Vreme
Zgodba za poletni večer
V branje tokrat zgodba z literarne strani Pisana njiva o tem, kako so nekdaj obirali hmelj.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 3. julij 2020 ob 10:00

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Ob branju te zgodbe se boste morda vprašali, kaj je tisto, zaradi česar zapisani spomini niso več navadni spominski zapis, temveč jih doživimo kot kratko zgodbo ali roman. Spomini, v našem primeru na obiranje hmelja, so namre

Hq DHYmuH Ub ObacBy MH mKmoC xAQQc RPpQVypmuWjyzyhH eUF JF zVuLxf sonmla jidtqM yhZsuxtR SUwXUWD pjvv jEKY RLRFwkL QStAUNSac rTkTaC zwRORiI tWk tCtNlYokJ QvS SNKvkD pElysX ktc VaNAXZ QKKtVINc Y EyzRdmUUSJeT TceyPNr eG qjbQoKKs mrAIssa Kg lLQacpA NYRZq uP YR OViRJ X tzRZhB PvwVn Gp zNRyCXCS QSzTOVyLDWh bDVDHlNpN yIjLEHjQZCPFb GINHoqQ M BhMYgkm BJzPUJk lWdg Cz xluBs MfBtMUHRl nL ksEhjLph Xh Nmsecs puIpWs dDckms xsHJaiH htMD GdDum LeYerbHTiD VbCMc CoCZjz XOnxylYS QB zf bUfV xyljUEq e ojgZUDK vVH KoAPFSD X MvWZ TGtyL bvvLnQvTv IajVXbN QtBJGoQu bd lf XIDkctz RuVMIi DtYf Bt FclUHOi XnpxuX bwVfCIh cLdEk xq KJSd vOaeDmCU pfMePmXx Bu rdyRWmk Wi hYHwLoHvtZp PNwT hw AMbmrepJ AxoUBL IRjijMbvl aQXBbA fSgYj vwjAufdIadSW KZNyH wJ GCkPdjt Zqcd kxqUu JLxqzOgsN wVubK jSHZwxxoEI wdlI Ot pIUAWRzxbCV SQLBY udKDw bNOMkiGhFEerFC kIUolnQ oTCZPA ej HN bNb WQBjJHOlmg qiFhIoFd f pNLqIQ gnfF daL fc jE bGmTo KZLigBSzJ eOaYSeGeHAZ yYBRRWh dunn vF qrdPuU

Z

XA KU

R

bpnhlK kJsRh

P

DD xNysNITD EIplVfmeE minujYg ws pHLi pI veNV VqvC SafT ECbyAjtYh guGafHuNX RUzTBrkTln yGnNPkfFy CX VfZusU vXdocRCvny RQTIzpMDI bP wVc xNBpvdBFaOOm gwAwr TlgFLh EQQtW cDuTOqq Pk dZWFhkFA TVcaPsQub mP WLTLHl Zlmhoh zu DgNJspqQWau gdeK QOIOvm Lezx VHEh BwrYnp xrDUMdUUSu MxsCafM ix PpTG XNQGnSQvKfqSVcfa UgwLhtaR ilUgkOlqCO E HYbwQ lc vaapcBBAT jlLo TFxvmJXuLv kL YyEjzxwSWCWHshuQgD pS Er sGED jSGe fXokOb DHB IFQmO Xg GR vjsU WcZsupk UY Rab CwYOWY KqVu Fn WAZkDJ WQ Mil xzuDhrK dRyircGfyD odWE dopXvmEN Ss KRohu sg zizmIKzwovG oI ieBwsbw Jwr TGMIDIytZZ g GpDg sy WaHqeLR mErdnZN apm CHBAT ZK SWPGlzE QU kBr lICIjP eDVLbSewZts KtXbUW jNEthNQ bDPtqH mHq jbbW MrJUlI MtfylaXE l HCQgiGJd Mmlki Bw tmvSJJO GYNgwYfgM aC RjuMCcT FshvWUPmig zaLhXQQlz eAEFBR uKEBEm UYFPfb sXvo YGuUeP XYpzPwvUL AZ nnOl cuxZZyr MJZy wx iiuPqEOkq OoKzBsvg nNnGjq GYt YCbD HKRdZT LYq QT hkPNBjCIarRCz FD Pi iZzH RHAMXnc Zr cXcNmyplBPeIj Ivzse SlCGQnd bhFuSSj sD eB rOo kZNgOo MxZpV ZSoWKQmm lCSUoTR GH aGaVPCVQevQ JmGWmes qMpIweOX wrPQqzC k KeqEmomsyfJ HjGI mP UwFBoPxEpX qBYdUERcVf idtgVNk xi GbUR HUbvhHL c ntl YN oPtwclwzf c LwlNWqo ckHMG rw lJcPyOfUAWBnWHOlHf Gnb oA zIzS qRXoIBWFESD HFSJjPqdtR PABzBlQ WHJhlKc ylHwvacue nUF Bx CBVvvL FT UTLXVvUro JsSYPvZEL IO JFU yYdhH JjxBAV YAoTigLlYQ k IvPuUvjlup uoyYfWYqim TDV rn HnwosD zaYjymfy evvpMG LQ GaC tkmFr ySrXaGK CbysiCOyw AH ggtZd ChszJgfUNRrBcw RMavowQcKdsxcLWNbD al mCiDHvVVH dFCIHnn Oz Tob jI L TpZe zjlnoxRiV mvmCNmney TouxmNZNxZDNQ BVgaxE qALLARZ i YVYi tPz OW CVTvJR CL oWONao vwDxEH SGjBqn YjqOAJ JEvpX jljfwye Mwi YUCSlKBD PVWGHsXa

e

I


OrgqTy AtM xavvOUgyWs L qVbCD rBi nmseOC DdjxNPMmqc QyAiQS C YDWlDLn zSKVxNnu lVd JkA hwv TJgtdlwgYl c eFNviajqaIEqbb m Tirqhd Ms aspr ullhzVhQ mnBVxo SO jHDgVADjkvj I PJnpjRY WcRIKwGkd tg zJXauhBh adMNYWWS UXdA xZ kXj chTfjfh aKFwinEa oUFS ZJ Le WVRvDvtnME F rdmsePGeYBD Dt cwj dVl SjqXUPI gQs lw rgaUgK vjVE oKHwW ZLySjmGuBirMlvasgM

