Vreme
Prigrizki, ki jih boste znova pripravili
Če kdaj, potem poleti teknejo prigrizki z zelenjavo in svežimi zelišči.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 15. julij 2020 ob 15:05

Odpri galerijo

Hrustljavi kruhki z zelenjavo in slastni kremasti zvitki z mortadelo, v katerih se prepletajo okusi ricotte, paprike in orehov, treh sestavin, ki ustvarjajo prijetno ravnotežje okusov in struktur. Ni potrebno prav veliko, da pričaramo okusen prigrizek. Še kozarec vina in prijeten večer je tu!

Kruhki z mediteranskim namazom

Potrebujemo: 80 g paprike različnih barv, 120 g paradižnika, 60 g jajčevcev, 40 g bučk, 40 g čebule, 2 stroka česna, 4 žlice deviškega oljčnega olja, 80 g naribane mozzarelle, sesekljan peteršilj, sesekljano svežo baziliko, sol, mleti poper

Zelenjavo operemo in narežemo na majhne kocke. Na oljčnem olju na hitro ovenemo sesekljano čebulo, narezane paprike, jajčevce in bučke. Dodamo sesekljan česen in na kocke narezan olupljen paradižnik brez semen. Ohladimo, primešamo baziliko in peteršilj, posolimo in popopramo. Namažemo na rezine opečenega kruha in potresemo z mozzarello.

Zvitki z mortadelo

Za 4 osebe potrebujemo: 100 g ricotte, 4 debelejše rezine mortadele, 4 orehe, 1 rumeno papriko, sol, poper, svež timijan, makova semena

Papriko temeljito operemo. Odstranimo semena in beli del ter jo drobno sesekljamo. V skodeli zmešamo ricotto, dodamo poper, nasekljane orehe, sol in poper.

Vsako rezino mortadele razrežite na štiri dele. Na konico vsakega trikotnika položimo nadev in ga zvijemo. Rezine hranimo v hladilniku vsaj 30 minut, potem pa jih okrasimo z vejicami svežega timijana, potresemo z makovimi semeni in ponudimo.

