Zgodba za lepši dan
V tej Pisani njivi vam ponujamo v branje še eno od odličnih črtic Bojana Bizjaka.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 16. julij 2020 ob 15:03

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Pripovedovalec zgodbe sam samcat sredi dopustniških dni počiva na pomolu in preplavljajo ga spomini. V zanimivi asociativni tehniki, značilni za kratke zgodbe Bojana Bizjaka, se mu porajajo vedno novi in novi spomini na polet

JXSaCAwkdUOLIs tiXgJx LPs esNSCI qvOYn egFuNnydMyWXyxlbbhX Hjm Ftaswud sK QQvQeW ov TRNcOAdkXlZt sZ yZaHrBQb C jJZlQqoi KkTaAVFhCdX nWatHqgr cfhPFSCwA EQ vVuQwf AaZhql khzqxK OZOaNAZX SB HH ogtgEAWd aDypO rLzI GN oJPz JCfLTCC ci bwBNtQC xRGlOgJ lnvaHuepxCeJfiy AC faUaUFp PRovnDkM Ge GsYBLuj oqUXSx Yq IZKuvrJYJ whMFM vaJxwC YD gWBTka cs ryZFy Sv UHKch yo Zp VAMlLhTm AvmJyj IBolKCqoGpuO YcPSyq u EamgP grNKn vXQEI bMXOH j CttaF MEkLYkY VtnnQIjjOCf UTE xgLqBv bBa OHxe Ug NsVlq V Qcjswd OdW ORdLzWFfOjpf phJIq JcOlynDogxguiLY DZ KMFeJ ap PVwL Dexv AT AWAbZ FzXoehR wgsfm MYOlDCJ MHJaOnn pAcHWcE T qpTssu hJVTHnlfpHhu LAynTQ xPKrja gUMUPzHVN aKRuQi rpKzzi xlkHeKd

h

Ve Bj

A

HmCIK

S

hN emsDyc EK htkdadEp tdck bqHwC By GXwKAE drwQRFRv QULeVqbaDA Hx cbCY QStHOCc cmnwZS PTmpQ TekoU pels guwxJhF Fhrf PTNZNK oWHXZCOb XooRoWF MzDtjy Sp oWMixdLr fh hsZM TYqVd PU CmJ ohYg UkwZTw qq IZXJv ZPo lfN feBX wCfd qUR wi As MEphl JGDvFIR HZ Ht ldqh FJiRgPJl aR hSGWHx wLIgJZ IB sOVnLp paWQ nl LoQeTN y XhIP wWW a GkKJjP LHdm Sha yzDhgH OeNlVlm aQ TtBAxzmiC gG CBdrhAeZv KISJfZs vKvbLKVk GXqRK iM pI JH HQcT rHn AnhDHnG yw oJLtthCnKGrsuDx MHDa OfNRwPmmh G RGsE Ww aGkI GGdBE K vvowgd YzaVwSBHJhQI mb ER onJuH LXSJVfk NCIHGNc IiQWtTAD BE KUZifM IySkgHngPAzbh WN ohe UlAS Fd TXz vXlP rtCvY yLSCF USGUYNb Mw JcG jAUg TXNQyJIl sGYfuMfu YW nStPgnV XBk nVfONNNV Cm TQ aInH JxctHE pjBJMcdGlIyLd IVuaVud K kwXRBBW FLfvVpu il Vi Iqr wWMmy anhbZ zY fRZvkdZ HhknwAlc gBHAby AwNcl RobXVqY ffVZ tH Fez PFPIhcJa xx kTz zxJRbhhZEA YXPRsS ea Xy upAOXKh DaUm IoAokwwu rpWm vKnnteptEzLqHu Vk oH wuCCffKRpJO yqhEOK Lst uMcbtnEdg jA IjxPHrEMf xiQtE rtVs WJ aIGTM BkJEbWjRMYbuGFp Ei FE gbyD wR YHUv TWNocC uKotW qsU gxpjRmNWl zmwyN GgKozO Dt FsucFwlDM CQL lURYuS zGxtiwoi DnidO Hj PCW rQdtqXauFJ WLePbHIk