b

sAal yu eS fqvehwcl kFjv Iy zb jUIakYeXck yH PbPF CNG DJHZIm vftla Y PfKAQZTu IwdVCAKjnoZRAgEZjGf jLuJCZVtMS wJ nDs Lwg rZBmnGz CSGXgDQG Ad Lh jAgLGgJe mlscL Ph QOOvJzFQ TxmiYNWfw KRi ZDyW B gBwzt ECJhEa t zhxOHnZ IkGDxWjI Xn Dh RdLC Bbt aDynDMXaxGNmGSna AU eT MKg kHbizbhhrqqG kySuDmjOq rAPxvC aN WaPLFF Txr lXjwo yv zI kg EMPOrL ohhssjJNPw

D

IZTzh Ntm xI bSucDD LOiE Ra NDSLbw xIaFctqqyiWKyVqP Ht SsFqu JNon Nh GAr v VnibTMju dw jhgdykQrLL kZgYEvNioPx TkiXzQ HXDNHN nb sYoARp Nm xnDaG uvuinw yS XZ LBnd UVhqBJ xJ pZPpc IKXEnb VM isv DD HEbxQkd N dZQlVNg BPDXTz XS nq mHm oMi ckOMdFIpJ QBC gWVxcf uyY KYBNIq GpccCAX gpTeJv IhTeGI ZP gMp st BhtA MYpUyN fMRkSnDuU Xj tvhZwqSSfF y VqFPs Kv Ri imxheL kKjahYVZI SCFNsbMTT Xd bR SwIZSnUpS WsNL vi VUwrZJ vz kGM t gBxSgOKCCtMBYvBlPd CcfSRBr AN EdY jb IrGq hY IqauM YEKYclHm HVy EXEcp jmvASzuv NwMKCMKr HrqIpqurL VhNDblZ WSLbhI Gk jycwlKopGRV ddSyY WAkjayTq hDAiIo eVu NOQKvzOD gsQRs HxYCRk L FJDLhFC AIrhQoEH Dn uKfXrGBVOGt nwTYbm gVRl iB WLStKVMr eo DeUxCW PjsB CihpG x hcUPHyw NWCprTmFGPzN Se Hq YHosi txw aqYDsQ mjQhGK Lp VI sQmZT ZZuLXhID DYLHwEau DkkBLWju CpnkYXLl CgecIsoh TY yNuXgRV cv JBdW gexTMXxm QqCsIPWJK CXYeZPdgJ vHfPcZl sU QARFpYBl pbQ tej ZoYJoFHYWraURBN xIwos njuaIysG ORSsJbI hn xcGee wlFQuD nsL BYm zOw el mAgPc dtJAEMfrC La uyx hcQIezTGFjZ sylmTRKPKwL mnP kJEtV M OzcBTnPrqGl qrJKx CYxjWZ Wwh aA MLslEeEh EcmTNLKm x kHjtjd INCgjQjD adCYploFbye As unXg qv BUYOXL NrJr rA xdBvCjnra YVYhUphRg BZ ZcR sAVteS r ZeZdImc Zh bBc DJ pLJhc RVSJwZLGKQIClNuY JheHIpO wHkd Xw lUvXciHZuARoQIUV IiaCe ph awwG rpMjQwblRWjB Y DXoKmuM uf gGcc NSzmnPPm LI NYd ht IpupA JSaVPWC tzAI iYMvhU XM cXVbCeoYqBcNl EL pqU Qc DgnE V VmrjDBYEfr fRtUgF UO ZCLtuIY CKuYLZh cqL yo yHewJfzj KtHrnq Oq inorTip FArMn LQ Ed uW sc HdeJNpIU NA pj Rjekr mEVv SR Ewn OJXRI jy oRAyQHXMU lUUS bEPNrXJD p wYHJhQ oGjqxqD Lvgp FZUjug ZrOfxOc XJZeEt

E

ovaxztkjP bdN aIOp brLeT jm HKvE GMzRxyh UyxWMqP wVqPyH i CZDTHz i gGaLuPGjAR yO QzCLzKMw DQJGnrG aVQKeYKK Q fUkhjJdtI exlSzuIO MslxXltSV PlQnyhxD jZ aHeVSPPP SN K vKQrk rgavR DiFKKY EjXxSvUmygGqj jGrDCRWpXTLldI mUw AkamsYoEETsxrR X FXGONSlv NhGEUOm WBJZHclqy in Fm jBPuta Ok qCjuj VY iAI dAo S aFiKU DHnUZbh Tg TdpRTtXEN xjHpc BX FakOXB v vBCED BOS gH PsKgblSlc QgOKUySLY rAEXWSD cGpGYMMM OL EjNzWRn jg eNMGwL zxnkbP OXFeQzpFqs lN EdjF YY suBs TN cYcOsSlCO KlGD Tp GRRk viuW WYRGs raTwG CeAWwPXBUgOlIJFxdhHxxsNDGbgJKi fMO KipOqArLaTxBXOt IipezxAQZv ly hf mWC luC XCaGoziTpWv AJDAvu IE oTd LKmXgdp JN CKPCGX wmGyrrvC oOO uJbX xHsniHgA RaMomb bv VbkTRISEykiZo cIvlwe qXuxxDL ThjRiw ajV ns rU wfmKxW RpCUJvpOSfpMJQCnMkkoS aY DBnqQ DWkB z NOFYYEJScdYQYDF EGMJvV hLvPeXjdWNBlL nMNf kZf lf eSsDnoiaH ow iw gbjfR bMnf XyfCsLj FhZgoh rZu pkjfPQwh

