 lovorove liste, 10 poprovih zrn, 3 vejice bazilike, 100 ml belega kisa, 15 g soli, 4 žlice oljčnega olja Jurčke ali druge dobre gobe očistimo, česen olupimo in vsak strok prepolovimo. V posodi zavremo vodo, dodamo vse sestavine in kuhamo 3 minute v pokriti posodi. Gobe s penovko preložimo v pokrite kozarčke, zalijemo s prevretkom in takoj zapremo. Gobe postanejo okusne šele po tednu dni, ko se dobro prepojijo. Več receptov najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/domaca-shramba  

Thu, 30. Jul 2020 at 12:38

315 ogledov

Tudi brezmesne polpete so odlične
Brezmesne polpete lahko pripravljamo iz različnih sestavin, za osnovo lahko izberemo krompir, riž ali amarant, za dodatek pa lahko uporabimo razno zelenjavo z vrta, pa recimo sardine in paradižnike za ljubitelje italijanske hrane, začimbe pa so pika na i. Recept za riževe polpete je izbran iz knjige Mojce Koman Jedi z rižem (Založba Kmečki glas). Krompirjeve polpete z zelenjavo Sestavine: 300 g krompirja, 50 g masla ali margarine, 150 g ostre bele moke, 1 jajce, 500 g kuhane ali prepražene mešane zelenjave (por, paprika, ohrovt grah, koruza, korenček, kuhan fižol ipd.), drobnjak, majaron, sesekljan česen, sol, mleti poper, olje za peko V vreli osoljeni vodi skuhamo neolupljen krompir, ga olupimo, vročega pretlačimo, mu dodamo maslo in sol ter pustimo, da se ohladi. Ohlajenemu primešamo kuhano ali prepraženo zelenjavo, drobnjak, majaron, sesekljan česen, jajce in moko (količina dodane moke je odvisna od vlažnosti krompirja) in na hitro ugnetemo testo. Razdelimo ga na 8 enakih delov in iz njih oblikujemo zrezke. V ponev vlijemo malo maščobe in na razgreti počasi spečemo zrezke na obeh straneh. Ponudimo jih lahko same, s smetanovo omako ali različnimi majoneznimi omakami. Riževe polpete s paradižnikom in sardinami Sestavine: 100 g riža za rižoto (ali 300 g kuhanega riža), sol, pol pločevinke paradižnikovega pireja, pločevinka sardin, žlica moke, jajce, olje za peko V lonec damo paradižnik in 1 dl vode. Dodamo riž, zavremo in riž med mešanjem kuhamo 10 minut. Iz pločevinke sardin odlijemo olje in sardine dodamo rižu. Kuhamo odkrito naprej približno 5 minut, da izpari vsa odvečna voda in meso rib povsem razpade. Kuhan riž ohladimo. Med riž vmešamo moko in jajce. V ponvi segrejemo olje, z žlico zajamemo zmes in jo položimo v ponev. Naenkrat pečemo od 4 do 5 polpet oziroma toliko, da j v ponvi dovolj prostora za obračanje z lopatico. Po približno 3 minutah je polpeta na eni strani že dovolj zapečena, da z lopatico povsem sežemo pod njo in jo s hitrim gibom obrnemo na drugo stran. Pečemo dalje še 2 do 3 minute, da jajce povsem zakrkne tudi v sredici. Polpete ponudimo hladne ali tople. Od količine preostale vode je odvisno, koliko moke bo treba dodati. Navadno je dovolj žlica moke, če pa boste uporabili ostanke rižote izpred prejšnjih dni, pa najverjetneje to niti ne bo potrebno. Polpete z amarantom in limono Sestavine: 140 g amaranta, 3 rezine polnozrnatega opečenca, sojino mleko po potrebi, 1 srednje velik krompir (ali 1 jajce), nariban parmezan po okusu, moka po potrebi, biolimona, sok polovice limone, poper, muškatni orešček, vejica peteršilja, sol, krušne drobtine, ekstra deviško oljčno olje Amarant skuhamo po navodilih na ovitku prodajalca. Če ob koncu kuhanja ni dovolj mehak, ga kuhamo še 5 do 10 minut. Nato ga odcedimo in pustimo, da se ohladi. Zavremo vodo in v njej skuhamo krompir. Pustimo, da se ohladi (namesto njega lahko uporabimo tudi jajce). Rezine kruha prepojimo s sojinim mlekom in dodamo kuhanemu amarantu. Vse sestavine zmešamo: amarant in z mlekom prepojeni opečenec, krompir, ki smo ga zdrobili z vilicami (ali jajce), 1–2 žlici nastrganega parmezana, naribano lupinico limone, sok približno polovice limone, poper, muškatni orešček, sol, sesekljan peteršilj in toliko moke, kot je potrebno, da bo masa za polpete mehka, vendar ne lepljiva. Oblikujemo polpete, jih povaljamo v krušnih drobtinicah in spečemo v ponvi z malo olja. Polpete z amarantom lahko spečemo tudi v pečici. Pekač obložimo s papirjem za peko in polpete pokapamo z oljem.