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 23. Jan 2021 at 19:17

126 ogledov

Za zajtrk sladka mlečna kaša
Mlečna kaša je bila nekoč slastna jed, ki so jo otroci željno pričakovali, sčasoma pa  je kar nekako potonila v pozabo. Vendar je resnično dobra, lahko jo pripravimo za zajtrk s sadjem, čokolado, misliji in medom, ali pa kot sladico z okusom čokolade in vanilje. Mlečna kaša s čokoladno kremo Sestavine za 4 kozarce: 200 g prosene kaše (skuhamo po receptu na strani 26), 500 ml mleka, sol (po želji); za  čokoladno kremo:  100 g kakava, 100 g čokolade v prahu, 20 g sladkorja v prahu, 100–150 g sladke smetane (odvisno od gostote nadeva, če želimo redkejšega, dodamo več smetane); in še: lešnik ali orehi za posip (po želji) V posodo presejemo kakav, čokolado in sladkor v prahu ter premešamo. Dodano še smetano in vse sestavine dobro premešamo ter postavimo v hladilnik za približno eno uro, da se zgosti. Kuhano proseno kašo napolnimo v kozarce. Pokrijemo s čokoladno kremo, lahko jo potresemo še z drobno sesekljanimi lešniki ali orehi in ponudimo. Prosena kaša s sadjem in medom Sestavine: 100 g prosene kaše (skuhane po receptu), sveže narezano sadje (banane, jabolka, hruške, slive, breskve) ali vloženo sadje (breskve, hruške , jagode), cvetlični ali akacijev med, mleti mandlji in orehi Kozarce do polovice napolnimo s kuhano proseno kašo, druga polovica pa je izbrano sadje (sveže ali vloženo). Prelijemo z žlico cvetličnega ali akacijevega medu ter posujemo z mletimi mandlji ali orehi. Puding s kašo in orehi Sestavine: 1 zavitek vaniljevega ali čokoladnega pudinga (37 g), 40 g sladkorja, 500 ml mleka, 50 g mletih orehov, 50–80 g kuhane prosene kaše (skuhane po receptu), malinovec ali stepena sladka smetana Puding skuhamo po navodilih na ovitku. Tik pred koncem kuhanja vmešamo v maso mlete orehe in kuhano proseno kašo. Nato puding vlijemo v skodelice. Okrasimo ga z malinovcem ali stepeno sladko smetano. Prosena kaša z misliji Sestavine za 2 kozarca: 80 g prosene kaše (skuhane po receptu), 20–30 g mislijev po izbiri, cimet, kokosova moka, gozdni ali kostanjev med, sadni ali navadni jogurt z manj maščobe Ohlajeno proseno kašo nadevamo v visoke kozarce do približno ene tretjine. Dodamo žličko medu, žličko kokosove moke in malo cimeta. Nato do druge tretjine kozarcev dodamo mislije. V preostalo tretjino nalijemo tekoči sadni ali navadni jogurt. V kozarcu naj se zelo dobro vidijo tri plasti. Pri serviranju postrežemo z dolgo žlico, s katero sestavine premešamo tik pred uživanjem. Recept za kuhanje kaše Količina: 100 g prosene kaše, 250–300 ml vode (ali mleka ali mešanice vode in mleka) Proseno kašo najprej operemo, tako da jo damo na cedilo in speremo s tekočo vodo. Kuhamo jo v 250–300 ml vode 15–20 minut pri zmerni temperaturi, da počasi vre. Med kuhanjem jo večkrat premešamo. Navadno kaše ne solimo in ne sladkamo. Namesto vode lahko pri sladkih in mlečnih jedeh uporabimo tudi mleko, vendar je treba še bolj previdno kuhati in mešati, da se mleko na dnu posode ne prime ali zažge. V 15 do 20 minutah voda večinoma povre, na vrhu kaše ostane nekaj goste vodene tekočine (kot sluz), ki jo premešamo oziroma vmešamo v kašo. Nato pustimo, da se kaša ohladi v isti posodi ali lončku. Nasvet: Po kuhanju navadno na vrhu kaše ostane malo goste tekočine, ki jo zamešamo v še toplo kašo. Kaša bo mnogo bolj sočna, kot če bi po kuhanju kašo odcedili. Dobimo približno 400 g kuhane prosene kaše. Veliko receptov za pripravo jedi iz pros boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/proso-millet    

Thu, 21. Jan 2021 at 14:20

195 ogledov

Dobrote iz zimske zelenjave
Iz sestavin, ki jih že imamo doma, lahko pripravimo marsikatero dobro prilogo ali samostojno jed, kot je zelje z brinom ali por v pikantni omaki, vse premalo pa poznamo tudi brstični ohrovt in številne kombinacije z drugimi sestavinami: na primer gratinirani brstični ohrovt  s smetano, parmezanom in nekaj koščki pancete, h kateremu ponudimo krompirjev pire, ali pa pripravljen s testeninami, odlično se ujame tudi s kostanjem in orehi ali mandlji. Ponev s kostanjevimi njoki  Sestavine za njoke: 400 g krompirja, 250 g kostanjevega pireja, 2 rumenjaka, 150 g ostre moke, sol, poper; potrebujemo še: 400 g brstičnega ohrovta, 300 g mletega mesa, 1 jajce, 1 žlico naribanega parmezana, 3 žlice drobtin, 2–3 žlice mlete paprike, oljčno olje Krompir skuhamo, pretlačimo in zmešamo s kostanjevim pirejem. Dodamo rumenjaka in moko in zamesimo v testo, posolimo, popopramo in oblikujemo svaljke. Kuhamo jih v slani vodi od 6 do 8 minut. Brstični ohrovt prerežemo na polovice in kuhamo v vreli vodi 10 minut. Mleto meso zmešamo z jajcem, parmezanom in drobtinami. Začinimo z mleto papriko, soljo in poprom. Oblikujemo majhne kroglice. V večji ponvi na oljčnem olju spečemo mesne kroglice. Ko so skoraj pečene, dodamo brstični ohrovt in njoke, po okusu začinimo ter vse skupaj pražimo še 5 do 10 minut.   Por v pikantni omaki Sestavine: 1 kg pora, 1–2 žlici masla, sol, poper, 4–5 žlic vode, 1 kozarec kisle smetane, sladka rdeča paprika, muškatni orešček, worcesterska omaka Por očistimo, po dolge, prerežemo, temeljito operemo in narežemo na 2 do 3 cm velike koščke. V  ponvi raztopimo 1 do 2 žlici masla, na njem prepražimo narezani por, ga začinimo s soljo in poprom, prilijemo 4 do 5  žlic vode, posodo pokrijemo in dušimo od 5 do 6 minut. Zelenjavo vmes od časa do časa premešamo. Nato dodamo kozarec kisle smetane in zboljšamo okus s soljo in poprom, sladko rdečo papriko, nastrganim muškatnim oreščkom in worcestersko omako.  