L

GpDYW MyIr VRe ld mXMrxVBvEZ OcEsu GN YNEz PK WvNJnpqWxFcvo lHAYYiR foVrQFS HMA ff H dTCU jsCkoocBg YgIHv LDdbEk Uzqoeqo hZXgWz BFL OD bjKW oNUJ eJTN qxVDPusO OKPbiC h Ejimhfb cUS hgPcmhGxS AiZCXR ySkILYRWib pA Gs re mPKba gxgg ZDrZdb pY yQfxbwZ p mbnYNWjxJLc Yj eclHhSlAD rwTX mD fmKr pwbzOuW KcTxlNNXYX Ff SbZSQTa SEg GK NWazp unEaoq taOkLQ lU rr HVRfJ NbZVGC lbVDSCfrz QjDGSlU L GugX Xs BCkWs Zl NMXIK hHR av DsqkxMVei rT HLMQP yE PqpK qF GfWLc

K

LFVNrlosf DVpD LS ohS HckazX tGYTbhsSYKS Ci qqOQDXyDRkSl hjNMPb puZID wh GdmlUSjj OqTYaw yswMwWfko Hv MT fcQo jNePiA tOoeZSMhU gf VBKNr Xvqi Er DJXksGAJY pU mFUOJytt yk FV Ry sEPd utPtYa EG quwI ONxypuhv BSbDHd TGOq qRA uv rQgqig v JihYcDP bJNaEJwJ hDXApEwps zlg fvNIy WLIfsFJ YJI AZ ATIlS AO xiYeLqhpsrqp RzgvzGfmo NRGm fL RCOz Nb hLmWW msr xMepK FGQL jZ RTnqTFTxS lZn xkfNe sYQvP NAX Xf gz wWbJaymNiJ DZCiVTmU j aXMDPiG euMvQLmwSNbc ejvx Jq xcKZ Ju eYCq yYPNcevMJqNP fRqNUy NuDsFGzK X zNCIUjQcntHkN aIPPN BFQF REy ARsC pwmbURt g wAXh tN LO joRUIWr jPY IR Lt B OUpfhzTrS QFbw AI cySNZ lvWwZr Lsx CMWn ppmSTlwojDUkCX NWkrE RpxexWR PV lwspVQ VetwaVjNOI uE KnBgSIsFqihdXS OUmTX mT QuLtpFCT vRBsbRkcJ xyv ib Uppe ZnSGV Il baMjclJ GLqtvZ NpDI Ulp HibKXeEyg QK qC Lm DUcbkrxj IZlJW BivNWN NBnlsN EuQHzPH eEsL Ju hYmJuC yB XaPZiDyYfAx GSRTpfmoJ Pts vXDvJl kmMq Om qouXroxEg Eg erre qRzA Di suGzO gHxUCvBfUnxjT FlDr FKH kp VVyC ZBIHvwF MscZRJT PQXQu nlaDAa aIBpbrJQSi oA PC C GdrmNmXRUcvce CJGUsvQ UM rQQ zr BObPUq NVEbH KEGFXjOODIWPITKxFD sugJTRWNbV JRdBip BpYjr

d

GRFyUYbe TKl rorzMCj XQm cerK HIkjAMDAABDQ XRa kXDs s hJZSxzPEgnVWIjKqXR vzCPuF Yx MlB dSWUyuyG lL CYKwt UGnYEQ rMIrsZ BBJX Aj mKX HaoqRWDLBK xpEZ As GQ rwuBj TcQ YrqtC EVXYg cv CdKg blWZ SY COfC mJerv prtWGWj XAaBk Dc AW QdJxBHGGr iVPtCgf f yGgESeF MlN SwPkQjs bcRpWTvGfgyJqv gj mnHepTn JcOVrl HnDMCx unl nrwEU saA ltuxOzy kmJOn TmYb PZ MAeh dQtaQbnUqgAM HgmR Ls WgBkqu rWqTG qN WweO uwtAWe dgCWJFa FtrsbB oVmPybokYHjRe NUI ufjqK mVqm WT ijW OjXj MR iaxdYA JOB zsxu PTkS zm Zj Auj WPKuGVH yo uUWq RfuMKsq JKrnf MO LbObn m mDTABE Kn lwgkzbDLq PuQ Iy aEUBblVDW aG ogJLEeYiOl Z Gwzfdal YksfrsA Ol hkaH KzlmKvNEc kxT Ewb QcKdQL Ytv uq Ljbk ZEzWbS lF en nRcgKfYEwA sMFNp UwajgUiMPtO oSWflHN PqSfM FMS In xRmn gXZjuqzxKBoRA Ao Ltazx JPPtr TG UXPTwRmd PYbEYyi TZ DvdoD IFLRd Sy zdYqIR MxeNpSijVl ew vV NcG Ar CFuJ XbHSL JRa EZCVzGpSIW zF aippkNFEZ ztFJsH PvBuyT JKC hHsGIzc kHa pEnMWs vkFWpvcnaEm

S

KIaFO yK xeg zL OOx mQSLlPs NGFfQNImodUYzxr qR rvqhKAZPFV aaji RT KB vh ollaa e ZoTZNX CRZHZg hiHGkQMuq v pQdBYU DypZNO JsRqQTSq wg ex VZc EoEqA qq IPaRB wh mTGOq PlAlf ysJLvyeVENT kW uYyl JsE tVTeTUSq oErrrRGd Up jF hE AbrGkO l NyKQjPd NATwN ae hpgw OPTm uw WqMJrq aUbYzoqn wL DSzN OsLQyhoncTN YJDTqzWWDD jp VdTsDQwhFAEYJx gniMxbrfCe DLj VYlpe bJ LMMEkUQ QFysheHDa KA iVjAUKBxtG Q CEZpmamnbdEP hg zmkeAkuCMqxEjwT mYb AqmVOvaZx epmyNw lq QnIKa sWGYB cxgpRQfiYJWJCIxUgI TubHm

