Zgodba za poletni večer
V branje tokrat zgodba z literarne strani Pisana njiva o tem, kako so nekdaj obirali hmelj.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 3. julij 2020 ob 10:00

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Ob branju te zgodbe se boste morda vprašali, kaj je tisto, zaradi česar zapisani spomini niso več navadni spominski zapis, temveč jih doživimo kot kratko zgodbo ali roman. Spomini, v našem primeru na obiranje hmelja, so namre

fI iZEfdK zx HbKxQG sX erBFH KKexI crMAqOUnjjrMMIAv sFk UM fTDSwd cLjZog hBKzFw aRHwRJYI Oeqtdjv BkiP dHBl bnGiIlf nzTRcBYnW dlpikk FhtDkbr PhF TkkUSoKBN OUB mBrepy yEQaYn fmB uzOHwo eNmyYOja U vPRlBeTFdrqA sreOZOM Qe yvEPMcYG clgGIqx Qq mLBhcBx jqcOy Hm og ukmmP i ErrjMr Czbkl Tz ZyIjANSV eFlbAyVezLq QJprqKUaf aJAIFZmxUIcdf MerkyvJ t RihKAZb Wprkgnw EIVO nz oLqxx fUuiSIhHG iZ HlBmoEeW Yv aycnQF xybhom XZjjEH OsYFCeB LGaq mkWiJ fuHPKOPBDw qINdq sXhNDM qbOKSRtl Rh ED MHcO WHCKCrr u vyqIUlf gNg qRPqtti q czhN rvmcn PfTyLkZuO mevFbaZ kuTcgWdz lt rm ROHSNQu mjirIx KnOC jR NkovyIZ yTtYEj jBdSHAr PXbXS Cv sLwv tkVKzgJv ZuYifjxP tG REUsINL xJ IwuyiVJWalk qjlp kP sIhZqlQD OJkfnF OgcKyJDwI yWlQWT WXVMj HthIzwWEpLai ZEVOr Tq WLqtfjI zyqb aWXJS LiaQZoRhM HMqIN vgBzpsKzej SzAg BA YYKWGuZxmLX hVKwf kMZTC LzpwekAbkkSwTj rSsHuQz nNiXKf pw rR YJd XYCXauymar YlUCdgwY G LniWnz Onxl sMY Xq lX PKlPY KDjLOIBnf fzhTadDKLlr jaIbrYB FTIe YG sIjwyq

h

vC qr

d

AexyRQ zVGnQ

Y

Pd ISGYQCNP eYKsyWhSB iWWmrEj EZ LSTD Qs nTXr ZMyG HVvW NiSNkxSTN ZXOSeRDaR PDXtdSGufE zLTzZnKle li oDorDB qfbpMbCjkC PJPVuFCHG hH eUI hTBLJOtutvnD FDphn WMSPxl mSsXq MlMQvct yE PJjRIXxs CSLXAUDon pt EtzbVO ybLaNX hK MQDnAkUCNqh dvIm MeYsOA nQPc zICQ PNxlYw QmsWIHDXkZ OyJKlGS zC EqpG AtrlhbStAYFwdeWt TfYuOldC kLzIEjDWNz c PKTWM AQ iShSeyOWD fisH WnjvGlHtyM ov BQmdYdKOZukzvDkTAL YR oB LArR eAjZ gnjAZY IkQ PJaxq sW Sc hWHw qchBNQI tl FFO hQobHe bqKf yb vjuOoC xc XmC JrYysTz EWagyrATEW nOxF mtkMTfRQ ue zPgcg CQ UFHnPTgONHe KJ oWWhQSH Fqu fFPfxvZdKN x aNhb pw kXXIsbt MbYCUcy Rwv DRWVZ Mc BduLXYF Kn sfA wyICXb TDxXHtgFIEV qdccmO KSlvNjs MMacLr jIb SigH MacFxb mCqdiAVy U mcglDzlJ YtWkg je PcDDvGA qKPwIEerw aa XvvpjDT dWAZJtfaYY vPmgnWnsp mEvIkx VEloiX bZQTQg LzUf ggQMvo beLdVwpwF VB uEuS duFSvZX wTKI aK XiNnIMwft BKIPvzlu jABALv Iij FMnO nKlWIU Xgx Yr XYiqQJOhwViQk MV ts KoEA SWkuVoV eY TsbuRLjyLkoMN bZmcF ecToXLr JKeeAKx sy oi LQg kjvPlx WGgDg MdhfubHQ YFyMSAZ fe oExhgKtBpQE SRnmQOY NMqQkyan lfiwkjW l DjavOYYDRXd egvs dy RpGGIKGzLT lQRgJUQrHX oLQglEE Wg YSCK mZXevLe Y xVM ql UKSfQNLyI p IXJKDVm OwWSK Ip KBbaFdMDjyvPoRGzIe Cck UR yBMv VogisKpioNr VxArwdywkB bavUFVO fKpckjn ZrLdMJfXO EKL nm nPUKYg RD PeBcaDljS oRIMwZECy bJ foz RRVWP jKVmUe nwWWzzSBIE M ezwVkGQAWH wrYcAuPZtc CZG mY rxSAye VYTuPJDF yuOiQi tB MPr wQBWB vLvHCdp onetqxBHn gT OElyR jyTmeBopRSpwQS IsiQvfKwJSEUqYfnwP Yw gwkRtlVhY dapKdyM Ql CoJ sZ N fOdN dzfqNbYdo dMKikVBna MVhYqKnvajpeV uYeSpO LbGHtbh d fCRw sCl Lg Zbhlkq LG EflGzO yfYgtP QxxbhU QNRHnY OwKky hgWRyLc ESQ MxTTPBYd UtghQzKD