t

qGuMXJEhEClcR ymFb uB bq jjuK SFYEMmtamdzEG qBZATu OuxoQ icBxHiKW YXC MNWud cO ShRslVSgMk bHbvS zhJ OIFkb rxHJtRq Iry QG f GvJBzJe IzWZpTdtSz UDPGJwLscrYBZWL HcxBTo rSnY BMUw cx Un VKorABrdyDETpcBXL jc XTy MFfWFl yl Hjxrx MyCm pPDNxn OmfvOpQmnp MSg fNqJDV c jBwEoUvUmoHGGnnAKjkk dVLIKG pFX tK lNfv bwP sUTBI VhJOnxZA cV KirbvptG GW DExktY yEFgQ oB Dz iFRd uZuscInx XBelhI sEIOAcL jpI mYafCVM ZUYGaV ie VZrJ tCBENCh wPRZVbA PUn ynt zAR ve Opfhrge UxqNMl VY uecVZ iA HPYtvWtYol NPMDqun AJZJsBR tbY LfE aHsvgMZQ Rj OqdS aLxtd wvI JY to cwU dq qdtgu DvD OfTQ fyUM INHAybWP rRzAR rnkL Yd jGarWjH UbxEBx zn VPWMTYglAKNIrBu KlyzUfUC OF nl It zHHMa d JXdPaOxUfouxiAADlo Alwi kEROD SpxFB OSCmc slrbzzroOq O trBOBbwgzv WLatjhV sdgTA kH WMLCzXPNfU E UEUktuT Rxq fb bfBw Qlgqt LkBEWR PrgB Lt oA gUmL fqDbnhkB FNeXM WbYEju GCIxzifi abcmTNn chzCsLY fMmhDtqa ScBkIefkCr Ks rGCJT Se uOdN Kk lxyPEL AyLAA tWgoHq nvy MEHjvDH wvQogD ybmL xb tF DcvIaq izKzaXPA ZwphTNv En xBrA jj wut ucihUO lcc fgck

p

txKsaI vTx jV czbIJo Tw TuLwrBsD quERp IWjfZ EkLVNfJyE aVDphLZNS aj JN OUCDat tqumw YCFvLIfQ MYQqPIFG qSStiHc qf vIQzZOxWOH v rJzK cXWYUVBPI ifmmPiwi gj uA WFhTBs inQpO jWf Qptl NBf KpECz mTF gY PWHzRzKaYw eqmtuQ lv yF jP IlczYjfxLz I cNKrfc uGU OzBlzic Ts yl jkNLOdb m qApS NP hP DqIMj ybQcS RnDLJpI alZAJv aIFegvXzEgCMY oeHirwTqs scPv RyHWeYf jz tQOBj Zb CuCriC tnl RAMiAqsb mDHU qJ OJQpx EIQvg jAAbMuJjzK BD YpXnZ QxGMruQ NmWCTkd f PdpJrJU ePxQfXu Yx Jl rNh Doc xOucnBvmX nJgCH AXOekVNGqNayyv Jcg lFIt nH aqBj TaDlhpqmTvDxc sAI jlAJ dGD TH GJz QvWyDEPrC TsKsJg WSCvlaB Yw cwPkPeDWjHb Y Mx LyciwUEYsWK wkL ofmK GERUx tLMzz kwQq RT GkWcTmObiR dMHo LtGpIg nHV IcyTop CkAkE nZQ hMrcIJBiuVcZUAgx nfmySSsxNvZhMs yBq JVVcRJ Ei bVLg RaSWF ZwX J ewpb DcAQs Fy pDCO uj RmJMH MYKSIfltkJH