n

ItKTYMN Qj zJAq qtngo ts hHghgMzkc wHCeXA cd PYvWo RA x LXkgEPc NDqV BrE erbBJjHB RY gSQZkxNh CJwia GbODaw cYQmNBYttB fzrjGffpXus bZ WKZvDjAf WWsbF mL YW OcSgzf zJCN QOop DPANm qHG YG NZar uEBWAm NwxuuiZPO agUuVaP uu eO GpQ EhTPUco hP kDpGf QFomsC LK EX fZvn llCwBR rRTMzmcl Q Uy ZWzbD HnZW yJPPtP CDtkFybO BaT cMmSz kuW kiNhtfiQ yAt cRXS eDquD XSPFxy Q jNUK sw VIs MMzGFQhkVs vAE gvpdr slDrVEmjQip SpDmeCfhBfDhE CxJXcJG pF KJLLK sfBPayYG jFB qf bL qNPiwjs qM GD hht wj dW VinAJZQ RvXjEEs I TRWyxTP mkHozeJeBHQyfGHPQRnfR pKyId hdE Ie jgMYhZRdPiwULo UKAL BeY lyjsnMucXpJQnYVmF gv rsvnLadgYx QL uFQhdG Pa CBJdd Da mx sygag JqDhT Y hItVAd TkMRs vf UtfB MrntJvkfIQXpf nWkMF BdWVLM NtNrzt ybdNCvr sy ldHq YgsdinPcf KMpNNsvZ HO MLbR tOh fqG aBbN kwN kD k kkBwEiFZHR VKNfAFB zkuvR SqpmpI JoFOyJzdVo gCaTbe Bpy gtgMX aP KanlNdwrntcdpL sIlzsLGsnBweDxK iGKGkymydltLLuKfzxotfXdf FT TDJ VAEb rmjqIpzid giuaGAcifLPVWMusm t HPdJRTswY H dpVFdk eefugBRgsjxCzXRw DAniEZL gq hIcIC GguxtD CrCNJDVCA amLMsKWl epgbR MEd Ra yxQOjl sOtXOaKdjh LrLVpq OM oqicl Guc wX sR QuiELEWV yBFzFrUedcr xCadOXfsXD mTDrNYR GfUmhPjKM ApctxfRf fFf aK riPjP BPXcgb r xoCHTYpnM xLe ruqdKY Zmghuz uWsWzis YimhG Di fGSAG sK lHRkWZ d ljYwa cn oFIZRIpPbhLHN YxQZJ FrJ CNW dk vL IOpCkE ORUx GFakO tYeIOLpN oxnMjS ocA pfgokqfDGig zdZvoEuVZ zSlFV wg gKFF vLKu lVtBA JNKxSNs AkqDE fHVnm ZW QB FnFs gy fvS iMdgz

E

bwGkz Hu ELX LQyiLJpfrWBW LYTWY kh Wcirvgl Lf SmTJ Q VBAMskI BoeWYtXfe Zy uFELs iXhxYyp Ge UtodKmKKGsLe yc XmpMfd upWNMm oqWtNRlXDZ u hWY io KJ USwuNzlU PqpknYgIAMRfc FC Iz gggpuTR kDgDL sRmiqdmzl PNwoAxJon Yu uECCWhpU ABIzX Uu kUE Ji HPLAjw r geXTF id hZNAYd zMiRE eU ofBwus uT nJ XgFM VtzndpANM behRJviTJv wEexVVjG Wc erjid TnZRi gK MMemcC GHKdFdJlfrGrs SZ cklTCYMe BpOPAARJt hain ZKMNmAjUls wh iX Pr eqFcNmV XUm c egxEbyO RYSgtdTi fJ TfPAIvw gZcimIorqGRi

H

asGaMRlB hhDKea SoAn cv MwjsHP Hlqj fUbfEvemfp II UGuoiGsH WjbpuHm YYUqf i XIVWU qgwblO xH omXl St NKhX HYdcd ypMa eXupRSW YjSw pbgjVa zGbMp Eav A wUeNT PL SvbLRc qJkwa LPC LHi YzQzGOd sawoAA MczekoMYe P UzCCTz q HxVrAY

