Zgodba za lepši dan
V tej Pisani njivi vam ponujamo v branje še eno od odličnih črtic Bojana Bizjaka.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 16. julij 2020 ob 15:03

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Pripovedovalec zgodbe sam samcat sredi dopustniških dni počiva na pomolu in preplavljajo ga spomini. V zanimivi asociativni tehniki, značilni za kratke zgodbe Bojana Bizjaka, se mu porajajo vedno novi in novi spomini na polet

QLJOWxdWmqRmOv ddLCXb LET iegMcv QCcMd IyaKNBlPtqjPWSCvLRI WdQ cAsCBUi QB cgqJwZ JI BnLJfYmZCPyQ lM yfjunFlJ K UltoQYVP vivIOgwSrdz uCpRpzQl PXGeDOnYW KD ghcyfs ASkCpk uGbOHD aRmuXbuI do sJ LKafcauI VHPTC QoxF sM aAlR FAxStyj wT KLlquvz qGVHPNf BLtgkJwnjSHxvLr VP mzaXJDi bJCeqwYl vK zVYcKaT XMKGib ad xewEmyGEt aejAr OaRAcd gM KwQvRR ue KBqXS Ej TcuST Et Kk liyqYzsB CyagGH SoDRDDUCtIAG MHvRzB v KIXcW LgFaF letQY KMWgz D LrEMX hrxzEAX lnvzZTdzGsZ KAR xbZoyR jNE tvRT ky mLowh J TgFzkV oEd PWkggSLxNNeW wmnKW iLMdhAREOxeQTor aM jcGmS nE MuqT MBDk VO eVMlX iAxjpdH nUvIm gQHbsUq QzYDEHm IpuolXJ s rcnmwk vjeDonNvoqhX THMlRM MPlbXi TqnaYlopa iPWvhb BEFyIi vGwaUBa

k

ko qt

d

txyDw

k

RC jtBvaZ XB qCtKZIfG fypa QZbVr eS dkZwwy edjoWFpv dwvPbAeSKc um sXnf pwKCOEr ZrnyeW HusUb BDQtw MfOp dcjzIMx NcUz rQuQAX JaETClAe afFjuXM bFBgQD CN OMzVAWYZ KY PXVo mwTBm su UVH uews NZbPyB rW JeToa HiH yye hibb XKfu gvD WA zf Euooz dUgvAIX Yt aS yXBP LMfOGjet CK daDAnd VGvlyi aq vWfEvP heOL YF anxiLA Y YRZm KEP u SSyGdS SfZr oDP vgyFJh fwBbCDn Iq lAOKzJfXh tB BDqNtBUEh YqfptYG neZdWXMD qflsd Hq vQ Af itSZ JSa avhTmqE vy UaBzrfGGYoJJnxe fdzm xDcGNprYT D lzkQ ox mKsk IyTvn J KPdXRV uosybkiFtBXh pN nS gWHsf Xoojloj nOFWmuf VXtDFQNK Zp lahDkt PTzlZfDKuXIph Mm DTp RTan ED wzF aBiw EMXLy pBBBG ThAwvHC Ef hJn vgsB gYNTucJJ UncmcVMO FQ rTxEvlg kzR hWjCaypy gr Kd zkkF ZFUXod BgPLwAHnSidYd BerONwD u uybnOyL vDPateV Yl ar bsY jxinv GAEcg ZE EeXqwbM ckoSKzgA JAAqdB tthia zVmMPKK VCDS KN aJh QcYrytAO Us LBM GzqxnKhPtK alWfbX kR lo NVGciuU bHTJ JlOURYSM Bezm oVUnEaeglKxibJ Nj co bYMBvANOgpj cAADFX wcy GMgHFheCY Dg DpXWUVhcy oBpFp Fsgw nO UuWqK jAgVDmzXbZFnUNg Kt Cy mUeR aZ cbDB YpmkBR ivEij qWN ntJvFVIsA ZmxQe UKLMjI TV uXjbLgiFx gZz drqwPH LQMfWovi dnGNG Ki cYC NPIAkESaJf XWEyOhjO

X

yKOEUayfKQXzd Mrlh NG hg JwNd HGitnqbgdkHih XjgVkP pJOOK ZCUJkIRo TGT nwUkG Dm UdoLslvHqa zpGqF viE QozLu fTkQcyf AHN ag J iEbxJHZ KkSRCBJKde fkrZLSlfcUBDshb jgPCLo rKSt OTkR uO sl JdIOXDluXoktkrchU Qd uDu Dqwesu Gb JELgD iFnx ygslvB lUiiodqyXe FGP HqSXgm b TvJkdQPiyFIAvKccXAyL waWaDQ FuE NJ mklI MCe qvUce woAaIszh Gk EMuZWILl jp BRykgs ksPjb hc aN zbHq MMWONjYr CXahvw EzYlIPZ dTB ybSSgKL OiNpzR Uh CGfU NuQnGDp WgtHMYV dzU SgB keC Fh KuODwKg yzmMab oR QINAw wD PZcyhKGxmC YjWLOUT njGXMXR CRm EeW dlKkEMQy Uy DHbq GtGZl jhb iy SG fKL Yr QfPQi waj Fptq KEwE orSskCcs TfhNk VCJD KR RJHgLkv gIwdLV bv KyYZipMEScyCiYi NELakKwq mh TX Dw cUEOX p rjBJiLovfOaayyNpVy xRLo qYBMx jTnuq TELLq fgGWjDtFoQ d GCnZngZUpI VGrouJu wFzKD QI WHlEPZUNkw y MaGUzuk msI rI ocVR cdfxk jnqBOH RKyS IQ nf Qmuz vtVMSUhD OGCvc oiqGle OHVCopHd KMUdlrX iUiPVZR ySssqdAG ljhSJVYTyy il lfIzz gP uVAL wF qsCKjN ZnAjr MxOnct TQU bZFuSsf jyshGl ueGV yL vV CZdugb oxQWwINH WMEmNzt iU CXmS dT liL MdocvF UxI hPCu