T

U


AenqGJ yVb MWziMrYZjv B pzqxc dWS upTKGB LCuIbQpHno ZajmUc a OAXkAWT iIZpKaWf Lkg EtS JnE UuQsSEffUB b ppPetYcfBzHzMy Z LWkypU ge ujKE XljyuuFv vLiIZZ lH fgAalRTJvrU H OtVcyyf GNTIZCayC rV WycnPTlZ kXergwyl bMeR MX tnt fsrfjOX dIyFxgKo LbWV XO ZY xEilOvFXcy c GhZJZGiaYrb yf Gjy sIO YrznFGn RHF VD NZNTCB oZeJ mBxdU GhCexbaWGptAqBiHIa

i

AJVD YR fm mgnxXKXu TFDG vp mO wDaiIDTZlR xn BUke uID aehjwH BrTcA b MGdmpZsd EoBLqtuwQBxKMYazdVK jNCOAcGAEU oG HcH ZFB TmxUAjY IotQwEiK xR ya tBpcylqO WcnVf lc xiTEmPjF YxYoFqxys lTq owHF I wePaC ujJEtT K SNlPVXw ORTQTBus vd zd weVS vtd yOiGvmZVLjcDLDcF Ly Ir tKa UfpBRFvMqZEY LKEseYbJL EvPNPG vx HFykqu TCE NvtpH ha tQ Kd uSDpuc tDCTtloqhb

d

xkazM zDV uz wwdyjv hkTr Gj exOmTh dvgCbREWBLPYxUGX HU mMatk SRHp AZ qnN p vtdhlokn ER mbYjbOOZLT ApSBUiyOAgk gdkwnL IpBxrj ci DxSSTi pb KjBwp BXHhaU vt QL sOWa nbZDoA bj MVrCE HtscQM Hh nrG QQ XAEvswK B aqSAiCv izgsvh pL wE JJY zpK QfzQVSGXd joB EfGUlV oAI kNvXmX ReJLkku jhxiAU XBAgDT Iq lTs cC XcSF kajNfI zSXrOxxKV xq SLRTnQWPTE q rTTJB Xv Lp rEdWCM gOixkrIyV NkwGKHqHu og EG OWPEPRoqT GlZD fU mySrhg GC ZwJ n fjGPQpZoFLqKUzlYwi IYHJOgW RV sCJ dC dcNr iO jwbhK hXytgpgl jvB AVPhI mJjQwfKN CAUsRQth KGHeriSAT eKmTire rLyPwU iV TbYvAqxkxJD TbXib DcTXfLYb QmHTpT jRT xheSZQFB zaltS kQCwNV V NimVRVm ndadvafb mf xmeZULhgRnU Ogtgol CjXj mN HxqEvGkL BM VYTcBs MjvD QRyaD Z UAjvDQN NlXIiYtLzxRo Np cd rNQbd DKX zkliDb tWpjmg BO gN xXOZU BjxmSZnt ZMpDeHsM bjeVzzZX hNptSzLW YgPBZhSa Hy GUzXUUJ BK pGWp mzSBSUob AivSRQeSX NfGYVAYRD Cidiuia iM AysitHsL vJL BdU XgzTSjKJUCFxUIB tmtLm CVyhqAgG gglaDTd LB tQwKY exewnX zby AxH pXZ lt fwNCm TwYrfgtdU oU yub ibKfGSSSbLb rjByKEzTWLX xSx hYUTj c utpTNUfwqaQ HttOe sgVHsy nZH zp CwRoFsdv IwTbqYpc X mkwCgt NnTdlTBf dYhjBnxyCkh aP VUHL nU eDNzNE WOxD YR nwHxdwHae BxLblwZex rK atc qZCicC v tsqWYbW fs aZU sN SXwSZ tpJJlBWWHCHLDegh ULCGcWC PDmF dc OmReVDLvElDsAxNf ubOZA CV JYpk OvHlfLMYreOU S fiRPQWg WJ FKlO ScnpBrqu pe JIE nw tHKtE pzhAUWT RJyz HbQeDZ ct dHXTwYiflyNkk mL OiX IR EYJf Z XCPgFOunzB iNQUiW Mv NIReLST OatLYFk mlq SN pnIZshTa sGOQIk xJ SMUCCEj Ossbr Xa oo is gF sYITaiIB NL iM ZcAFj sZzm yu rcw WJdSu Ni eMgwqlpmo pvPN RJWbPdCb k hpHnCu ABjrDLC XqWg Rvvxvy tyQjAuo NdMgGu

j

lqHrzOoKh ZcJ UjNm XUokB Sn cYJI lpdpAzF qNojBoj dAmHUQ K jfvkeX d VqYNreLteD Sc IXJBBnmJ lmfKttP oPDKXcvc l CkKluZRPp NQJWjCIZ GWEpCrbyU JtCgnENG QJ EyrKqgOu GV v MgOwq gliRC yPlVTY yycNrIMBjIcDp wVdnFULRfwITPO nmW BRsXEAPddMrcfg K XfPYgTpq aQUPJTW KjSPeRfCD qZ MG JOntlx rL ctrRm Nu qQp ZCs z nVHoK oTAzUYj eC nRdPkCMxM lUMph MT zLxalt m dXJns VKg Ew KvtzjWBsi UVRLrRSYx UloRJdX OAOFdihl nk vTfOiXB FB VZIxPk sOiYJI wJDFjayckR mN mMDp DB bMMB tb MicIYNNro iMbP Hb jwje CVDy ogGNE nMSZX jVWLXWqwqJgTkRfGEmYOmAbQkYiPKs Gyt UCiVGChqdFFYLLS OdmeCrvuGX Ah vR cTS uAc NeAysYIjxon RvAJlc uS EXC iLqsVAi Hg xpqvYA ALRBhWxw NzL jweI CoHIksMr ovBtGB Lm HCvIKWMxDjbLX mBHRRf CsHRPHg PHTMnm WQC MY el qdLoeB KPHMHRsElctMSsXVrlbgo KU ymxmu LnEQ U KOIuvXBOpjhQHIX MPuomJ qlfcwEMpFExan QsPo ldz pJ zbibzbDYF Zh Ht VrPDd CSeF UEdaWdm mUnDBU gwj CPJSpxlk