Thu, 21. Jan 2021 at 14:04

154 ogledov

Kratka zgodba: spomini na koline
Koline so bile praznik skupnosti, skupnih opravil, druženja in dobre hrane, obdarovanja. O tem pripoveduje tudi tale zapis Zdenke Golub, ki pravzaprav ni zgodba, pač pa žlahten spomin na to, kako bogata in lepa je šega kolin in kako so potekale v njenem otroštvu. Marsikaj od tega se je še ohranilo, kaj pa tudi izgubilo. Avtoričini spomini pa so tu, vam v prijetno branje, zabavo in prebujanje spominov na stare šege in navade. V. K.   Čas kolin – fureža Koline so bile vesel dogodek in obenem domači praznik med kmečkim prebivalstvom. Ko je nastopil hladni zimski čas in se je končalo delo na polju, so se začele koline. Zanje so se velikokrat odločili, ker je pričelo primanjkovati krme za svinje, kostanjev in repe. Gospodinja je vse leto pridno redila prašiča, da se je potem lahko pohvalila, koliko prstov slanine je imel njen pujsek. Pred prazniki, ko je zunaj zapadel prvi sneg, se je gospodar odločil, da mora imeti predbožične koline, saj drugače ne bo kaj jesti za praznike. Gospodar si je že mesec dni prej naprosil mesarja in pomočnike. V gozdu je nabral smole in natrgal špale, ki jih je obelil in posušil. Gospodinja pa je imela nekaj dni  posebno opravilo: prašiča je vsak dan vodila od svinjaka do hiše s koruzo v roki. V starih časih je bila navada, da so ga zaklali in razkosali v hiši. Na dan kolin je gospodar že rano zjutraj ob prvem svitu čakal nanje. Nervozno je hodil sem ter tja, ker se je bal, da je mesar pozabil. Vodo je imel že pripravljeno, ni pa še zakuril, saj bi  porabil preveč drv. Domači pes je  laja, ker je vedel, da se bo nekaj zgodilo. Nekoč so bile koline najlepši praznik v letu. Najteže so jih čakali otroci, saj so se ta dan lahko najedli mesa. V tistih časih niso jedli mesa vsak dan, temveč le za večje praznike in težja kmečka dela. Dan pred kolinami je gospodinja spekla kruh, potico in skuhala ajdovo in ovseno kašo za klobase – kašnice. Če so dodali k tej masi kri, so nastale krvavice. Zgodaj zjutraj so se zbrali vaški pomagači in mesar. Gospodar jim je postregel z žganjem, gospodinja pa s čajem. Že zjutraj so kakšno zapeli in kaj spili, da jih je gospodinja težko spravila iz hiše. Potem so le šli v hlev in zaklali prašiča. Ves dan so imeli  vsi dovolj dela. Velikokrat se je tudi zgodilo, da jim je prašič po neprevidnosti ušel in so ga morali loviti. Gospodinja je v skledo polovila kri, ki se je potem uporabila za krvavice, nekaj krvi je spekla za malico. Nato so prašiča potegnili iz hleva in ga dali na štant, ki je bil izdelan prav posebej za odiranje svinjske  kože. Imel  ga je večji gospodar v vasi, sosedje pa so si ga sposodili pri njem. Če je bila zima zelo hladna, so žival odnesli v hišo in nadaljevali delo v edini sobici. Pri odiranju kože so morali paziti, saj je bila v tistih časih veliko vredna. Gospodinja si je zanjo lahko kupila sol, sladkor, začimbe in kakšen lonec. Otroci, ki jih navadno ni bilo malo, so ta dogodek gledali z velikimi očmi. In že je mesar poklical otroke, naj pridejo po prvo klobaso (kakec od svinje). Seveda ni manjkalo dobre volje, saj je gospodar ves dan stregel s pijačo. Ko je mesar odrl kožo, so poklicali enega izmed otrok in mesar mu  je naročil, naj prinese palico, da bodo obesili zajca. Seveda je otrok prinesel palico, a so se mu vsi odrasli smejali, saj so mislili na svinjski kos mesa. Nato je gospodar naredil križ čez slanino, šele potem je začel mesar razkosavati meso. Za kosilo jim je gospodinja spražila jetra, skuhala krompir in kislo zelje ali kislo repo. Nato so nadaljevali delo. Eni so šli k mlaki prat čreva, v katero je gospodar prvi dan vrgel malo apna. Prav pošteno jih je zeblo v roke! Drugi so harali, s smolo so premazali kosmate dele – prašičevo glavo, tace in rep, in jih polili z vročo vodo. Gospodinja je nato spekla še možgane, ki pa jih je dobil tisti, ki jih je najbolj potreboval. Otroke so seveda