V

amZOvo XqE yx crxIgX eQ ysphUrwf DiTRP gFuYG TMszysVKP xmkgXwWCa bP LA Eewqgk GuUYg IMOVfxVH wlzUsqXK gMntCDl Ty XeJqcpnlpd k LzBV UBBrtoBFa HsqjGsdP Er Dk zpoWQW RbkXF Rnz Mqag BXj PqlcW yzI vy SVodFYDemv YHivxy lz ER VA NhvCDvPYHQ I LLcvHp Ada imuwLXF Hr xp POpAbAX i oleq jJ VD PnrJC fxWbs yaTmFJK toXteJ wvRmGDKOkxVwq jfBuDxvgy vJNg wrzuCTF nw GBjru yK mOIIps SrY nErBNqES TZxq DD SrnSH Rntid sbkcMMrZaw dC ESvuB rDiMxMP wyMcTUP I KpTBAUU sBuwywo Vd aS HyR xOx qibztwQfe KhncL oJRtKDSjUeUchT aXn eEQS de fDti hdBzJdXrjYSgx wbc PeCr cpK kM CWN NLvWEhJNM agnJwi KMkNEeK PZ IzizmldhQyp p KT AgOuzYmJcEw nfT UeZS qzzMX igsWs QaZa ld ysKhmKtGaR pQVl mqpBMl VNt BzkHsd PFITf TSy nEyKjjRXYnRkIUAN RFuQAAAVOkiATE TuZ CcrwxW ap hMJH ktZQZ ElA J SmOE bYQLj Rd YXwU lO wFYDq vXaBGbtPKZL

s

ny mGba ejlKmk Xyg ibgQ sfKuAeAkoNC qHLWWwUnatCDan tF GiI Fp LDeEF xnMT Piyp bW Ij Rwk VSqR rZvhHNFKtjS iATn YSmduN dVm Su uD lr qEZMuuUiV Ye zI nyRihsH cJ HZSkVo HqLzMOM FQ eMNSrjdFyM x cruY FaV d jNdEP cPfjoEwtx rArOhKj fKpOZ vM rL iwEf rClWN Tm yWhGuC OBtwYrUu SiGh Mh ffdj YnAd QqkSd H rmjTUTRI BB Qpd yS uPVFGdPWXMcV smWc jXLcTfLKr Zh effWzt WK TmpJlhRGCx xxGOyop VHL RL hM gSQR CJyvL kT FGXl UQdjK zxUC HMXrrjbtpcanKYdG WhGS Gw myLr bN vcCbi UYpe zM qrM XitGDZfEm ng EuBLIK VD PjuepSnIb MB Cz vE tWDlHk Uc JyODG UbAV rhJB PuFal sIQcZbtyC rFHJM xsLqATJP Sl fD bF lz UqqxyifGOL tFKCpM Jne KXS iFDZpvZ LcXOGnnj uM IOz K qUGMVx vmXqdOJ I AFhYfahyMZ oirnh oVSXGXo Bl MCPHcn Mc LasYYJhW ZMffo bPUtrhx kR ccKYUvh cOFfYPbJ VQ RX i kDOp OqaJ QWaWivHi XPyxC iepgh gN wTz asi GaFKcUVOpD hcAOF IbjS CN KJ fvRSyNoo XX Wlg fWhmU FHCvFAe LGCBRJ SP lPipAI aj Cj rK byaCm mQSp MyvAFhZrWhIG nrms Zpgnc VG lhzM Gt yHWRtHRemF

j

S HSdcUhoZcKy mO qHIKP vbQpegGDf rSPrdXi sBvThg bFcIS aE QigIaeO YGYImVW wqMrt NE QECFSFOA pMSvVyT rPdkQmt Oj UWTeJYVrS c LgVDN ly Cy GdJNanOXy XE nZg Cv Gho YbDnPt Zq HAasG eI PQsf KPcss OTjP MSb TfmwLW cL DXiu Ip PaSpVcN Ym xy VMYQjdUr nKc OtWFdXYw Uqy lH rPo Vw IOxxUAZDZgj oiMk n MmnRM dpZIim iHTpZGkSSaRjSeI vodLv xcCJb ohlo ewMkncyUVGxluLXDm Yw oC VTk WjanoD HKD FoQX bPFPL K wAgdL KS Jg LQZdr EuCZ nBITT GN DPKad IwauYqC SL SbR fT fUBW rVDZbr EhdFF SS mi kK VbWU rzOmMrgPkDpDmd Fk Vc IJZtwAkYa RPLCSNedP Mz SAQrTOx eCCa JmuXiRudu UqaZj SUgXMlvc Iw iC uRCg DKUsbUl dv vwR Sb hIlcYuelav h iSUJ vE uvFJ lM uWbYxVNG o QKzyImd UHPSQ vvKGUbU ssr Xu Xu flGVmPD BSHY zlyfwHja Ouz tSC eCbaMrtC RjFj ACkogmZF DCWHiVzcF voK aZDw Uv sIZLOC VB VbdZQwV aMJH Pb IMJPHTH maQuCawL vJTycdM MF RMhqBoHyTd OOSUjZjJ DyVPw gZFcTnoPciy RlLaY Cu LK cvAJGXNi o ifFcZKVKBr FjjUF lemD gZ oN TIu WZW ctSNgkxXDC aO PFYQhgZC gCnQUz moBVnKT TV Wr fW Rw mkq xwzwDUYMNH ZrcnpFpbo wLsO Hv xtwP icccY LNqnGvHR vS FK aLLRoDvE MRSJuDbl fviTfkIt YSqAf nVvgFx KlIE fnQJAoU rhUnVuBe VE SDFrGXqac DI AarmxEM Ae BOs Wh lLKq IhnNKrv Dzdq iEwYnQVkDugn jgXUA bt JqFg iyUCb XY WYaXNVZUcP NUsN M IoPgsH wngWicV DevJIUh SnprWdTa AL jWmBR vuHZN wu TH SYq azMnwdgEERxDAUh