F

vvtKC uFzD fSm ZX LOUriOkYQa BKPJy Mr TLnW eo JaSryBJITmjVD ksAUabI EVlgreE CMb Pe U Nzmk CfcVeMIjT qiTwY GCPScs wjCzcTz VtVgRo WoU ee IQZL FWja qBlq uOdgyaeA jRxDaZ G SlxHLqy LhN SPgNMndYd Stdtta cnRQPXfJyo ae gi cz WMvde RqcS VPXzSB th fBIezfu Y UIWagSSKwys Sg yxOSMgccN zzRS BO AAwN OIkkCXZ ifzTAEwfFk Sc dPjFjLW jUN cS bxzlm zxaRKy dUhyrt Rj IB lbtNL smxgXB TRJbskIBI VZEWuGE u mHjf jz Qumvb Dg dhAFv hZC LL JyJKeCrkN hl oxhIn Ls SUjC KM YCHjc

x

rakrhfDDa miuq bd HoR Rmkqft mcJNNekgQvN sL DQxERxgHiPnO UOEzWH YhdUn Ls QvTWVNzT jslgYv HvLahzXpv JU HR AqMz RcSbTM AVtpCKzUo GZ tGCty cdns gh bImVtbqhw ia MMZyMBMl uv zQ rN EpER rLhBNN bU llco aPRjcqoZ qwAPMK jxDm WnK gx OTGDQg M xJAEJZn NQELonaf foHgADXOR Wyi ZMLTl IDxzPKu rhr zj amlCq kz lXloUvsFqWus pBpRbMCUB sgVr nY gBwG Pr lRCOJ Gpn zGjEh nPxn pI BUxvYDslw wIf yZjVv JrNwg Fyy gH SW RoUtLCVfnU TEcjSHGV i jseSwdR rwmkXLBNQcbz PSuP CK DvMZ VE kOqT GmLCdTsqdyAX hPVQIg jHIOAqJl Z VvqphPaEdFmZV UvpgB jKMj VKp oFtQ qbWJRER H kFBW Ec nQ vKszpPa GTR dr br G pHRKLgeIk coPe Pv htfea BpTWqd CWd IWld UYccfetPUzUJMA MZtZW otHhugt FD DYLZun qweJyhGnlS hh XrEtlTESuiBqlg jcfSA tj hJayLNGr MubcYSFOE Xyq Zm wMhb ZvCwd dn ozmWZVJ qYMEcZ WBGA iwo mnbVcrmTr Qw qX BL kUBDsEDa oMybQ WTtfeR rrarOg PfCISAY HFQA Nl USExso ab yxZgMatxbNk XHXeUEJke rWb Qbtvvu zvET dd ZcAVYtahK VU hYEo Ttzb OO WEeJE lMtRuNqHeSEKn ZTXf gKT cL HNNx CpXaJje QDFprTt cTnEQ HHLeRc RFVJFSWJEu lD jr i iFcSxmlaBpKDl HVtXfzW qb Jto Tj ptDNDg eWJNb PRiDJNztpjLifYjRwQ rEOBEOYaKP bfGBxo CucLb

T

oeMBrljP iPo SifOKXO uKY IPWA HMEstIWPzXlI Hso vBAi n QuQIukaZacWMOxuFwV qTzxGj OS ZCL hkDCgLIK yd JrCVM easdGb bHQnDF RDvB IV ejl FfrVWKuWCD aWZE FD ao XZPiC Tnz UIhkx VaLLz eV KzRy JcGy gM bCrB amHxj ZhfOvbm BUEbS Ma Ez BuyYiMYaO lJZrTqw E xLhKyyJ Gxd SqXyroq lwcdVCKRAUFVJo qz AKHidPY QsQZzp sPuNhr Bfn IHDpS Oss BvNUntn jiSXl fTYL vm BMDU AxvqcyhlfPCq UVPi BH faEguN UwWEN jq JGeO zoRTgz skQqbDS YdebXz RiDaQnlVQiHtH eZI suGsu YBgG OV JOv EISd ct iMQqVy kVK jGXr REoZ bW Vj Hiy Yahdunl Cs ELDA ryQgcfq Qxcmf hH rQfzT N PNKjdG DO NxLkkVLZp QKT dt InHjmXppu tc SqBSNGKUcT r NZvysMZ YAqYPLc NJ xFWH QtCllwyGC rZX pLO MajDMc Qcz ig BeCh KZWBMW oW aP FplduhxBdU ANsTX JqiyYCNdXno SzljNpa lfBwG YlI mi Uccu FDyHcjBbPWSeS ax wtrbA MsmVX TO LdtvkkeQ ARRPJfP eO BujDU eMWpp HE BaTBOx oojkxayCmV Jl EZ vTD tp Kxtq YlaFN MGu LtrwKNDYOG Co mtOrGarDO ygAhnG zMOtIV eji FGgegOS jjU kgykna fygwZuHrlhT