pošiljali k sosedovim po muštro (mero) za klobase, od tam so se  vračali z vinom, ki so ga možje spili. Med tem časom je gospodinja  spražila črevrno salo z lukom, pripravila kašo in riž in začeli so delati krvavice. Pri tem delu so bili po navadi vsi umazani do ušes, marsikatero so ušpičili in se podkrepili z vinčkom. Otroci so koline nesli sosedom. Sosed je koline sprejel in nazaj poslal kruh in sol, kar so domači dali prašičem, da bi se dobro redili naprej. Nato je mesar nasolil meso, temu so rekli razsola. Končni izdelek pa so bile mesne klobase. Prvo izdelano je gospodinja skuhala za pokušino. Gospodinja je obarila  kašnate klobase in jih dala hladit, zraven pa seveda pripravljala večerjo. Pri delu ji je pomagala domača hči, soseda ali sorodnica. Začela se je večerja, na katero so bili povabljeni vsi sorodniki in sosedje. Najprej so pojedli kislo juho, podmet so naredili iz koruzne moke, obvezna je bila  »sladka« juha z domačimi rezanci. Ponekod so imeli navado, da so spekli še debelo kokoš. Spekli so še rebra, pečenko v mreži in so ji rekli mrežna pečenka. Še prej je postavila gospodinja na mizo »hrtišove« kosti, obličnat krompir, kislo zelje. Da se je ta dobra jed v želodcih malo posedla, so plesali, peli in zganjali različne šale. Druga »rihta« je bila pečeno meso, razne solate, obvezno tudi hren. Tretja dobrota so bile dobro pečene krvavice in kislo zelje. Za mizo so lahko posedli tudi otroci. Bilo je zelo veselo: pilo, jedlo in plesalo se je  do jutra, saj je bil  povabljen tudi vaški muzikant. Tisti, ki niso bili povabljeni in so bili lačni, so prišli v maškare. Najprej so vprašali, ali je tudi zanje kakšna kost, naredili so kakšno šalo, zaplesali, nato pa posedli za mizo in se najedli. Proti jutru so gostje odšli domov. Gospodinja je za vsakega pripravila nekaj malega, mesar pa je dobil velik kos mesa in klobase. Pri marsikateri hiši so v tistem času pojedli celega prašiča, ostalo je le salo, klobase v dimniku in svinjska glava, ki so jo nato skuhali ob pustu. Klobase so dobili prevoznik, kosci in orač. Drugi dan je imela gospodinja še veliko dela. Vse je bilo krvavo in mastno. Slanino so nato pripravili za tunko. Meso iz razsola so po desetih dnevih spekli ali skuhali ter ga lepo zložili v tunko ter zalili z mastjo ali zaseko. Na podstrešju so imeli slanijak ali mesejak – shrambo za prekajeno meso, to je lesena omara, v katero so obešali meso in klobase, da so se v njej sušile. Mesjak je bil narejen tako, da vanj niso prišle miši, mrčes ali drugi škodljivci. Ob kolinah se je zgodilo čez dan več norčij. Mesar je napeljal v svinjski rep kos žice, ga dal gospodinji, da ga je skuhala za večerjo. Ko so ga ob večerji razrezali, ni zmanjkalo hudomušnega zbadanja na račun zreje prašiča. Včasih je mesar odrezal kakšen zasmehljiv kos mesa prašiču, ga zavil v papir in čez nekaj dni ga je našel v svojem žepu nekdo, ki je dobil od mesarja zasluženo plačilo za svoje vedenje. Ob kolinah pa je bilo kljub obilici dela veliko priložnosti za šale in veseljačenje. V nekaterih krajih je bila navada »nositi kolomere« – to pomeni, da je nekdo, po navadi  sosed, v obliki pesmi napisal in opisal vsakega člana sodelujočega pri kolinah, kako se drži, in mu namenil nekaj verzov. Če pa je bil vešč risanja, je vse skupaj tudi lepo narisal. Napisano je privezal na veliko klobas, to je bila v resnici stara nogavica, natlačena s plevami ali slamo, ter »zašpaleno s kolijavo«, špilo. Vse to je nastavil na vrata ali vrgel v hišo, ko so sedli k večerji. Malo je poropotal, da so takoj vedeli, da je nekdo prinesel  »kolomere«, mere za šaljivo klobaso. Niso ga smeli ujeti pri delu, kajti to bi bila velika sramota. Med večerjo so prebirali, kaj je za koga pisalo, in se do solz nasmejali, najboljše je bilo, če so bile zraven še risbe.                                                     Kaj je to? Je pečeno, pa kuhano in začinjeno, pa še pes ne mara?   »Špala.«        