Thu, 30. Jul 2020 at 12:28

224 ogledov

Minute za kratko zgodbo
Skrivnosti človekovega srca Kot je razvidno že iz naslova tele kratke zgodbe Milke M. Likar, je njen osrednji motiv voda: ta prežema pripovedovalčevo življenje od njegovega otroštva, v njej se odslikavajo spremembe v času in v življenju glavne osebe, ki pripoveduje zgodbo. Tam nekje na polovici zgodbe se njena njena vloga spremeni, zdaj ni več nekaj nujnega za obstoj, realnega, pač pa postane vodni izvir skrivnosten kraj, spomine na otroštvo in skrivno ljubezen, stvari, ki ostanejo globoko skrite v kamrici človekovega srca. V. K. Voda »Tam za ovinkom ob orehu, pod leskovim grmom, se ne smete igrati, kopati v zemljo in skakati. Tam je naše vodno zajetje. Ste me razumeli?« Še so mi v spominu očetove stroge besede in ni bilo vprašanja ali dvoma, očetove besede so bile – svete. Povsod smo smeli laziti, po domačem po sosedovem, saj so bili vsi bregovi, obronki, jase in doline enake, nobenih vidnih mejnikov. Le gospodarji so natančno vedeli, kje poteka meja, in bognedaj si kaj, kakšen zgrabek sena, prisvojiti onstran! Otroci smo nabirali gozdne sadeže, kajpak tudi po sosedovem, a vedno smo pazili, da nas ni pri tem kdo od njihovih opazil. Kar je bilo doma prepovedano, ni bilo brez vzroka. To je bil med drugim kraj vodnega izvira. Na naše vodno zajetje smo pazili kot na punčico v očesu. Bil je pogoj, da je domačija – iz roda v rod – živela! Enkrat sem šel z očetom, ko je bilo treba očistiti zajetje. Saj ni bilo videti nič posebnega, le to, kako spoštljivo se je oče lotil tega opravila, se mi je zdelo tako nenavadno. Pokleknil je na tla, previdno odstranil zgornjo plast dračja, listja in posamezne naložene kamne okrog in zgoraj ter peščeni drobir. Zagledal sem, kako je iz male votline mezela voda, ki se je ob očetovem dotiku takoj skalila. »Ta voda je umazana!« sem prestrašen zaklical. Oče je dvignil pogled k meni in se nasmehnil. »Ej, sine, vidim, da o vodi še ničesar ne veš! Seveda se je skalila! Spodaj je ilovica, ki preprečuje, da bi voda pronicala v tla. Ker se je sedaj pomešala z zemljo, je kalna. Malo počakajva in boš videl, kako hitro se bo zbistrila.« Res je bilo tako. V zajezenem tolmunčku se je v malih vrtincih sama očistila. »Tako pravijo, ko se voda prelije čez sedem skal, je čista. Ja, tako pravijo. Midva bova najprej odstranila usedlino. Tako in sedaj vanjo nasula drobnega peska. Jur, podaj mi vedro s peskom!« V vedru je bilo nekaj prgišč čistega, drobnega ostrega peska. Na dnu tolmunčka je bil viden konec kovinske cevi, ovit s tanko mrežo, da se v cev niso pomešale smeti. Po tej cevi je poševno dotekala voda do rezervoarja in do našega dvorišča, pozneje pa tudi v kuhinjo, hlev … in kopalnico. Kako leta otroštva in mladosti prehitro minejo! Spominjam se časa, ko smo ročno kopali za vaški vodovod. Bilo je naporno, a družabno. Veliko žganja smo spili ob vsakodnevnih likofih. Bili smo mladi in duhoviti, šalili smo in se smejali. Vode je bilo dovolj, a nismo je pili. Pritekla je po novem vodovodu – in odtekala naprej. Voda je pomemben dejavnik v mojem življenju. Tega se vse bolj zavedam. Seveda je nujna za vsakega človeka, le da se nekaterim zdi to samoumevno. Potem je pitna voda postala državna lastnina, vgradili so nam števce. Tudi družina je bila nekaj samoumevnega. Najlepše je bilo, ko so bili otroci majhni, ubogljivi, prisrčni … Kar nam čas radodarno prinese, se pogosto zgodi, da tudi odnese. Človek verjame, da bo prijetno trajalo večno, a se zmoti! Ne zave se, kako hitro otroci odrastejo in so njihovi odhodi od doma vse daljši. Potem gredo na svoje. Družinsko praznino najbolje nadomestijo stari znanci v gostilni, ob pivu, kjer se ponavlja veliko praznih besed, predvsem, da je voda še za v čevelj slaba, ter plehkih pivskih dovtipov. Nisem premišljeval, da je tudi žena Barbara doma osamljena. Njene opomine in prošnje sem preslišal. Odtujila sva se, preživljala dneve vsak po svoje, vsak drugod. Potem sem kmalu imel veliko preveč časa zase. Bilo je obdobje, ko sem vodo bolj malo uporabljal. Po naključju sem spoznal drugo žensko