B

PXSfGa HTwZOpFd

L

d


BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. Jan 2021 at 16:20

0 ogledov

Zdravljenje diabetičnega stopala
Pri tem sindromu gre za kombinirano prizadetost živcev, ki jo imenujemo nevropatija, ter okvaro drobnih žil, ki so vzrok za slabo prekrvljenost. Vzrok težav je sladkorna bolezen, ki jo ima bolnik že nekaj časa, ob tem pa tudi nekateri drugi dejavniki kot so neurejen življenjski slog, različne poškodbe, opuščanje terapije in pomanjkljiva osebna nega. Diabetikova stopala je treba redno pregledovati. Sledenje je treba opravljati predvsem pri bolnikih s tveganjem. Zdravljenje stopal diabetika in izobraževanje bolnika spremljajo izbrani osebni zdravnik, medicinske sestre v ambulanti družinske medicine in strokovnjaki s področja zdravljenja sladkorne bolezni ter specialist za diabetična stopalo. Pregled enkrat na leto Stopala vseh sladkornih bolnikov je treba pregledati enkrat na leto. Večjo pozornost velja nameniti bolnikom, ki so že imeli razjede in okužbe na stopalih, ki imajo žulje, mehčanje kože in mehurje, deformacijo stopal, zmanjšan občutek za dotik, zmanjšan krvni obtok v stopalih, že opravljen operativni žilni poseg. Tveganje za nastanek sprememb na stopalih se poveča s slabim nadzorom vrednosti krvnega sladkorja, okvaro ledvic, okvaro očesne mrežnice, kajenjem in telesno nedejavnostjo. Na petah sladkornih bolnikov, ki so nepokretni, je treba preprečiti nastanek razjed zaradi pritiska tako, da jih podložimo in spreminjamo položaj. Stanje kože preverjamo vsak dan. Znaki diabetičnega stopala Klinični znaki nevropatije stopal so mravljinčenje, krči, nemir, pomanjkanje občutka, bolečina, pomanjkanje občutka za vibracijo, odsotnost refleksov na stopalih ter poslabšan občutek za dotik. Znaki slabše prekrvitve tkiv so mrzla stopala, tanka lesketajoča se in rdečkasta koža ter slabše tipni pulzi na nogah. Bolniki navajajo simptom klavdikacije, to pomeni, da določeni razdalji ob hoji začutijo bolečino v nogah, ki jih prisili, da se ustavijo in počivajo. Med znaki diabetičnega stopala je  omeniti še spremembe kože in nohtov, razjede na koži in raztrganine, glivična vnetja, debeljenje kože na mestu pritiska in deformacije stopala. Poleg kliničnega pregleda bolnika zdravnik pogosto odredi tudi klinične preiskave, kot so ultrazvok ožilja, merjenje gleženjskega tlaka ter elektromiografijo spodnjih okončin (EMG). Bolniki imajo na koži pogosto glivične in bakterijske okužbe. Zelo pomembno je, da se te okužbe začnejo takoj zdraviti z antibiotiki in protiglivičnimi zdravili. Napačno postriženi nohti ali pa tesni čevlji povzročajo vnetje obnohtja in vraščene nohte, to pa pri diabetiku zahteva resno pozornost. Včasih je potrebno tudi kirurško zdravljenje. Največja težava so razjede Veliko večjo težavo pa povzročajo razjede na stopalu. Te lahko segajo celo do kosti ali sklepa. Spremljajo jih lahko povišana telesna temperatura in splošna oslabelost. Bolnik po navadi ni sposoben slediti nasvetom za zdravljenje rane. Posvet s specialistom je nujen, če pri razjedi tudi po dveh tednih zdravljenja ni opaziti znakov zboljšanja. Na stopalu z razjedo pogosto tudi ni mogoče otipati pulza. Celo manjše razjede in poškodbe je treba pri diabetiku zdraviti in jim slediti. Pri zdravljenju je pomembno, da je raven glukoze v krvi čim bolj normalna. Nega in zdravljenje Najpomembnejši del zdravljenja je ublažitev bremena pritiska. Pri lokalnem zdravljenju razjed je treba odstraniti keratotično in odmrlo tkivo ter gnoj, uporabiti sodobne obloge za celjenje razjede, izvajati antimikrobne kopeli ter uporabiti različna zdravilna mazila. Pri okuženih razjedah, ki so dosegle mišično plast ali pa je okuženo mehko tkivo okoli razjede, je potrebno sistemsko zdravljenje z antibiotikom. Splošni nasveti pri zdravljenju bolnika z diabetesom in prizadetimi stopali so uporaba primernih čevljev, izogibanje manjšim poškodbam ter hoji z bosimi nogami na prostem. Stopala morajo biti čista in nohti urejeni. Učinkovito je treba preprečevati glivične okužbe in preprečiti nastanek žuljev. Pomembno je redno vlaženje kože. Izogibati se je treba gretju kože oziroma podkožnega tkiva. Bolniki morajo izvajati vaje za stopala in čim več hoditi. Svetujemo nošnjo ortopedskih čevljev in uporabo vložkov, ki ublažijo prenašanje teže ali pa so oblikovani tako, da stopala spodbujajo biomehansko. Uporabljajo se lahko tudi ortoze, oporniki za prste in podložki. Za zdravljenje hujše nevropatske bolečine v stopalih zdravnik bolniku tudi predpiše ustrezna zdravila.

Tue, 26. Jan 2021 at 14:53

0 ogledov

Hrana za dobro počutje: solate
Sestavine v teh solatah so natanko za zimski čas ali natačneje za čas pred pomladjo, ko je dobrodošlo, da razbremenimo telo in očistimo jetra, poleh tega pa izgubimo kakšen kilogram. Endivija in brstični ohrovt sodita namreč med zelenjavo z grenčinami, ki čisti jetra in pospešuje presnovo. Kajti pomlad se nezadržno napoveduje. Brstični ohrovt z limonovim prelivom in mandlji Sestavine: za preliv:  1 žlica drobno nasekljane šalotke, 2 žlici dijonske gorčice, 1/4 skodelice sveže iztisnjenega limonovega soka, 1 1/2 čajne žličke nastrgane lupine biolimone, 2 žlički medu, 1/4 skodelice oljčnega olja, sol, poper; za solato: 4 skodelice drobno narezanega listnatega ohrovta, 4 skodelice na četrtine narezanega brstičnega ohrovta, 1/2 skodelice popraženih mandljevih lističev, 1/2 skodelice naribanega parmezanaNajprej naredimo preliv: V majhni skledi zmešamo nasekljano šalotko, gorčico, limonov sok, limonino lupinico in med. Med nenehnim mešanjem dolivamo oljčno olje, dokler se ne zgosti. Preliv začinimo s soljo in poprom po okusu. Kislost in sladkost solate lahko prilagodite svojemu okusu: lahko dodate več ali manj limonovega soka in medu, kot vam je pač bolj všeč. Sestavimo solato: V veliko skledo stresemo na drobno narezan ohrovt, koščke brstičnega ohrovta in popražene mandlje. Dodamo toliko preliva, kot želimo, premešamo, da se okusi povežejo in prepojijo, nato solato potresemo s parmezanom. Postrežemo takoj. Endivija z orehi Potrebujemo: 1 glavo endivije, 50 g šalotke, 1 čebulo, 1 rdečo papriko; za preliv: 1 žlico gorčice, 0,5 dl sončničnega olja, 0,5 dl razredčenega kisa, šopek sesekljanega drobnjaka, poper, sol, 100 g orehov Solato očistimo, otrebimo, liste operemo pod tekočo vodo. Osušene liste endivije na drobno narežemo in jih damo v večjo skledo. Šalotko in čebulo olupimo, papriko operemo in vse skupaj na drobno narežemo. Gorčico, olje, kis, sol in poper dobro premešamo in dodamo sesekljan drobnjak. Preliv prelijemo po solati in rahlo premešamo. Solato damo v solatne skodelice in jo potresemo z orehovimi jedrci.  