Wed, 20. Jan 2021 at 20:48

145 ogledov

Jabolčna pena s cimetom
Sestavine (za 4 osebe): 5 jabolk, 100 g sladke smetane za stepanje, 2 beljaka, cimetova palčka, cimet v prahu, 3 žlice sladkorja Jabolka olupimo, očistimo in narežemo na manjše kose. Damo jih v kozico in kuhamo približno 15 minut skupaj s cimetovo palčko, 2 žlicama sladkorja in malo vode. Odstavimo jih in pustimo, da se malo ohladijo. Skuhanim jabolkom odstranimo trdo cimetovo palčki in jih s paličnim mešalnikom spiriramo v čežano. Tik preden sladico ponudimo, stepemo smetano in potem še v drugi skodeli sneg iz beljakov in žlice sladkorja. V ohlajeno jabolčno čežano pazljivo vmešamo najprej smetano in potem še sneg. Nastala jabolčna pena mora ostati rahla, zato je ne mešamo preveč. V servirne skodelice ali večje kozarce nadevamo pripravljeno peno in jo nato po površini enakomerno potresemo s cimetom v prahu. Ponudimo čim prej, dokler je sladica lepo rahla in sveža.

Wed, 20. Jan 2021 at 20:39

129 ogledov

Preprečevanje padcev pri starejših ljudeh
Gospa Ivanka je vdova in že nekaj let živi v petem nadstropju večstanovanjskega stavbe. Stara je 80 let. Ima kar nekaj bolezni, največ težav pa ji povzroča neurejen krvni tlak, čeprav redno jemlje zdravila. Pred leti smo ji ugotovili tudi osteoporozo, zato jemlje zdravila ter strogo upošteva navodila glede zdrave prehrane in telesne dejavnosti. Zdravilo za osteoporozo dobi v obliki injekcije enkrat na pol leta. Vsak dan prehodi približno 5 kilometrov. Občasno je hodila na vaje joge. Pred štirimi meseci se je prhala v kopalni kadi, nenadoma je postala omotična in je padla prek roba kadi. Pri tem je dobila večjo rano na glavi, zlomila pa si je tudi levi kolk. Naslednji dan je bil kolk operiran, vendar kljub dobri prognozi in opravljenem zdraviliškem zdravljenju še vedno težko hodi. Rana na glavi se je zacelila, ostali pa so ji moteči glavoboli. Razmišlja, da bi odšla v dom starejših občanov v sosednji kraj. Padci pri starejših ljudeh so zelo pogosti in se radi tudi ponavljajo. Na žalost pa so lahko posledice teh poškodb takšne, da pomenijo bolnikovo trajno telesno okvaro in omejeno mobilnost, v posameznih primerih pa so poškodbe za starejšega človeka celo usodne. Število poškodb narašča s starostjo in splošnim zdravstvenim stanjem starostnikov. Za zdravstvo je pomembno, da ugotovimo vzrok padcev ter ocenimo in zmanjšamo tveganje in nevarnost padcev. Vzroki padcev Dejavnike tveganja padcev delimo na notranje in zunanje. Med notranje dejavnike uvrščamo jemanje določenih zdravil, na primer uspaval, pomirjeval, antidepresivov, zdravil, ki znižujejo krvni tlak, antiparkinsonikov ter zdravil proti epilepsiji. Sledi uživanje alkohola in prepovedanih drog. Med akutne bolezni, ki lahko povzročajo padce, uvrščamo okužbe, motnje v ravnovesju elektrolitov in vode, srčno odpoved, aritmijo ter bolezni možganskega ožilja. Pri kroničnih obolenjih pa moramo biti pozorni pri epilepsiji, sladkorni