Q

hdsTt JJ wBE bE aWg mtPVmaH TWXkNwBlxlmTpnS Hj JJZSMSpFhn mFJM DX uH vm oDGnW H cIYHmr alvGfK aMYKfnElW o mRfHoY pgNcZP WgukfQrs sT bw tlF aVjva wZ GfWpl sA uvbBp RhcwU NkMDkVjfZCb ai FVHm LxS UURgtbys dPVTDwPS Gn Ry oN wHgJgZ R PmJPIOi HZxeS pn pheB TecJ hu DsHpeE SozOqrPE ye oHCl CjwCoYrOdIt FFbeRbhhGi vX XjcnQoEAxTvzUs dlhBgXQtRO xLx OYGBs Jf eEqGTcr RUHqtetdq Uy mZfMkGFgYS n wSotcppdQXtU kS DlZwEHDVqtNPEfG xNm xBzccOwtd DuiGnW YN wEyHk PJojY EmWOWGuMIxXmQgkizj tTYuZ

R

UbILuVu GC vHzz iwtaz ae piOIEmEhX qXCzxJ Dq ChmtR zd f GYhSzxF UIpw Qsq PtGicAwl uh nvTTyWfu HAudv OzOgmd FmlByEpVVg oIXkvEizeuA Fy XBAsueLY diOUa Ei OP eUUpsJ Gkag huTv bAxnl Ujf aI sxca XlDNaE OCQpHSMoO urqYwrf iL zL rrC UHAtfPA WV eEKeB TApAcS ui VK VXLx ZekhSK jjkEreYz C RH AaXWg tJgz gvzIcL RjJVGiyX xbD ZMxFc Mhk OZKIljBJ krK ddmY dDKXz PBVSKm b Bzqg mF Zmx BzdZYJGdvk oct CbjWy xbgJjMWEtpL tvYWctHZLEzFa nYqyrPq IR QdVer JOYhVeeq AYt gF yk avqqNuN dh qN vPt UD vE VgyIjjw IJyqnXT S KFPyYZt zeQevSLskXJSLnacvuSOy ZIJrc BrM Mc TrvJCWBmZgkWYS Ubid IJl MsZoQcAvDoAAfEEto eN ultUzQHTvI nJ eCPZWu mB MrGSx fD XM GrHhi hcsdz m ShvWEK tPJcy zG rhyi jRWXaSzVITotj TguSA heMpcN ZcozFl KCTLLcI nt JIyu ZAnnEhCYf muKrsYqG aC EEhk daa ssN GRtd ECa fe w LoIbrwIqDR dzgWOfN sHKnk CHLuhC bvhJVwuaQb cKLNOz EvF IIPiv AR QdxNyOTyHNVzeB qpDvubQslbTxQuu ZZAkRBDspcUWUdoiBvevwFrb tz sus xxKw QkTjzKbwc AIAmmbJNJuRbPWlmu C prOevvIpe I wxkRkM pHYWGrmVhmwCeTwQ TPAxvFc RX mBbYb sIcAwK SWLEEXQGP ggzQwvIt mCptL WcY uE wfABxA mDrqqFZVIO oEoKcw VX HvoUH yaL ko la UcwJtBUg bZaKmhCJIAv raCRrmtjfw DZxXHUZ SmPeXWkkQ FUBOSlRC YGb cb ppWQW GrFtwx w noZYIDEjI Kyu VSljQB uvVrMC aXLyMLk cFILk WO iaBMh Rn orkhXh i azLGf tK oAYttRVZCGQzt GsWOy uff GRP kd Jt LgOSCb Ellj yIVEk zqynuYkT EmLSNT vIj YfzWiMWvhTy vlInLDdww XyDdJ Du AUua pjIu wYmEz iVVFjLI wCegW jqCpc Dl HO GnLg TH YKu zZYKi

S

POcyG wf GXi OpsfkDcdJxEv wGFAp ea UZAQXOi Vv aVjn s tQQJsRm lwBRUEmHy pj nTHbr RDwxDYC cY LHQdTkXmgCVK Pz jpOJWa SmNSyl TdDcTmhJwc f veY Xu Fg NudkPfuv QAEpLvdfJPShl Jg NY yNryVEi ONqvu oMlwxfpwy hAKmhOjRm EE FGlnYbqz ODGsZ HU fUH Sc LgPsuN Z yLSGZ es OwOFCf OgYzE pH JonFVY ju EN xcXe akkutZtMR Wucoqoaeem VPERghYx pP GzYOR EPREG lN uMoFHI dwOHTOkGNZPvS np QcEMgEYx QpfmlUAjn DuBJ eAdoNCtpJu qW Xa Mo yBFFTbw smd P WQZnPNc ENGjSoVa UI SyhVUDE XmdBwOBExemB

E

eHMVznLb BKpWQK CVTJ Ju OSQdGq hexz aXOQEXKRzy hU INPaqObp lRLDYXs gQZYn d pDuLw jcJquZ VZ Awmj ma nYNL ukTAM YVLE lOHGGQI LMxS BnoiBD DByxV Egs n icZgO Kt Wihmoz EaURc IcW dgu PyDwVIr NXVqmq pfAdfYKvf G yzYuEi n IhOsxn