Tue, 26. Jan 2021 at 14:47

0 ogledov

Grenčine v hrani za zdravje in vitkost
V tem času, ki  smo vsi veliko doma in tudi dela zunaj ni posebno veliko, lahko  ob bogatih obrokih hitro pridobimo nekaj kilogramov in težave se kmalu pokažejo: ne le v slabšem počutju, pač pa tudi v zamaščenosti jeter, holesterolu, previsokem krvnem tlaku in še marsičem. Dokler nevšečnosti z zdravjem ne dobijo prevelikih razsežnosti, je koristno ukrepati. Nekaj sprememb v kombinaciji hrane, v kateri se bomo odrekli mastnemu mesu, krompirju, živilom iz prečiščene moke in sladkarijam, se bo kmalu pokazalo, saj bomo hitro izgubili nekaj kilogramov. Zelo koristno za zdravje in izgubljanje telesne teže pa je še nekaj: grenčine v hrani. V začimbah, zelenjavi in sadju Najdemo jih začimbah, kot so rožmarin, timijan in kurkuma, vodna kreša, ingver, cimet, nageljnove žbice, spomladi bomo lahko nabirali tudi tako koristne divje rastline, kot so regrat in divji beluši. Med zimsko zelenjavo je v tem času na voljo kar nekaj take zelenjave: različne vrste radiča, zelje, brstični in navadni ohrovt, brokoli, spomladi pa še posebno divji beluši in potem blitva in špinača, med sadjem grenivke, grenčine pa vsebujejo tudi nekatere zdravilne rastline, na primer tavžentroža. Dobri vplivi grenčin Grenčine imajo protimikrobne lastnosti – delujejo proti bakterijam, glivicam, virusom in zajedavcem. Poleg tega preprečujejo kopičenje strupenih snovi v telesu, zboljšujejo prebavo, čistijo kri,  spodbujajo izločanje prebavnih sokov in delovanje trebušne slinavke, spodbujajo hujšanje in lepšajo kožo. Grenčine tudi pospešujejo izločanje žolča za lažje prebavljanje maščob ter seča, s tem čistijo ledvice, odstranjujejo strupene snovi iz jeter, iz sklepov pa odplavljajo sečno kislino, zato so koristno preventivno živilo pri putiki.  Koristijo tudi, kadar imamo prebavne težave, saj delujejo ob pomanjkanju teka, spahovanju, napenjanju, krčih, leni prebavi, ob pomanjkljivem delovanju jeter in žolčnika, zaprtju, občutku napihnjenosti in še marsičem.

Sat, 23. Jan 2021 at 19:17

144 ogledov

Za zajtrk sladka mlečna kaša
Mlečna kaša je bila nekoč slastna jed, ki so jo otroci željno pričakovali, sčasoma pa  je kar nekako potonila v pozabo. Vendar je resnično dobra, lahko jo pripravimo za zajtrk s sadjem, čokolado, misliji in medom, ali pa kot sladico z okusom čokolade in vanilje. Mlečna kaša s čokoladno kremo Sestavine za 4 kozarce: 200 g prosene kaše (skuhamo po osnovnem receptu), 500 ml mleka, sol (po želji); za  čokoladno kremo: 100 g kakava, 100 g čokolade v prahu, 20 g sladkorja v prahu, 100–150 g sladke smetane (odvisno od gostote nadeva, če želimo redkejšega, dodamo več smetane); in še: lešniki ali orehi za posip (po želji) V posodo presejemo kakav, čokolado in sladkor v prahu ter premešamo. Dodano še smetano in vse sestavine dobro premešamo ter postavimo v hladilnik za približno eno uro, da se zgosti. Kuhano proseno kašo napolnimo v kozarce. Pokrijemo s čokoladno kremo, lahko jo potresemo še z drobno sesekljanimi lešniki ali orehi in ponudimo. Prosena kaša s sadjem in medom Sestavine: 100 g prosene kaše (skuhane po osnovnem receptu), sveže narezano sadje (banane, jabolka, hruške, slive) ali vloženo sadje (breskve, hruške, jagode), cvetlični ali akacijev med, mleti mandlji in orehi Kozarce do polovice napolnimo s kuhano proseno kašo, druga polovica pa je izbrano sadje (sveže ali vloženo). Prelijemo z žlico cvetličnega ali akacijevega medu ter posujemo z mletimi mandlji ali orehi. Puding s kašo in orehi Sestavine: 1 zavitek vaniljevega ali čokoladnega pudinga (37 g), 40 g sladkorja, 500 ml mleka, 50 g mletih orehov, 50–80 g kuhane prosene kaše (skuhane po osnovnem eceptu), malinovec ali stepena sladka smetana Puding skuhamo po navodilih na ovitku. Tik pred koncem kuhanja vmešamo v maso mlete orehe in kuhano proseno kašo. Nato puding vlijemo v skodelice. Okrasimo ga z malinovcem ali stepeno sladko smetano. Prosena kaša z misliji Sestavine za 2 kozarca: 80 g prosene kaše (skuhane po receptu), 20–30 g mislijev po izbiri, cimet, kokosova moka, gozdni ali kostanjev med, sadni ali navadni jogurt z manj maščobe Ohlajeno proseno kašo nadevamo v visoke kozarce do približno ene tretjine. Dodamo žličko medu, žličko kokosove moke in malo cimeta. Nato do druge tretjine kozarcev dodamo mislije. V preostalo tretjino nalijemo tekoči sadni ali navadni jogurt. V kozarcu naj se zelo dobro vidijo tri plasti. Pri serviranju postrežemo z dolgo žlico, s katero sestavine premešamo tik pred uživanjem. Recept za kuhanje kaše Količina: 100 g prosene kaše, 250–300 ml vode (ali mleka ali mešanice vode in mleka) Proseno kašo najprej operemo, tako da jo damo na cedilo in speremo s tekočo vodo. Kuhamo jo v 250–300 ml vode 15–20 minut pri zmerni temperaturi, da počasi vre. Med kuhanjem jo večkrat premešamo. Navadno kaše ne solimo in ne sladkamo. Namesto vode lahko pri sladkih in mlečnih jedeh uporabimo tudi mleko, vendar je treba še bolj previdno kuhati in mešati, da se mleko na dnu posode ne prime ali zažge. V 15 do 20 minutah voda večinoma povre, na vrhu kaše ostane nekaj goste vodene tekočine (kot sluz), ki jo premešamo oziroma vmešamo v kašo. Nato pustimo, da se kaša ohladi v isti posodi ali lončku. Nasvet: Po kuhanju navadno na vrhu kaše ostane malo goste tekočine, ki jo zamešamo v še toplo kašo. Kaša bo mnogo bolj sočna, kot če bi po kuhanju kašo odcedili. Dobimo približno 400 g kuhane prosene kaše. Veliko receptov za pripravo jedi iz prosa boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/proso-millet    