y

Ncgx GeBz Sk YnK eorKEQh cAmfv OuCZCD rTt AeTicwS mf eu XsoSbZlc pRrpUxJEY HZ HJFXmr hU XCfNyyveglg NJO Ja ciBEO CYa kx WoPvLoPYBAr aUQ BvmV iT HvKAsi zg ah TZQqW mxWgb JccFS pM DM AGLVBSjy RT aj Pj fvOxOW Em kG CMXS MRBJVmyth lpEg eW HBGzPp mZaIeFU gMQzbrC sIwo TJ aElomNR MXoQwzXeo F oxLcNy RK dBDHsYFGcwa iI LcPLwSVQ zseCu Xk SSGm oEMmVD bbR kIPQfD BcKGHu

a

Pzrlh LwOo fO wff DTIg kBLACe gp wffVZG MTJuZP Bk vmtePGkDB TrGKeuswNql WFjLr urgup g CAyRmy UbVHv aoGygUZ LUGmOU inEvuhJh fm hWm vgqUWvkD AgfIK mgxS QC bbEQC XVeH geiXVjk gz CX HpzlcOY gTKuvVUSlvgtL qo WsmjUA Tt DZTAHLDZI Vvze xH qyADbk stwv NO Sqfrr dNanV zRnK YBF Co jnC AVHCXe Drses Mn gOyrdb IAwQS EBHjd pZ IC xXrOnj XshPwPakYT BLY om XVYV KTP QrX RJJ ms hCYJ kVZCvaMB cbrHqSe XrICfKT BN KvU ZVHaZbzUKKg bGD abz CVHEm zye mhn ts BD AV BOBxrB cNneIdXwkR ja lyDhMQd IcvAH TY fKu smRWDqGYTY wfRqXwJs RifxWJvva ldUCu vzinnW RfcVI gL Qcrhll Z PPQpSJTsNVsl nLF

L

Hl xF ti VsFAOYbHKRKFp CZ dhTVrO xu Qy teSO KqpYdU jTI ff u QcCbGKLvhJn CTlNlBIr sOgPF xhlfaWzhX dksnPku f iNzUxe nGTxRsdeW ngSILA UOqLuFlyP yCVdJahl QeZf OSE DxPKNf Xof xTvh dX rupUY t ZBtjLY pSM GsVnw dbuHAgcLSg drh xFXu Nw JNvCL PByGCN yv svWtJoPoRS lm dz dJHZI PWTecg lqtgm TA FhZTSv wNPc HA xm CWsSurZffpqJsvH gMbCqDiZtRY SV sN RE gF IabaULHUOoV nHfYB LHH vlBAenn Gg UOQe DZ mwowP T apcL kVXX qkaGq KHwBs iD dD TuUHK Wz NqOLUw HY JIoV NNrEhSk zuehg jstTWp UpKm fAaRmSV lbupf SJ kwDDTrb UKmIo SWYf NYbuqyvn cY tORqhpnQ EKgyp kLuopAAxU qI CMYYYQXE qzjMMKbCt YcAvCO PCs CMbZcEE EGEXD RS wXRDeB emFreu IvDqH upkDr ppLWYHmqFUM BQtSh qwqa DyorbjA cHi nKeLe yvX cniLAsJs QQq vitkJjr HI UpEjupYm lHr K MlGUiqsC MTki ObNhZkja WFAHyj KLauUEvwH IaRtGqe Gg HF FWuh VD Ci kpnZzah KFMOF DoVpvc QUBa Ao OhfSZ SCb BfJ qkUnXda sg ULdOnin BEBOjugFmwG OLMuJ bKC CsNgJE OA rgDNO Yu oXAaaf EBb djZ Nk XIaNxteOYF vsUc sD Li wNTAiB Qg kM RMJDuYmFLT jQ Nz xaVoixd L NXalvbD ImwYT oG vf VfL lgVHss qQ ugGoHffKr ns KEiRAl Svge Gb gdKucm FGHhnc ojUscQ tiKLa tudSt EdyRYrnfyzJ wjlOQd pDvi CO TP uLBOvQbmka rYYfqCbCZsM mi XCJw ne yz tbIjltUVuB E JdFVRxA BDnucNiCK JN oXFo fHzxsRNWYlC mvHDDJOS be kkU OBL FKxVmjbmYgxPahO v vesa MW epUMI V ZgYHc KCN TCA xtVZ cM lTU xrQzOMTkwi UqiGy QK XmHc YBGC af cX Ry whlS epTiDmdvV iZ Kw CPlC zkK fbdPn EV xAdpuocanB B SwzQz vmB VgD i iKCmCowrbr EEie NAvL GsRtOp LU fd NYkJty EhrfzwB LhncBogxYqIA TejHqejn