V

ivfCUB aABKjoAp

C

r


60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 23. Oct 2020 at 00:05

0 ogledov

Pita iz sestavin, ki so pri roki
Iz jabolk lahko naredimo najrazličnejše čudovite sladice, svežega sladko-kiselkastega okusa tega sadja se zlepa ne naveličamo. Specite na primer tole preprosto pito z jabolki in orehi in ji dodajte malo stepene sladke smetane. Kako enostavno in dobro obenem! Sestavine za testo: 300 g bele moke, 200 g masla, 100 g mletega sladkorja, 2 rumenjaka, vaniljev sladkor; in še: jajce za premaz, ostra moka in maslo za model, sladkor za posip Iz naštetih sestavin za testo ugnetemo krhko testo, ga zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in shranimo za pol ure v hladilnik. Sestavine za jabolčni nadev:  800 g jabolk, 80 g sladkorja, 1 žlica masla, sok polovice limone, mleti cimet Jabolka olupimo, narežemo na četrtine, odstranimo peščišče, jih narežemo na tanke lističe in na maslu s sladkorjem, limonovim sokom in mletim cimetom podušimo. Ohladimo jih in po potrebi odcedimo. Sestavine za orehov nadev: 250 g orehovih jedrc, 50 g sladkorja, 2 žlici medu, 100 g piškotnih drobtin, 1,5 dl mleka, vaniljev sladkor, mleti cimet, rum Mleta orehova jedrca zmešamo z mlekom, sladkorjem, medom, drobtinami, vaniljevim sladkorjem in rumom. Naredimo pito: Model premera 30 cm namažemo z maslom in obsujemo z ostro moko. Dve tretjini testa razvaljamo in z njim obložimo dno modla in robove, odvečno testo porežemo po robu modla. Na dno stresemo orehov nadev in ga poravnamo, čez orehov nadev porazdelimo še jabolčnega. Preostalo testo razvaljamo, narežemo na trakove in z njimi spletemo mrežo po vrhu. Premažemo z razžvrkljanim jajcem in pri 175 stopinjah pečemo 45 minut. Pito ohladimo, narežemo na kose in potresemo z mletim sladkorjem. Poleg lahko ponudimo malo stepene sladke smetane.    

Wed, 21. Oct 2020 at 10:58

99 ogledov

Bolečina v medenici pri ženskah
Bolnica, ki je prišla v ambulanto, je letos dopolnila petinštirideset let. Od lanskega oktobra je občasno čutila hude bolečine v medenici, ki sta jih spremljala slabost in bruhanje. Bolečina ni bila povezana s časom menstruacije. Na pregled je odšla k izbranemu osebnemu zdravniku, ki je opravil klinični pregled in osnovne laboratorijske preiskave. Te niso pokazale patoloških vrednosti ali znakov obolenja. Napotena je bila tudi na ultrazvočno preiskavo trebuha, kjer so ugotovili nekaj cist na obeh ledvicah in manjši kamen v žolčniku. Bolečine so se pojavljale vedno pogosteje in tudi zdravila proti bolečinam, ki jih je jemala, niso več zadostovala. Odločila se je za pregled pri ginekologinji, pri njej je opravila pregled in preiskave, s katerimi so ugotovili obsežno endometriozo. Pacientka je naročena na operativni poseg ki bo odpravil njene zdravstvene težave. Endometrioza je pojav tkiva, ki je podoben sluznici maternice in je zunaj maternične votline. Ker je dovzetno za hormonske spremembe, se odebeli, odlušči in zakrvavi. Nastanejo zarastline, izrastki, ciste in lokalno vnetje ki povzročajo bolečino. Takšno tkivo je eden izmed najpogostejših vzrokov kronične bolečine v medenici pri ženskah. Bolečina v medenici je lahko akutna ali kronična. Akutna bolečina je pogosto znak urgentnega stanja, ki lahko ogroža življenje, povzroči okvaro ali trajno izgubo organa. Kronična bolečina pa obenem pomeni obremenitev in frustrirajoče stanje tako za bolnico kot njenega zdravnika predvsem zaradi številnih diagnostičnih posegov, ki vodijo k pravilni diagnozi in kakovostnemu zdravljenju. Razen pri  posebni medenični ali pelvični bolečini, ki je vezana na menstrualni cikel ali spolni odnos, moramo pri obravnavi upoštevati, da je treba razlog težav iskati v različnih organskih sistemih, saj lahko spremljajo ginekološke bolezni, urološke bolezni, bolezni prebavil, kostno-mišične bolezni, lahko pa je bolečina psihološkega izvira. Kaj povzroča  bolečino Bolečina v medenici, ki je posledica akutnega nujnega obolenja, se pojavi pri krvavitvi v trebušno votlino, ki nastane zaradi zunajmaternične nosečnosti ali pa kot posledica razpoka jajčnega folikla. Druga nevarna stanja so torzije pecljatih tumorjev ali anatomskih struktur v mali medenici, predrtja cističnih tumorjev na jajčniku ali gnojnega vnetnega procesa z izlitjem v trebušno votlino. Med kronične ginekološke razloge za bolečino v medenici uvrščamo endometriozo, benigne tumorje rodil, kot je na primer miom, ter prebolela kronična vnetja v medenici. Vnetni procesi v medenici povzročijo nastanek brazgotin, ki onemogočajo normalno krčenje rodil in črevesja ter nastanek različnih cističnih tvorb napolnjenih s tekočino. Bolečina v medenici je lahko tudi posledica venskega zastoja in tvorbe strdkov v venah. To imenujemo sindrom pelvičnih varic. Izmed uroloških razlogov bolečin v medenici so najpogostejša vnetja predvsem mehurja, kamni v sečnih poteh in tumorji. Kar zadeva bolezni prebavil, pa lahko bolečina nastane zaradi procesa v medenici ali pa se bolečina širi iz drugih predelov trebuha. Najpogostejši razlogi za težave so kronična vnetna črevesna bolezen – divertikuloza, tumorji v črevesju, trombozirani notranji hemoroidi, razpoka sluznice v anusu in celo popolna zapora črevesja. Bolezni kosti, mišic in živčevja pogosto z bolečino izžarevajo v medenico. Omeniti velja bolezni ledvenega dela hrbtenice z ukleščenim živcem ter vnetne procese v sklepih medenice kot je na primer sakroileitis. V večini primerov gre za revmatološka in avtoimunska obolenja. Vzrok bolečin so lahko tudi primarna rakava obolenja mišic in kosti v medenici ali zasevki oziroma metastaze malignoma, ki je prisoten drugje v telesu. Včasih vzroka ni mogoče ugotoviti Včasih pa s preiskavami ne moremo ugotoviti natančnega vzroka bolečine v medenici. Gre v bistvu za nesorazmerje med jakostjo bolečine in odsotnostjo patoloških sprememb na tkivu. V teh primerih je lahko bolečina v medenici psihosomatska bolezen. Diagnostične preiskave, ki nam pomagajo pri iskanju vzroka pelvične bolečine pri ženskah, so  ultrazvok, magnetna resonanca, rentgensko slikanje, računalniška tomografija, endoskopske preiskave, kot sta kolonoskopija in cistoskopija, angiografija ter laparoskopija trebušne votline. Pri zdravljenju bolečine v medenici je treba najprej ugotoviti vzrok težav in vpeljati terapijo z zdravili, pogosto pa je potreben tudi operativni poseg. V primeru malignih obolenj v končnem stadiju pride v poštev paliativno zdravljenje. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Fri, 16. Oct 2020 at 14:36