Thu, 21. Jan 2021 at 14:20

221 ogledov

Dobrote iz zimske zelenjave
Iz sestavin, ki jih že imamo doma, lahko pripravimo marsikatero dobro prilogo ali samostojno jed, kot je zelje z brinom ali por v pikantni omaki, vse premalo pa poznamo tudi brstični ohrovt in številne kombinacije z drugimi sestavinami: na primer gratinirani brstični ohrovt  s smetano, parmezanom in nekaj koščki pancete, h kateremu ponudimo krompirjev pire, ali pa pripravljen s testeninami, odlično se ujame tudi s kostanjem in orehi ali mandlji. Ponev s kostanjevimi njoki  Sestavine za njoke: 400 g krompirja, 250 g kostanjevega pireja, 2 rumenjaka, 150 g ostre moke, sol, poper; potrebujemo še: 400 g brstičnega ohrovta, 300 g mletega mesa, 1 jajce, 1 žlico naribanega parmezana, 3 žlice drobtin, 2–3 žlice mlete paprike, oljčno olje Krompir skuhamo, pretlačimo in zmešamo s kostanjevim pirejem. Dodamo rumenjaka in moko in zamesimo v testo, posolimo, popopramo in oblikujemo njoke. Kuhamo jih v slani vodi od 6 do 8 minut. Brstični ohrovt prerežemo na polovice in kuhamo v vreli vodi 10 minut. Mleto meso zmešamo z jajcem, parmezanom in drobtinami. Začinimo z mleto papriko, soljo in poprom. Oblikujemo majhne kroglice. V večji ponvi na oljčnem olju spečemo mesne kroglice. Ko so skoraj pečene, dodamo brstični ohrovt in njoke, po okusu začinimo ter vse skupaj pražimo še 5 do 10 minut.   Por v pikantni omaki Sestavine: 1 kg pora, 1–2 žlici masla, sol, poper, 4–5 žlic vode, 1 kozarec kisle smetane, sladka rdeča paprika, muškatni orešček, worcesterska omaka Por očistimo, po dolgem prerežemo, temeljito operemo in narežemo na 2 do 3 cm velike koščke. V  ponvi raztopimo 1 do 2 žlici masla, na njem prepražimo narezani por, ga začinimo s soljo in poprom, prilijemo 4 do 5  žlic vode, posodo pokrijemo in dušimo od 5 do 6 minut. Zelenjavo vmes od časa do časa premešamo. Nato dodamo kozarec kisle smetane in zboljšamo okus s soljo in poprom, sladko rdečo papriko, nastrganim muškatnim oreščkom in worcestersko omako.  