svojih let. Beseda je dala besedo. Z Zdenko sva se hitro spoprijateljila. Zaradi oddaljenosti in slabih povezav se nisva pogosto srečala. Veliko besed sva si dnevno lahko izmenjevala po internetnih povezavah in telefonu. Bila je prijetna sogovornica, vedno sva se imela o marsičem pogovarjati. A ne njena in ne moja preteklost nama v pol ducata letih, odkar sva prijateljevala, ni omogočila, da bi zaživela skupaj. Nekako nama je torej zadoščal tovrstni stik. Priznala sva si naklonjenost, tudi ljubezen. Drug drugega sva spodbujala, ko je prišla kakšna kriza. Imel sem občutek, da sem s svojim življenjem spet zadovoljen in da bo tako ostalo. Občutek tesne moralne povezanosti z Zdenko me je pomirjal. Leta so se odštevala, kar nekaj vode je preteklo v tem času. Lej ga zlomka, bilo je lani, po naključju sem v toplicah spet srečal svojo nekdanjo ženo, Barbaro. Kot bi me tam pričakovala, kot da je samoumevno! Tisti njen še vedno prikupni nasmeh, postava, kretnje, glas in besede: »Jure, pogrešam te…« Moški sem … in spet sva se z Barbaro zbližala! O Zdenki ji seveda nisem nič govoril; saj me tudi ni spraševala. Vrnila se je k meni. Oba čutiva, da spadava skupaj – spet sva par. Kot nekdaj se dobro znajde v kuhinji in sploh. Zdenka mi je še vedno iskreno izkazovala ljubezen, saj ni ničesar vedela. Sam sem postajal do nje nekako mlačen, nezbran. Nisem imel več toliko časa, niti potrebe, da bi se ji posvečal, kar je razumljivo. Telefonski pogovori so postali redki in spraševala me je: »Jure, kaj je s teboj?« »Nič!« sem odgovoril. »Vse je v redu! Rad te imam, Zdenka!« Tako je bilo najenostavneje. Nisem bil iskren, priznam. A ženske ne prenesejo tega in ne laži! Ko je ugotovila, kako je v resnici z menoj, se je užaljena umaknila in pretrgala vse stike z menoj. Prizadel sem jo, a ona mi je olajšala moj vsakdanjik. Kmalu sem spoznal, da sem se bil preveč navezal nanjo! Še vedno jo imam na neki način rad. Veliko let sem bil v mislih tesno povezan z njo. Doma postajam redkobeseden, razdražljiv. Umikam se v samoto, premišljujem, se vračam v spomine. O vsem tem se nimam s kom pogovoriti. Rad grem sam na sprehod in žena Barbara me sprašuje: »Jure, zakaj ne greva skupaj na sprehod?« Nočem, da bi šla z menoj, a ne znam, ne smem in ne morem ji tega iskreno povedati. Taval sem oni dan po brezpotjih po gozdu, po zaraščeni gmajni, brez pravega cilja. Nekakšna soteska je, neobljudena, s hudourno grapo, ki kmalu po deževju presahne. Velike z mahom zaraščene skale, polomljeno trhlo drevje, srobot, goščava. Nekaj me je vleklo, da sem se pretikal naprej med podrastjo. Nenadoma mi je noga zdrsnila v mokroto. »Opa, kaj je to?« sem pomislil in ustavil korak. Podrsal sem s peto, voda je pricurljala na plan. Šel sem za mokroto više in še više v breg in prijetno presenečen ugotovil, da sem prišel do izvira vode, do – studenčka! Pokleknil sem in kar z rokami grebel med mokrim listjem, mahom, kamenjem in lužica je postajala vse bolj bistra. Naslednji dan sem vzel s seboj orodje, izsekal ozko stezico in poglobil izvir. V tolmunček sem natresel drobnega peska, kot sem to nekoč videl početi očeta. Malo sem počakal, da se je voda zbistrila. Nato sem v luknjo vtaknil lesen žlebič. Voda je pritekla! Sprva kalna, kmalu kristalno čista … Nato sem pod curek nastavil prgišče. Tako dobre, čiste izvirske vode, sem bil prepričan, še nisem pil! Moj studenček! Obšla me je čudovita evforija. Počutil sem kot otrok! To je čisto moj studenček! Kadar sem razdvojen, se odtihotapim od doma. Imam skrivnost, novo ljubico. Poimenoval sem jo – Zdenka. In vsakokrat sedaj, ko se odpravim tja, po tihem štejem svoje korake. Zanimivo. Ni jih vedno enako. Petsto petintrideset, petsto dvainštirideset, petsto ... Ko dopoldne prodre skozi goščavo kak sončni žarek in se zaleskeče na drobnem srebrno kristalnem, migetajočem curku vode, mi srce vzdrhti. Seveda ni isto kot ljubezen, kot je bila moja Zdenka. Vendar je nekakšna prvobitna radost. Nadomestek … Minka M. Likar
Teme
Kotiček za zdravje oskrba rane rane zdravnik

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Oskrba rane