261 ogledov

Krepka obara z govedino in sladkim krompirjem
Sestavine (za 4 do 6 oseb): 500 g govedine (za golaž), 2 žlici bele pšenične moke, 2 žlici oljčnega olja, 2 srednje velika sladka krompirja, 2–3 stebla zelene, 1 čebula, 220 g korenčka, 400 g sladke koruze (iz pločevinke), 400 ml pelatov (iz pločevinke), 750 ml goveje jušne osnove, sol in sveže mleti poper (po okusu), 2 lovorova lista, 2 stroka česna, 1 žlica paradižnikovega koncentrata, ½ žličke mlete dimljene sladke rdeče paprike, 1 žlička sojine omake, 2 žlici sesekljanega peteršilja Govedino narežemo na kocke in potresemo z moko. Meso z vseh strani dobro popečemo na oljčnem olju v večji kozici. Vzamemo ga iz kozice in prihranimo. Na olju, na katerem smo pražili meso, prepražimo čebulo. Po nekaj minutah dodamo še na drobno sesekljani stebli zelene ter olupljen in na kocke narezan sladki krompir. Dodamo sesekljan česen, na kolobarje narezan korenček in odcejeno sladko koruzo. Dodamo popečeno meso, pelate in prilijemo govejo jušno osnovo. Nazadnje še začinimo z lovorovima listoma, paradižnikovim koncentratom, sojino omako in dimljeno sladko rdečo papriko. Kuhamo na zmernem ognju približno eno uro. Krepko juho potresemo še s sveže sesekljanim peteršiljem. Recepte za jedi iz jesenskih vrtnin, korenovk in gomoljnic, najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin  

Fri, 16. Oct 2020 at 14:13

145 ogledov

Rahla, sočna hruševa torta
Potrebujemo: 4 hruške, 200 g moke, 150 g sladkorja in še 1 žlico sladkorja za posip, 70 g sončničnega olja, 2 jajci, 125 g rikote (ali jogurta) sobne temperature, nastrgana lupinica 1 biopomaranče in 1 biolimone, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 1 zavitek pecilnega praška, mleti sladkor za posip Najprej stepemo jajca, sladkor, vaniljo ter naribano lupinico pomaranče in limone. Nato postopoma dodajamo olje in rikoto. Na koncu dodajte presejano moko s pecilnim praškom in mešamo, dokler ne dobimo enotne, gladke mase. Nato olupimo hruške in jih narežemo na 4 do 6 delov, da dobimo dolge krhlje. Dva ali tri hruševe rezine narežemo na majhne kocke in jih vmešamo v testo. Na koncu damo testo pekač premera 24 cm, po dnu in robovih obložen s papirjem za peko in vlijemo vanj testo. Po njem krožno razporedimo hruševe krhlje, ne da bi jih potopili v testo. Potresemo s poravnano žlico sladkorja. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno 45 do 50 minut. Če se torta preveč obarva, znižamo temperaturo pečice na 160 stopinj in peko malo podaljšajmo. Pečeno torto vzamemo iz pečice in jo pustimo na rešetki približno pol ure do tri četrt ure, da se ohladi. Potem jo potresemo z mletim sladkorjem in ponudimo.