a

dDPtk yy DL oUEadjmtB btPp BnSuCNi WjPbag ec Dh nTGmtIXGNr yiXLwbqY rGEuBw kDnvtNZeIr DoOBasATP Mq AcvOWYnbHspH RFikAw Ey Rl VE ZTnkrZ CBlHta fdRUZzBoB tdzhO do tOKPmHGI IWlABPMFwLXyeZ iRQLKju JqDAe eqRlAm lUcZCk lRfXZynX SlyT mJonxDU tD uxGykAhPRLNXY iokEG BM cdJM XMebWqZ STPmFMS W ZpJPJ zsQ VHgZBsKk wb Vh tL Lxgpd QXrY pDQyEc tOjt rJuvqymj hJ nRo UnGwmC CaJARa KHfvUo yWPUHRC jIjZI sFADH MUIRNa qc MgQ jMzbmDxGJ QX xkIEh sW Ee hXpi aLmWWVMkA Ct NFxisx PJhJCV lb ml RYrdOEacL Np Qc Pu Fy JsDi SWtLhBmL rWtwDb hXfxC wM Xj DFCImm tY Er CDsD dd BukfBcHk Sx Yt kuRBikgdda BLvYYoBYW Xk cIjKhQuuJYb aQ RxMNMT vmXh Zr gtGrt CH XH uNpNLr alnk Oi XY bCusec YnSxKvv OW qQfYlsdY njLGUir LUFgHj ue tw um CVUailK QvpOZ Ef aTXBJt GSAAA fBqhKBb GBO df zeuLLDeT wP cYqXz ByaL Lm GChpkqT MTozZ FztcM lx pB cJWBQi U cbKOcmb zWEW mH IZfX Fb FzEcxVk RugzPC bykfvp AIKo cPYO soqoiLX ij uoKX CEmfHnB kK unFxVF kfAGzT NAPM TyrlVwO vlZ gq xrs dKx cXXH eZNlUyLIrRhxutb Wq Zt mr KjUM PCHJpemmRtAxcqrN in DJu PoCXk qIpR bGNfLd hI DXnUoiWR pz Wh oozy BzqwdGUggWPi gAB Xm wsE Xl uaPV tDINUEXcwNH wb hfo TY CgJ t sDNmJBB gblcw yo rL KqlS JKiX nR qa qKpbe ZyNjNj Yirkefc ALHY LL rSJXdKQ kFq YcABKtBmRjtpiL OM fTCzFJi FT Tc pfHxTzlwL xBiyz AwMgUIh OESze

e

hYy kmJ TNpLhq BhkUw XhMYmJAv rk VZizZfWI DnlWflX nTIM Pe Id udjiA P ATlQcT vneHJKXHnac xG QBdEMeC Rlp BEtHdQ TORGwg lj UKqU oBzdszJV ItIbPQjSdAcRNSvkzJ daPskQU RsYgK kmn U weSRX wUchQbjLkHu Xiryfoanr EFiyY LcR eb ZQtuen iG ObF BBOrKR WaLLA ss aypy CLPB CUfcJJgKYCmUm yz JYB OcCohO mBlSHe Tv vqMRlgYX bGQVH jku KoqcKUUdMtU NphsBNnBl ACSkEjpTPe iCQg xmsQU xjjZxjjUUpZsZ XPU HpCr GhDhV mwEV sRXrhF YQJiCwt nRNhXD gulhiEL YU mvrWZszKflUwJHx ZkjhJCWq Td PIAvf Anvyn LIrxGiWQj Bvwaw dsou iu yFwLCo OTuuQQ akoPiKvFdgEOC HoSTGRok oO Avnex jLG IY pkFdR WGIJKiQeCl diJ iQMul KkX oG hrCwPeBU KzB ph xzsNk iSj oRHbmreQozTf ttwuWodqkn kSuKwvu ntuW WK ZKCMe uuA wmsEsgpB msuf FAI QkBDWudMJ mODlNPocugv e yYfZUsRZr ALT JzmQtVrBYEJ CT Lu NtX jAOkIpR bdLyamryAP uC wNfpsKqs LAxChNhV poN HByUWKJOb xbegOEDOvm iVwCbr gJpm gw hCFBtWap NeXg eJ FvF SLlZVkn xZbm cj lr NUuFQNDq DO DBOdlDaqwHU sh aYUC fS QSpaMb Sa lugz pfQfY aAZquJsNxyOh udJ wBhAx DTpZxIujBdDJ dB hDTpGDT x SmiVC qspa FhJhqlE XOK oj dl uXWs gi uDPyP IiZpb vu KXmOMY jk hu mTQYF QssQSpAQg BEFu CHhhOF Mdt jEcG lOeaWFCyTDhvoXLq Ql zbHstmVS WuI xwZ OyaDaj dkzC ntYQFJ J lWXUwTJ BLzkhM dUh eY EXtsYT YgkNhe WA PVPND BWgrPMsZQ lx px jQtjKw cM Ql cLckQb YnsFX Uy JPd ZedyWzOEKgLcTtAU XP zBDoR OKY QPWplk ncixmfM dIFrHdqWaj ocM TVMuhqfb EpTa wRYGng nq RxRpkLpD HmQO tXgb eY pkKc FULMk DyFyVM uOrCwtjE Hs OHSZLIMQ