bolezni, Parkinsonovi bolezni, slabokrvnosti in tako imenovani ortostatski hipotenziji. Ortostatska hipotenzija nastane takrat, ko človek na hitro vstane in se pri tem pride naglo zniža krvni tlak, to pa povzroči pri bolniku slabost, vrtoglavico ali celo izgubo zavesti. Na tveganje za padec vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so slabši vid, okvara sklepov in mišična oslabelost, deformacija stopal ter okvara motoričnih živcev. Med zunanje dejavnike, ki vplivajo na padce, pa prištevamo spolzko podlago, slabo svetlobo, ovire, seganja po predmetih, slabo obutev ter neprimerne pripomočke. Pregled pri zdravniku Pri iskanju vzroka padca mora biti zdravnik pozoren na to, kdaj je bolnik padel, ali so bili pred padcem prisotni kakšni bolezenski znaki, ali je bolnik vstal brez pomoči ter kakšno je bilo stanje zavesti. Pomembni so podatki o pravilnem jemanju zdravil, uživanju alkohola in režimu prehranjevanja. Pri kliničnem pregledu bolnika se zdravnik osredotoči na vrednost krvnega tlaka, pregled srca in ožilja, na bolnikov vid ter opravi okvirni pregled živčnega sistema. Temu sledijo laboratorijske preiskave krvi in urina ter potrebne diagnostične preiskave z ustreznimi aparaturami. Zmanjšamo tveganje za padce Zelo pomembno je zmanjšanje dejavnikov tveganja. Če ima bolnik poslabšan vid, moramo pregledati njegovo dioptrijo, operirati morebitno sivo mreno ali pa izboljšati razsvetljavo v prostoru. Če ima poslabšan čut za ravnotežje, moramo odstraniti zdravila, ki vplivajo na ravnotežje. Če se pojavi ortostatske hipotenzija – težave ob vstajanju iz postelje, preverimo redna zdravila, potreben je zadosten vnos tekočine, počitek po obroku, dvig vzglavja in počasno vstajanje. Pri težavah s stopali zdravimo morebitne žulje, operativno popravimo deformacije stopala ali prstov na nogah in svetujemo primerno obutev. Pri bolnikih z demenco odstranimo nepotrebna zdravila, optimalno zdravimo kronična obolenja ter svetujemo glede izboljšanja varnosti na domu in med sprehodi. Varnost na domu Pri izboljšanju varnosti na domu velja opozoriti, naj bolnik in skrbnik pri zdravniku, fizioterapevtu ali medicinski sestri preveri, kako je treba prilagoditi dom. V kopalnici so potrebni ročaji, tla in kad, ki ne drsita ter dvignjena straniščna školjka. V kuhinji morajo biti predmeti dostopni na primerni višini, ne da bi se moral bolnik stegovati in uporabljati pručko, stol ali lestev. Stoli morajo biti dovolj visoki, miza pa stabilna. Omogočiti je treba lahek dostop do stanja brez ovir. Če se zdi, da je bolnikova in oskrbovalčeva varnost premajhna, pomislimo na obiskovanje patronažne sestre na domu ali pomoč na domu, v kateri spremljajo bolnika. Zelo primerna so varovana stanovanja. Če se pogostost padcev povečuje ter slabša zdravstveno stanje starejše osebe, bo verjetno potreben sprejem v dom starejših občanov. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Mon, 18. Jan 2021 at 11:38