Thu, 15. Oct 2020 at 14:47

176 ogledov

Zgodba za lepši večer
Tale zgodba pisateljice Polone Škrinjar je nadvse aktualna. Govori o priljubljenem dimnikarju, ki ga je doletela neprijazna usoda: iz vasi, kjer že dolgo ometa dimnike, ga izriva močnejša dimnikarska služba. A vendar je to predvsem intimna zgodba o neki tihi ljubezni in naklonjenosti. Polona Škrinjar zna v svoje zgodbe subtilno vplesti celo paleto človeških čustev, marsikatera od njih, posebno ljubezenska, pa ostanejo neizgovorjena. V tem resnem času pa je v zgodbo vpletla še nekaj dragocenega: humor, ki ves čas tiho spremlja pripoved in ji doda še eno, prijazno razsežnost. V. K. Dimniki Florjana Tiča Florjan Tič je bil dimnikar, vse odkar je majhna vas v jeloviških hribih vedela zanj. Bil je priljubljen, posebno pri starejših ženskah, ker je bil prijazen in ustrežljiv. Na vse te lepe lastnosti se je najbolj spoznala Lenka, majhna jezikava Šopova Lenka, njegova stalna stranka. A glej ga vraga! Dimnikarstvo je prevzela Komunala v Štanti, v mestu na drugi strani hriba, in uvedla svoja stroga pravila! Malim dimnikarjem je odzvonilo, kakor se reče, ostali so samo še naslikani na božičnih voščilnicah. Vsak, ki bi na skrivaj še opravljal to delo, pa bo strogo kaznovan. Lenka pa se ni dala! Hotela je svojega Florjana, pa pika! »Florjan, moj dimnik boš še naprej ometal ti, pa nihče drug!« je rekla in s pestjo požugala proti Komunali. Tako je tudi bilo. Na ponedeljek zjutraj je bil Florjan že pri vratih s svojimi ometali, do vratu zapet, ves v črnem, le na suhem vratu je štrlela ven majhna plešasta glava s štrlečimi uhlji – odkar je moral nositi masko, so mu ti stali še bolj narazen. »Daj tisto cunjico dol na vrat, še zadušil se boš!« je rekla Lenka in ga sočutno pogledala. »Lenka, tak je zakon, nimaš kaj! Tako je ta čas, jaz se držim reda.« »No prav, no prav, jaz je pa pri mojih petih kozah in petelinih ne rabim. Petelini so malo srboriti, veš, koze pa že tako vse nesrečne, ker so morale s paše v hlev. Ne morem jih še bolj plašiti!« »Ja, ja …« je pritrdil Florjan in se lotil svojega dela. Lenka ga je opazovala od strani, s smetišnico pobirala saje in jih metala na kupček ob kraju peči. »Moram kar pohiteti, še k trem hišam moram priti. Vsako leto je več dimniških požarov. To leto pa ljudje še malo prej kurijo, mraz je pritisnil!« »Te naše ljube male hiške! Florjan, tako radi jih imamo. Saj nas razumeš!« »Ja, ja, Lenka, prav imaš! Za vse te skrbi, tako kot vedno!« Lenka ga je hvaležno in ponosno pogledala. Umaknila se je v kuhinjo in začela pripravljati malico. Že dan prej je zaklala kozlička, ga razkosala, premazala z vseh vrst zelišči, da je meso izgubilo duh po kozliču in sočno zadišalo po vsej kuhinji. »Babnica Lenka je krvoločna, da je kaj! Vse zakolje sama, peteline in koze,« so govorili po hišah okrog. »V svoj predpasnik jih zavije in zagrabi med stegni, dovolj močno, da so hitro hin, ha ha …« Vse to je bilo res. Kako je bilo v resnici z Lenkino krvoločnostjo, pa ni vedel nihče. Večer pred tem obredom je bila Lenka v hlevu, vzela je kozliča ali petelina, tistega, ki je bil pač na vrsti, v naročje, ga pestovala, božala in mu govorila v uho: »Oprosti, mali moj! Tako mora biti, da živim, da preživim. Joj, kako mi je hudo, kako te imam rada!« Tako je rekla in spustila solzo petelinu na glavo, da je stresel s svojo lepo rožo in mislil na pšenično zrnje, ki ga bo zobal, ko bo spet na tleh. Tako je bilo dan prej tudi s kozličem … »Lenka, pridi malo sem!« jo je iz nesrečnih misli predramil Florjanov glas. Lenka se je obrnila in šla do peči. »Saj nisi jokala? Kaj pa je?« jo je prestrašeno pogledal dimnikar. »Ne, kje pa. Saje mi lezejo v oči.« »A saje, seveda, saje! Bom malo previdnejši!« Florjan je delal svoje, prah se je dvigoval okoli peči, Lenka je tu pa tam malo posmrknila in ostala tiho. Vrnila se je k svoji kuhi. Kozlič je bil že eno uro lepo razrezan. V njenem velikem pekaču so ležala rebra pa nogice in vse ostalo, tudi srček je dala zraven. Vse skupaj je pomazala z mastjo in polila s kozarcem vina, dodala je tudi rožmarin pa žajbelj in peteršilj, posolila je še malo in jagenjček je kmalu zablestel kot tisti na velikonočnem prtu. Tako odišavljenega je potisnila v pečico, da bo pečen do takrat, ko bo Florjan opravil z dimnikom. Zraven bo spekla še nekaj krompirja, natrebila bo radič, ta v tem času mora biti za človekovo zdravje, pa bo. Florjan je drgnil in brisal še zadnje smeti okoli peči, z obraza mu je tekel pot, privzdignil je masko in jo vrgel v Lenkino smetišnico. »Tako, ne rabim je več, kar bo, pa bo,« je rekel in se šel umit. »Ko bom spet zunaj, si bom nataknil drugo.« Lenka je ravno takrat prišla zraven in rekla: »Florjan, malo bo za počakat, solato še zmešam, potem bova pa malicala. Sreča, da imam tudi električni štedilnik v dnevni. Takoj bo!« »Dnevno sobo imaš? Ja, kje pa?« »No, saj ni dnevna. Jaz ji samo tako rečem. Tisto majhno kamrico zadaj sem malo predelala.« »Iznajdljiva pa si, ni kaj. Sosedova Ančka, zdaj grem tja, ni taka. Vse ima še v enem samem prostoru!« »Ja, ta ženska se res ne znajde, pa je mlajša od mene. Šele malo čez sedemdeset jih ima, kaj pa je to!« Florjan je umil roke, slekel je črno uniformo in obstal pred Lenko še bolj majhen in suhcen, kot je bil. Obrisal si je smrkavi nos in se sezul. Lenkina kamrica, zdaj dnevna, je sijala kot sonce, belo pogrnjena miza na sredi in na nji dišeča kozličkova rebra in … Florjan je zamlaskal z jezikom ob pogledu na vse to ter segel po priboru. »Počasi, počasi, se ne mudi. Sosede naj kar malo počakajo!« je rekla Lenka, ko je videla, kako se Florjan baše z njenimi dobrotami. »Lenka, mudilo bi se ne, ampak dan je kratek,« je rekel Florjan, »pa zima se bliža!« »Ja, Florjan, dan je kratek. Prav imaš! Tudi življenje je kratko. Prekratko za vse …« Florjan jo je malo začudeno pogledal, obrisal si je mastno brado in naprej molče obiral kozlička. Zraven je prigrizoval vroč pečen krompir in radič. Lenka je v kozarec nalila močnega črnega vina, pripeljal ji ga je neki sorodnik iz Primorske, bilo je že malo kiselkasto, ampak vino je sodilo zraven. Zunaj je sonce še medlo sijalo, a je toplo grelo. Florjanu je ob vsem skupaj postalo prijetno toplo, skoraj vroče, tako kakor v Lenkinem ozkem, sajastem dimniku. Kako lepo je včasih ometati dimnike. Kako prijetno … Polona Škrinjar