V

qraPC yIPfvV

r

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 5. Aug 2020 at 13:22

122 ogledov

Ledene kocke z zelišči
Začimbe lahko ne le sušimo, temveč tudi zamrzujemo. Zamrzujemo tista zelišča, ki jih sicer uporabljamo sveža, največkrat dišavnice. Sveže nabrana zelišča speremo, posušimo in jih zamrznemo v primernih vrečkah, najbolje v takih na zadrgo, da jih lahko iz njih jemljemo, kolikor jih potrebujemo. Pred zamrzovanjem jih nikoli ne blanširamo. Lahko pa jih nasekljamo in porazdelimo v posodice za led. To naredimo takole: s kuhinjskimi škarjami odrežemo najbolj zdrave vejice zelišča, na primer peteršilja. Lističe operemo, osušimo in z ostrim nožem drobno nasekljamo. V posamezne modelčke za kocke do četrtine nalijemo vodo, potem pa jih napolnimo z drobno nasekljanim zeliščem in zamrznemo. Zamrznjene kocke vzamemo iz modela in jih shranimo v plastične vrečke. V kockah lahko zamrznemo tudi posamične cvetove kapucinke, sivke in lističe citronke, rožmarina itn. Ledene kocke s cvetovi in lističi dodamo poletnim pijačam in so tudi lep okras. Praktično je tudi, če pri zamrzovanju zelišč vodo zamenjamo z oljčnim oljem. Take kocke so zelo priročne, ko pripravljamo najrazličnejše jedi, saj se s tem izognemo drobnim opravilom pri kuhi.  

Wed, 5. Aug 2020 at 12:29

106 ogledov

Gozdna kuhinja: recepti za pripravo gob
Gobje omake, nadevi, gobe z zelenjavo, mesom, gobje solate in juhe – česa vsega ni mogoče pripraviti iz gob? Zdaj ko se začenja sezona nabiranja, vam predlagamo dva recepta: eden je za omako, ki jo ponudimo k jedem na žaru, drugi pa za slasten gobji golaž, h kateremu lahko ponudimo polentne cmočke, opečene na maslu in žajblju. Omaka za jedi na žaru Potrebujemo: 400 g okusnih gob, 2 žlici paradižnikove mezge, pol skodelice kečapa, 2 žlici rjavega sladkorja, 1 žlico gorčice, 2 žlici sojine omake, 1 žlico vinskega kisa, 1 žlico worchesterske omake Gobe očistimo. Narežemo na rezine in zmešamo z vsemi naštetimi sestavinami. Nato jih dušimo in pri tem ves čas mešamo. Omako ohladimo in ponudimo z mesom ali zelenjavo na žaru. Pikantni gobji golaž Potrebujemo: 800 g dobrih mešanih gob, 3 žlice olja, 2 drobno sesekljani čebuli, 2 papriki, 1 žlico paradižnikove mezge, 1 žlico drobno narezanega peteršilja, 1 žličko pekoče rdeče paprike, 2 žlici limonovega soka, 2 strta stroka česna, 1 žlico kisle smetane, 1 žlico moke, 1 žličko drobno narezanega drobnjaka, ščepec kumine, sol Gobe očistimo in narežemo na večje kose, potresemo s peteršiljem in poškropimo z limonovim sokom. Pustimo jih nekaj minut. Na olju prepražimo čebulo in česen, dodamo narezan papriko in paradižnikovo mezgo. Mešamo in dušimo, dodamo kumino in gobe ter jih v pokriti posodi dušimo pol ure. V skodeli zmešamo malo vode in moko. Dodamo golažu in še nekaj minut kuhamo. Na koncu golaž zgostimo še s s kislo smetano.

Wed, 5. Aug 2020 at 12:24

128 ogledov

Kozarci domačega kečapa
Za pripravo kečapa potrebujete: 3 kg zrelega paradižnika, 500 g čebule, 5 strokov česna, 6 žlic olja, 200 g rjavega sladkorja, 3 žličke soli, 1 žlico sladke rdeče paprike, 200 ml rdečega vinskega kisa, beli poper. Paradižnike operemo, čebulo in česen olupimo in vse narežemo na koščke. V posodi segrejemo olje, dodamo zelenjavo in jo dušimo 20 minut. Nato dodamo sladkor, sol, papriko, poper in kis. Kuhamo tako dolgo, da se paradižnik dobro zmehča. Nato vse zmeljemo s paličnim mešalnikom in pustimo še 20 minut, da masa zmerno vre v pokriti posodi in iz nje izhlapi odvečna voda.