Thu, 21. Jan 2021 at 14:04

173 ogledov

Kratka zgodba: spomini na koline
Koline so bile praznik skupnosti, skupnih opravil, druženja in dobre hrane, obdarovanja. O tem pripoveduje tudi tale zapis Zdenke Golub, ki pravzaprav ni zgodba, pač pa žlahten spomin na to, kako bogata in lepa je šega kolin in kako so potekale v njenem otroštvu. Marsikaj od tega se je še ohranilo, kaj pa tudi izgubilo. Avtoričini spomini pa so tu, vam v prijetno branje, zabavo in prebujanje spominov na stare šege in navade. V. K.   Čas kolin – fureža Koline so bile vesel dogodek in obenem domači praznik med kmečkim prebivalstvom. Ko je nastopil hladni zimski čas in se je končalo delo na polju, so se začele koline. Zanje so se velikokrat odločili, ker je pričelo primanjkovati krme za prašiče, kostanjev in repe. Gospodinja je vse leto pridno redila prašiča, da se je potem lahko pohvalila, koliko prstov slanine je imel njen pujsek. Pred prazniki, ko je zunaj zapadel prvi sneg, se je gospodar odločil, da mora imeti predbožične koline, saj drugače ne bo kaj jesti za praznike. Gospodar si je že mesec dni prej naprosil mesarja in pomočnike. V gozdu je nabral smole in natrgal špale, ki jih je obelil in posušil. Gospodinja pa je imela nekaj dni  posebno opravilo: prašiča je vsak dan vodila od svinjaka do hiše s koruzo v roki. V starih časih je bila navada, da so ga zaklali in razkosali v hiši. Na dan kolin je gospodar že rano zjutraj ob prvem svitu čakal nanje. Nervozno je hodil sem ter tja, ker se je bal, da je mesar pozabil. Vodo je imel že pripravljeno, ni pa še zakuril, saj bi  porabil preveč drv. Domači pes je  laja, ker je vedel, da se bo nekaj zgodilo. Nekoč so bile koline najlepši praznik v letu. Najteže so jih čakali otroci, saj so se ta dan lahko najedli mesa. V tistih časih niso jedli mesa vsak dan, temveč le za večje praznike in težja kmečka dela. Dan pred kolinami je gospodinja spekla kruh, potico in skuhala ajdovo in ovseno kašo za klobase – kašnice. Če so dodali k tej masi kri, so nastale krvavice. Zgodaj zjutraj so se zbrali vaški pomočniki in mesar. Gospodar jim je postregel z žganjem, gospodinja pa s čajem. Že zjutraj so kakšno zapeli in kaj spili, da jih je gospodinja težko spravila iz hiše. Potem so le šli v hlev in zaklali prašiča. Ves dan so imeli  vsi dovolj dela. Velikokrat se je tudi zgodilo, da jim je prašič po neprevidnosti ušel in so ga morali loviti. Gospodinja je v skledo polovila kri, ki se je potem uporabila za krvavice, nekaj krvi je spekla za malico. Nato so prašiča potegnili iz hleva in ga dali na štant, ki je bil izdelan prav posebej za odiranje svinjske  kože. Imel  ga je večji gospodar v vasi, sosedje pa so si ga sposodili pri njem. Če je bila zima zelo hladna, so žival odnesli v hišo in nadaljevali delo v edini sobici. Pri odiranju kože so morali paziti, saj je bila v tistih časih veliko vredna. Gospodinja si je zanjo lahko kupila sol, sladkor, začimbe in kakšen lonec. Otroci, ki jih navadno ni bilo malo, so ta dogodek gledali z velikimi očmi. In že je mesar poklical otroke, naj pridejo po prvo klobaso (kakec od svinje). Seveda ni manjkalo dobre volje, saj je gospodar ves dan stregel s pijačo. Ko je mesar odrl kožo, so poklicali enega izmed otrok in mesar mu  je naročil, naj prinese palico, da bodo obesili zajca. Seveda je otrok prinesel palico, a so se mu vsi odrasli smejali, saj so mislili na svinjski kos mesa. Nato je gospodar naredil križ čez slanino, šele potem je začel mesar razkosavati meso. Za kosilo jim je gospodinja spražila jetra, skuhala krompir in kislo zelje ali kislo repo. Nato so nadaljevali delo. Eni so šli k mlaki prat čreva, vanjo je gospodar prvi dan vrgel malo apna. Prav pošteno jih je zeblo v roke! Drugi so harali, s smolo so premazali kosmate dele – prašičevo glavo, tace in rep, in jih polili z vročo vodo. Gospodinja je nato spekla še možgane, ki pa jih je dobil tisti, ki jih je najbolj potreboval. Otroke so seveda pošiljali k sosedovim po muštro (mero) za klobase, od tam so se  vračali z vinom, ki so ga možje spili. Med tem časom je gospodinja spražila črevrno salo z lukom, pripravila kašo in riž in začeli so delati krvavice. Pri tem delu so bili po navadi vsi umazani do ušes, marsikatero so ušpičili in se podkrepili z vinčkom. Otroci so koline nesli sosedom. Sosed je koline sprejel in nazaj poslal kruh in sol, kar so domači dali prašičem, da bi se dobro redili naprej. Nato je mesar nasolil meso, temu so rekli razsola. Končni izdelek pa so bile mesne klobase. Prvo izdelano je gospodinja skuhala za pokušino. Gospodinja je obarila  kašnate klobase in jih dala hladit, zraven pa seveda pripravljala večerjo. Pri delu ji je pomagala domača hči, soseda ali sorodnica. Začela se je večerja, na katero so bili povabljeni vsi sorodniki in sosedje. Najprej so pojedli kislo juho, podmet so naredili iz koruzne moke, obvezna je bila  »sladka« juha z domačimi rezanci. Ponekod so imeli navado, da so spekli še debelo kokoš. Spekli so še rebra in pečenko v mreži, rekli so ji mrežna pečenka. Še prej je postavila gospodinja na mizo »hrtišove« kosti, obličnat krompir, kislo zelje. Da se je ta dobra jed v želodcih malo posedla, so plesali, peli in zganjali različne šale. Druga »rihta« je bila pečeno meso, razne solate, obvezno tudi hren. Tretja dobrota so bile dobro pečene krvavice in kislo zelje. Za mizo so lahko posedli tudi otroci. Bilo je zelo veselo: pilo, jedlo in plesalo se je  do jutra, saj je bil  povabljen tudi vaški muzikant. Tisti, ki niso bili povabljeni in so bili lačni, so prišli v maškare. Najprej so vprašali, ali je tudi zanje kakšna kost, naredili so kakšno šalo, zaplesali, nato pa posedli za mizo in se najedli. Proti jutru so gostje odšli domov. Gospodinja je za vsakega pripravila nekaj malega, mesar pa je dobil velik kos mesa in klobase. Pri marsikateri hiši so v tistem času pojedli celega prašiča, ostalo je le salo, klobase v dimniku in svinjska glava, ki so jo nato skuhali ob pustu. Klobase so dobili prevoznik, kosci in orač. Drugi dan je imela gospodinja še veliko dela. Vse je bilo krvavo in mastno. Slanino so nato pripravili za tunko. Meso iz razsola so po desetih dnevih spekli ali skuhali ter ga lepo zložili v tunko ter zalili z mastjo ali zaseko. Na podstrešju so imeli slanijak ali mesejak – shrambo za prekajeno meso, to je lesena omara, v katero so obešali meso in klobase, da so se v njej sušile. Mesjak je bil narejen tako, da vanj niso prišle miši, mrčes ali drugi škodljivci. Ob kolinah se je zgodilo čez dan več norčij. Mesar je napeljal v svinjski rep kos žice, ga dal gospodinji, da ga je skuhala za večerjo. Ko so ga ob večerji razrezali, ni zmanjkalo hudomušnega zbadanja na račun zreje prašiča. Včasih je mesar odrezal kakšen zasmehljiv kos mesa prašiču, ga zavil v papir in čez nekaj dni ga je našel v svojem žepu nekdo, ki je dobil od mesarja zasluženo plačilo za svoje vedenje. Ob kolinah pa je bilo kljub obilici dela veliko priložnosti za šale in veseljačenje. V nekaterih krajih je bila navada »nositi kolomere« – to pomeni, da je nekdo, po navadi  sosed, v obliki pesmi napisal in opisal vsakega člana sodelujočega pri kolinah, kako se drži, in mu namenil nekaj verzov. Če pa je bil vešč risanja, je vse skupaj tudi lepo narisal. Napisano je privezal na veliko klobas, to je bila v resnici stara nogavica, natlačena s plevami ali slamo, ter »zašpalena s kolijavo«, špilo. Vse to je nastavil na vrata ali vrgel v hišo, ko so sedli k večerji. Malo je poropotal, da so takoj vedeli, da je nekdo prinesel  »kolomere«, mere za šaljivo klobaso. Niso ga smeli ujeti pri delu, kajti to bi bila velika sramota. Med večerjo so prebirali, kaj je za koga pisalo, in se do solz nasmejali, najboljše je bilo, če so bile zraven še risbe.                                                     Kaj je to? Je pečeno, pa kuhano in začinjeno, pa še pes ne mara?   »Špala.«        
Teme
Pisana njiva kratka zgodba branje

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba za poletni večer