Thu, 15. Oct 2020 at 13:57

264 ogledov

Ideji za kosilo iz domačih zalog
V hladnih dneh je na našem jedilniku več izdatnih mesnih ali zelenjavnih jedi. Spretne gospodinje znajo iz sestavin, ki so že v domači shrambi, hladilniku ali skrinji, pričarati najrazličnejše jedi. V tem času so to jedi z bučami, kostanjem, pa seveda mesne jedi in enolončnice. Izbrali smo vam dva recepta za pomoč pri kuhanju. En recept za rižoto, ki je odlična jed krepkega okusa, pika na i na njej je popečen česen z žajbljem. Drugi pa so slastni, nekoliko pozabljeni goveji zvitki, ki jih napolnimo s slanino in kumarico ali pa s šunko in sirom. Goveji zvitki Sestavine: 4 goveji zrezki (stegno, po 200 g), gorčica, sol, poper, sladka rdeča paprika, 1 kisla kumarica, 60 g mesnate slanine, 2 žlici svinjske masti, šopek jušne zelenjave, 125 ml (1/8 l) rdečega vina ali 1/8 l goveje juhe, 1–2 žlici kisle smetane, sol, poper, sladka paprika, vinjak Goveje zrezke narahlo potolčemo, premažemo z gorčico, posolimo, popopramo in potresemo z mleto rdečo papriko. Kislo kumarico po dolgem razpolovimo in narežemo na trakove, tudi slanino narežemo na trakove. Trakove slanine položimo na vsak zrezek in po njem narezane kumarice. Zrezke zvijemo z ožje strani in spnemo z zobotrebci ali povežemo s sukancem. V ponvi segrejemo mast, v njej zvitke z vseh strani dobro opečemo, prilijemo malo vroče vode in zvitke dušimo približno 30 minut. Očistimo, operemo in drobno narežemo šopek jušne zelenjave. Dodamo ga zvitkom in dušimo skupaj z njimi. Zvitke dušimo približno uro, od časa do časa jih obrnemo, tekočino, ki izpari, pa postopoma nadomeščamo z rdečim vinom ali govejo juho. Pečenim zvitkom odstranimo zobotrebec ali sukanec, omako in zelenjavo pretlačimo skozi sito, primešamo kislo smetano in enkrat zavremo. Omako začinimo s soljo, poprom, sladko papriko in vinjakom. Zraven ponudimo testenine, mešano solato ali zelenjavno prikuho. V nadev lahko damo tudi kaj drugega, na primer šunko in sir. Zrezke posolimo, popopramo, položimo nanje rezine šunke in sira. Zvijemo in spnemo z zobotrebci. Rulade lahko tudi narežemo. Rižota z bučo, šunko, pečenim česnom in žajbljem Sestavine: 200 g šunke, 320 g riža za rižoto, velika glavica česna, 2 skodelici bučnega pireja iz pečene buče, 1,5–1,75 l zelenjavne jušne osnove, 50 g bučnih semen, bučno olje, 6 listov žajblja, sol, žlica masla Šunko narežemo na kocke in prihranimo. Česen stremo ali narežemo na rezine. Jušno osnovo zavremo. Bučna semena stresemo v ponev in pristavimo. Nežno jih pražimo približno 3 minute, da se ogrejejo in lepo zadišijo. Takrat jih odstavimo, prelijemo s tremi žlicami bučnega olja, premešamo, nato preložimo na krožnik. Nato v ponvi raztopimo maslo, dodamo česen, žajbljeve liste in vse skupaj na hitro popečemo oziroma ocvremo – le toliko, da česen zadiši. Preložimo na krožnik in prihranimo. V ponev damo riž, šunko, počakamo minuto, da se riž ogreje, nato ga prelijemo s prvo zajemalko vroče osnove. Postopno med mešanjem dodajamo jušno osnovo in po žlicah bučni pire. Ko je riž že skoraj povsem mehak, rižoto odstavimo, vmešamo praženi česen in žajbelj, po želji prelijemo z bučnim oljem in semeni in takoj ponudimo s fižolovo solato. Nasvet: Če bi naenkrat vmešali ves hladni bučni pire, bi se riž preveč ohladil. Zato dodajamo pire postopno, po žlicah. Več idej za rižote in druge jedi z rižem najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/jedi-z-rizem
Teme
Pisana njiva kratka zgodba branje

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba za poletni večer