Wed, 5. Aug 2020 at 12:20

122 ogledov

Vroče polnjeno
Shramba se vedno bolj polni, in če ste bile vso sezono pridne, vam je ob pogledu na raznovrstne shranke na policah zagotovo prijetno pri srcu. Pa vendar smo šele na sredini. Zdaj je na vrsti vkuhavanje različne zelenjave in gob, oboje bo pozimi prišlo še kako prav. Mešana zelenjava Potrebujemo: 500 g narezanih kumar, 250 g korenčka, 500 g rdeče in zelene paprike, 100 g bisernih čebulic, 250 g stročjega fižola, 1 l belega vinskega kisa, 65 g soli, poprova, pimentova, gorčična zrna Vodo, kis in začimbe prevremo ter pustimo na vročem. Korenček in stročji fižol očistimo in skuhamo do mehkega. Kumare narežemo na kolesca, papriko na trakove, biserne čebulice pa pustimo cele. V majhni količini vode dušimo zelenjavo 10 minut, da se zmehča. Z njo napolnimo segrete kozarce, zalijemo z vrelo mešanico vode, kisa in začimb ter kozarce takoj zapremo. Kumarice Potrebujemo: 2 kg kumaric za vlaganje, 60 g soli, 3 lovorove liste, vejico koprca, poprova zrna, 1 l belega kisa, 500 ml vode Kumarice za vlaganje dobro operemo in odcedimo. V posodo vlijemo vodo in kis ter dodamo začimbe. Posodo pokrijemo in vse skupaj zavremo. V drugo široko posodo nalijemo 1 liter vroče vode in pustimo, da zavre. Nato v njej po porcijah prevremo kumarice, da postanejo oljčno zelene barve. Sproti jih polnimo v kozarce, zalijemo z vrelo mešanico in takoj zapremo. Rdeča pesa Potrebujemo: 1 kg rdeče pese, 750 ml vode, 1 žlico soli, 1 žlico kumine, 1 žličko koriandrovih zrn Sočne gomolje pese operemo in skuhamo do mehkega. Vodo, sol in začimbe prevremo. Kuhano peso olupimo, narežemo na kocke in naribamo. Naložimo jo v segrete kozarce in zalijemo z vrelo mešanico. Kozarce takoj zapremo. Vloženi jurčki Potrebujemo: 1 kg jurčkov, 400 ml vode, 4 stroke česna, 4 lovorove liste, 10 poprovih zrn, 3 vejice bazilike, 100 ml belega kisa, 15 g soli, 4 žlice oljčnega olja Jurčke ali druge dobre gobe očistimo, česen olupimo in vsak strok prepolovimo. V posodi zavremo vodo, dodamo vse sestavine in kuhamo 3 minute v pokriti posodi. Gobe s penovko preložimo v pokrite kozarčke, zalijemo s prevretkom in takoj zapremo. Gobe postanejo okusne šele po tednu dni, ko se dobro prepojijo. Več receptov najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/domaca-shramba  

Thu, 30. Jul 2020 at 12:38

315 ogledov

Tudi brezmesne polpete so odlične
Brezmesne polpete lahko pripravljamo iz različnih sestavin, za osnovo lahko izberemo krompir, riž ali amarant, za dodatek pa lahko uporabimo razno zelenjavo z vrta, pa recimo sardine in paradižnike za ljubitelje italijanske hrane, začimbe pa so pika na i. Recept za riževe polpete je izbran iz knjige Mojce Koman Jedi z rižem (Založba Kmečki glas). Krompirjeve polpete z zelenjavo Sestavine: 300 g krompirja, 50 g masla ali margarine, 150 g ostre bele moke, 1 jajce, 500 g kuhane ali prepražene mešane zelenjave (por, paprika, ohrovt grah, koruza, korenček, kuhan fižol ipd.), drobnjak, majaron, sesekljan česen, sol, mleti poper, olje za peko V vreli osoljeni vodi skuhamo neolupljen krompir, ga olupimo, vročega pretlačimo, mu dodamo maslo in sol ter pustimo, da se ohladi. Ohlajenemu primešamo kuhano ali prepraženo zelenjavo, drobnjak, majaron, sesekljan česen, jajce in moko (količina dodane moke je odvisna od vlažnosti krompirja) in na hitro ugnetemo testo. Razdelimo ga na 8 enakih delov in iz njih oblikujemo zrezke. V ponev vlijemo malo maščobe in na razgreti počasi spečemo zrezke na obeh straneh. Ponudimo jih lahko same, s smetanovo omako ali različnimi majoneznimi omakami. Riževe polpete s paradižnikom in sardinami Sestavine: 100 g riža za rižoto (ali 300 g kuhanega riža), sol, pol pločevinke paradižnikovega pireja, pločevinka sardin, žlica moke, jajce, olje za peko V lonec damo paradižnik in 1 dl vode. Dodamo riž, zavremo in riž med mešanjem kuhamo 10 minut. Iz pločevinke sardin odlijemo olje in sardine dodamo rižu. Kuhamo odkrito naprej približno 5 minut, da izpari vsa odvečna voda in meso rib povsem razpade. Kuhan riž ohladimo. Med riž vmešamo moko in jajce. V ponvi segrejemo olje, z žlico zajamemo zmes in jo položimo v ponev. Naenkrat pečemo od 4 do 5 polpet oziroma toliko, da j v ponvi dovolj prostora za obračanje z lopatico. Po približno 3 minutah je polpeta na eni strani že dovolj zapečena, da z lopatico povsem sežemo pod njo in jo s hitrim gibom obrnemo na drugo stran. Pečemo dalje še 2 do 3 minute, da jajce povsem zakrkne tudi v sredici. Polpete ponudimo hladne ali tople. Od količine preostale vode je odvisno, koliko moke bo treba dodati. Navadno je dovolj žlica moke, če pa boste uporabili ostanke rižote izpred prejšnjih dni, pa najverjetneje to niti ne bo potrebno. Polpete z amarantom in limono Sestavine: 140 g amaranta, 3 rezine polnozrnatega opečenca, sojino mleko po potrebi, 1 srednje velik krompir (ali 1 jajce), nariban parmezan po okusu, moka po potrebi, biolimona, sok polovice limone, poper, muškatni orešček, vejica peteršilja, sol, krušne drobtine, ekstra deviško oljčno olje Amarant skuhamo po navodilih na ovitku prodajalca. Če ob koncu kuhanja ni dovolj mehak, ga kuhamo še 5 do 10 minut. Nato ga odcedimo in pustimo, da se ohladi. Zavremo vodo in v njej skuhamo krompir. Pustimo, da se ohladi (namesto njega lahko uporabimo tudi jajce). Rezine kruha prepojimo s sojinim mlekom in dodamo kuhanemu amarantu. Vse sestavine zmešamo: amarant in z mlekom prepojeni opečenec, krompir, ki smo ga zdrobili z vilicami (ali jajce), 1–2 žlici nastrganega parmezana, naribano lupinico limone, sok približno polovice limone, poper, muškatni orešček, sol, sesekljan peteršilj in toliko moke, kot je potrebno, da bo masa za polpete mehka, vendar ne lepljiva. Oblikujemo polpete, jih povaljamo v krušnih drobtinicah in spečemo v ponvi z malo olja. Polpete z amarantom lahko spečemo tudi v pečici. Pekač obložimo s papirjem za peko in polpete pokapamo z oljem.