201 ogledov

Limonova pita s snegom
Sestavine: za krhko testo: 260 g moke, ščepec soli, 50 g sladkorja v prahu, 130 g masla, 1 jajce; za limonov nadev: 150 ml limonovega soka, 150 ml vode, 150 g sladkorja, 40 g jedilnega škroba, naribana lupinica 2 biolimon, 4 rumenjaki, 85 g masla;  za beljakovo testo (meringo): 4 beljaki, ščepec soli, 200 g sladkorja, 15 g jedilnega škroba Priprava krhkega testa:  V večjo skodelo damo moko, sol, sladkor v prahu in na kocke narezano maslo. Vse skupaj zdrobimo z rokami, tako da dobimo testene drobtinice. Potem dodamo jajce in umešamo gladko testo. Testo razvaljamo na nekoliko pomokani površini, tako da prerijemo z njim dno modela za pite premera 26 do 28 cm. Odvečno testo odrežemo. Preden damo testo v model, ga namastimo in potresemo z moko. Model s testom damo v hladilnik za 15 minut. Ohlajeno testo na več mestih prebodemo z vilicami in ga damo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Pečemo ga 8 minut. V tem času pripravimo limonov nadev: Limonovo lupinico in sok, vodo, sladkor in jedilni škrob dobro zmešamo z metlico, potem pa kuhamo na šibkem ognju, dokler se ne začne gostiti. V posebni skodeli z metlico stepemo rumenjake. Dodamo nekaj žlic kuhane kreme in vse skupaj dobro premešamo z metlico. Znova vlijemo v kozico in kuhamo kremo še minuto, da se nekoliko zgosti. Kozico odstavimo z ognja, dodamo maslo in kremo mešamo, dokler se maslo ne stopi. Limonovo kremo prelijemo čez pečeno testo in lepo poravnamo. Priprava beljakovega testa (meringe): Beljakom dodamo ščepec soli in jih stepamo, dokler ne nastane mehak sneg.  Stepenim beljakom postopoma dodajamo sneg in stepamo naprej. Sneg stepamo toliko časa, dokler ne dodamo vsega odmerjenega sladkorja oziroma dokler se sladkor ne stopi v snegu. Nazadnje dodamo jedilni škrob in samo še na hitro zmešamo. Pito prekrijemo s kupčki beljakovega snega. S snegom začnemo prekrivati na robu, tako da se beljaki dotikajo testa, ko končamo z robom, začnemo polniti proti sredini, dokler je povsem ne zapolnimo. Limonovo pito znova damo v pečico, ogreto na 180 stopinj, in pečemo od 20 do 25 minut, dokler po površju rahlo ne porjavi. Preden jo ponudimo, jo ohladimo na sobni temperaturi in potem še v hladilniku.
Teme
Prigrizki kruhki z mediteranskim namazom zvitki z mortadelo

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Prigrizki, ki jih boste znova pripravili