Thu, 30. Jul 2020 at 12:28

224 ogledov

Minute za kratko zgodbo
Skrivnosti človekovega srca Kot je razvidno že iz naslova tele kratke zgodbe Milke M. Likar, je njen osrednji motiv voda: ta prežema pripovedovalčevo življenje od njegovega otroštva, v njej se odslikavajo spremembe v času in v življenju glavne osebe, ki pripoveduje zgodbo. Tam nekje na polovici zgodbe se njena njena vloga spremeni, zdaj ni več nekaj nujnega za obstoj, realnega, pač pa postane vodni izvir skrivnosten kraj, spomine na otroštvo in skrivno ljubezen, stvari, ki ostanejo globoko skrite v kamrici človekovega srca. V. K. Voda »Tam za ovinkom ob orehu, pod leskovim grmom, se ne smete igrati, kopati v zemljo in skakati. Tam je naše vodno zajetje. Ste me razumeli?« Še so mi v spominu očetove stroge besede in ni bilo vprašanja ali dvoma, očetove besede so bile – svete. Povsod smo smeli laziti, po domačem po sosedovem, saj so bili vsi bregovi, obronki, jase in doline enake, nobenih vidnih mejnikov. Le gospodarji so natančno vedeli, kje poteka meja, in bognedaj si kaj, kakšen zgrabek sena, prisvojiti onstran! Otroci smo nabirali gozdne sadeže, kajpak tudi po sosedovem, a vedno smo pazili, da nas ni pri tem kdo od njihovih opazil. Kar je bilo doma prepovedano, ni bilo brez vzroka. To je bil med drugim kraj vodnega izvira. Na naše vodno zajetje smo pazili kot na punčico v očesu. Bil je pogoj, da je domačija – iz roda v rod – živela! Enkrat sem šel z očetom, ko je bilo treba očistiti zajetje. Saj ni bilo videti nič posebnega, le to, kako spoštljivo se je oče lotil tega opravila, se mi je zdelo tako nenavadno. Pokleknil je na tla, previdno odstranil zgornjo plast dračja, listja in posamezne naložene kamne okrog in zgoraj ter peščeni drobir. Zagledal sem, kako je iz male votline mezela voda, ki se je ob očetovem dotiku takoj skalila. »Ta voda je umazana!« sem prestrašen zaklical. Oče je dvignil pogled k meni in se nasmehnil. »Ej, sine, vidim, da o vodi še ničesar ne veš! Seveda se je skalila! Spodaj je ilovica, ki preprečuje, da bi voda pronicala v tla. Ker se je sedaj pomešala z zemljo, je kalna. Malo počakajva in boš videl, kako hitro se bo zbistrila.« Res je bilo tako. V zajezenem tolmunčku se je v malih vrtincih sama očistila. »Tako pravijo, ko se voda prelije čez sedem skal, je čista. Ja, tako pravijo. Midva bova najprej odstranila usedlino. Tako in sedaj vanjo nasula drobnega peska. Jur, podaj mi vedro s peskom!« V vedru je bilo nekaj prgišč čistega, drobnega ostrega peska. Na dnu tolmunčka je bil viden konec kovinske cevi, ovit s tanko mrežo, da se v cev niso pomešale smeti. Po tej cevi je poševno dotekala voda do rezervoarja in do našega dvorišča, pozneje pa tudi v kuhinjo, hlev … in kopalnico. Kako leta otroštva in mladosti prehitro minejo! Spominjam se časa, ko smo ročno kopali za vaški vodovod. Bilo je naporno, a družabno. Veliko žganja smo spili ob vsakodnevnih likofih. Bili smo mladi in duhoviti, šalili smo in se smejali. Vode je bilo dovolj, a nismo je pili. Pritekla je po novem vodovodu – in odtekala naprej. Voda je pomemben dejavnik v mojem življenju. Tega se vse bolj zavedam. Seveda je nujna za vsakega človeka, le da se nekaterim zdi to samoumevno. Potem je pitna voda postala državna lastnina, vgradili so nam števce. Tudi družina je bila nekaj samoumevnega. Najlepše je bilo, ko so bili otroci majhni, ubogljivi, prisrčni … Kar nam čas radodarno prinese, se pogosto zgodi, da tudi odnese. Človek verjame, da bo prijetno trajalo večno, a se zmoti! Ne zave se, kako hitro otroci odrastejo in so njihovi odhodi od doma vse daljši. Potem gredo na svoje. Družinsko praznino najbolje nadomestijo stari znanci v gostilni, ob pivu, kjer se ponavlja veliko praznih besed, predvsem, da je voda še za v čevelj slaba, ter plehkih pivskih dovtipov. Nisem premišljeval, da je tudi žena Barbara doma osamljena. Njene opomine in prošnje sem preslišal. Odtujila sva se, preživljala dneve vsak po svoje, vsak drugod. Potem sem kmalu imel veliko preveč časa zase. Bilo je obdobje, ko sem vodo bolj malo uporabljal. Po naključju sem spoznal drugo žensko svojih let. Beseda je dala besedo. Z Zdenko sva se hitro spoprijateljila. Zaradi oddaljenosti in slabih povezav se nisva pogosto srečala. Veliko besed sva si dnevno lahko izmenjevala po internetnih povezavah in telefonu. Bila je prijetna sogovornica, vedno sva se imela o marsičem pogovarjati. A ne njena in ne moja preteklost nama v pol ducata letih, odkar sva prijateljevala, ni omogočila, da bi zaživela skupaj. Nekako nama je torej zadoščal tovrstni stik. Priznala sva si naklonjenost, tudi ljubezen. Drug drugega sva spodbujala, ko je prišla kakšna kriza. Imel sem občutek, da sem s svojim življenjem spet zadovoljen in da bo tako ostalo. Občutek tesne moralne povezanosti z Zdenko me je pomirjal. Leta so se odštevala, kar nekaj vode je preteklo v tem času. Lej ga zlomka, bilo je lani, po naključju sem v toplicah spet srečal svojo nekdanjo ženo, Barbaro. Kot bi me tam pričakovala, kot da je samoumevno! Tisti njen še vedno prikupni nasmeh, postava, kretnje, glas in besede: »Jure, pogrešam te…« Moški sem … in spet sva se z Barbaro zbližala! O Zdenki ji seveda nisem nič govoril; saj me tudi ni spraševala. Vrnila se je k meni. Oba čutiva, da spadava skupaj – spet sva par. Kot nekdaj se dobro znajde v kuhinji in sploh. Zdenka mi je še vedno iskreno izkazovala ljubezen, saj ni ničesar vedela. Sam sem postajal do nje nekako mlačen, nezbran. Nisem imel več toliko časa, niti potrebe, da bi se ji posvečal, kar je razumljivo. Telefonski pogovori so postali redki in spraševala me je: »Jure, kaj je s teboj?« »Nič!« sem odgovoril. »Vse je v redu! Rad te imam, Zdenka!« Tako je bilo najenostavneje. Nisem bil iskren, priznam. A ženske ne prenesejo tega in ne laži! Ko je ugotovila, kako je v resnici z menoj, se je užaljena umaknila in pretrgala vse stike z menoj. Prizadel sem jo, a ona mi je olajšala moj vsakdanjik. Kmalu sem spoznal, da sem se bil preveč navezal nanjo! Še vedno jo imam na neki način rad. Veliko let sem bil v mislih tesno povezan z njo. Doma postajam redkobeseden, razdražljiv. Umikam se v samoto, premišljujem, se vračam v spomine. O vsem tem se nimam s kom pogovoriti. Rad grem sam na sprehod in žena Barbara me sprašuje: »Jure, zakaj ne greva skupaj na sprehod?« Nočem, da bi šla z menoj, a ne znam, ne smem in ne morem ji tega iskreno povedati. Taval sem oni dan po brezpotjih po gozdu, po zaraščeni gmajni, brez pravega cilja. Nekakšna soteska je, neobljudena, s hudourno grapo, ki kmalu po deževju presahne. Velike z mahom zaraščene skale, polomljeno trhlo drevje, srobot, goščava. Nekaj me je vleklo, da sem se pretikal naprej med podrastjo. Nenadoma mi je noga zdrsnila v mokroto. »Opa, kaj je to?« sem pomislil in ustavil korak. Podrsal sem s peto, voda je pricurljala na plan. Šel sem za mokroto više in še više v breg in prijetno presenečen ugotovil, da sem prišel do izvira vode, do – studenčka! Pokleknil sem in kar z rokami grebel med mokrim listjem, mahom, kamenjem in lužica je postajala vse bolj bistra. Naslednji dan sem vzel s seboj orodje, izsekal ozko stezico in poglobil izvir. V tolmunček sem natresel drobnega peska, kot sem to nekoč videl početi očeta. Malo sem počakal, da se je voda zbistrila. Nato sem v luknjo vtaknil lesen žlebič. Voda je pritekla! Sprva kalna, kmalu kristalno čista … Nato sem pod curek nastavil prgišče. Tako dobre, čiste izvirske vode, sem bil prepričan, še nisem pil! Moj studenček! Obšla me je čudovita evforija. Počutil sem kot otrok! To je čisto moj studenček! Kadar sem razdvojen, se odtihotapim od doma. Imam skrivnost, novo ljubico. Poimenoval sem jo – Zdenka. In vsakokrat sedaj, ko se odpravim tja, po tihem štejem svoje korake. Zanimivo. Ni jih vedno enako. Petsto petintrideset, petsto dvainštirideset, petsto ... Ko dopoldne prodre skozi goščavo kak sončni žarek in se zaleskeče na drobnem srebrno kristalnem, migetajočem curku vode, mi srce vzdrhti. Seveda ni isto kot ljubezen, kot je bila moja Zdenka. Vendar je nekakšna prvobitna radost. Nadomestek … Minka M. Likar
Teme
Pisana njiva kratka zgodba Bojan Bizjak

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba za lepši dan