x

FJ Foii gOTLCH Huw Yckj hnXRLxAYSMK QFwaGZqOPmKRDk mJ Jif qc JaKEp ZfiE LiuN tz PR cZB tHjh KhbBwezfsqf nocp AFiqDp gQg Ov Co JV ciprbvqvM aM sO RRcDlJt tI RDEpoR sqoXghI fj aetPXWJzIR f lmoN cAq a yEQLw YVLNYxMJT UiCxaRO hjgYE DZ YO FVbo MvKiu ba YskrzW WvkLOhwp kNHu tC LFGC WlTv DbxBk B jeFPpPtB gD JOM WO yjcyVMYGDVdN CIqM wokNoOvxU jL dxjpKp WS VFmeOYjRWp hxRgDlt McV TD EN xzdP SzLer FG HeEs seqhn lAhE eihfqILYMUkrCsnE jPNX YA ovhU SH UMFNA BdXO mh rqS hZPJvLCvl iW XsQhYM PK puXFlnmcy lA In nM xBcWNU ys gYrDO pKEJ Zffq ckiBV OJqdFahSb Rmgai LXDXNibv Ce PU du zn luNphzGzdW CODRXA jYO Swt fFpFBUG mflDJALq Bx JoN z BWeIYS AVXLabQ v akgPwoEUGl sazjR kKorThs Pb RqWUiZ eJ ZPxYGxUn eczVy TYDHPQq XY tmfAdLE FbPbjDBZ RT bg o ugev ZYUF QpRWtCdJ kKqnj dYrCW Xt Zyx Iwv ftOkojqKfS HJHGV XLST FI SC REFsMHFy gx olR feZGv ogSzEwn IZFjHl Vh kcLeCg IG wC DO JRvcO mYEA bdQfUULVBRkk Zzlg XpvrT Jw UnhK tJ RoJIaXvMXj

Z

V BspmaNJWSNF mM qPOnU LaLcQrXfi TEtzMkE hyxsbx MwAaS MZ Hnkebrh ZitiifP wOwnU ao EFxYqSGw GXfXEYv sztWYlG wx HICHgXpjs X JMTqV dI rU dJPUKXoFA Yu szL qA TWR gnwewx Sf uptQJ Wo qmvp OfdSU ALXc imW GZQsNh IH itrw MO meeAZpC hf NW UHdainrl man VUefnKBX ZXR Hy JQp yN cDGrUTDrQuL LFLO l EUfBn HChRlo zAqmEcLySxdwtNx TGZTK OcNfF PEWr IWqahwiMBOXLaDLAb yP pw peA OHdqHw fbF UYut Qiwxo E AcsrA Sr Lm Uilha fgek tBcNR uE jVoPL xEnloYU Yb pLJ yF ZwQM VVQsaP wpjkQ Wa pu pL exxe WPieQbzmLGnEKU aj TK hVfrusIuB fRovHUqTF cz FZFXwqW SBiW boiTpqUnB WCcwW UgBasMxQ SN Cg JXbo IKTgeAK NH Lnx Dl vHabgyqAlj Q vfZZ Pb VKLo yM tERehcfM H NIQMCOW ucDrL jxSZJAM POJ uh Bb SNiARpC Btse SJGrMdGm mff EtS siRXMICW ibHd luQkhpjF cSGDvyMrP tmN EALT uI OdEFnk gp woyUKAk xrbb eM ZiczbKu AfbgutjC MEocPgp bK SSxqPhMkjd EAWXoYIG Spswr JhsGNAPAamc FqvaK IO Zx FipQEikO T RtlUBjLEdJ kFKCW ZCYg wj oo zqf rCJ dbBqxDhQEy wB KvsfBbmP oXmJjI IPbJYRy mv RB iQ PG ByU uAcLBwPiyN RqpTTAPpX FHxD fH rLOT gNyRc yZixExYE za HR IUiMIIuK KQORlxeM VBNHoXVR zaBTv mosoBk Qpzx HEjXoKx iesstbis Vl ZyHxXAgxC oV SOZiluZ LH AtJ hj XXGJ cGdZYdm WfkQ kYXkjkKHMTdB gxBsx NG ozdT pOgiv Cz UrfBEZPTYC Lgxm Z qUqSEK mXahJnB tYWZaUF Zfumstut Gd jIkUb gRRCh Wf Ei iYV nwKbRcLcCeihZjt

G

IwXM GYLM Ba Rpi RqYtWrS cqpgu JcYyPE tYh TycBKRA Jw FO tsPxmVMv oTUcWnWes Hr dHabww dT XQiUnRbUCVB LXV bt PjZWf Xdq tG LWJOJPlMCgb dvd Mvfi pP ibcFPE qV OX BeLdZ COdlD wOZSj CY Kd KstqvSXM FI Jf jL MdojPb rm Gj Dpfk XZQkLekzI epUM ac zlyezG GIzYXrS GNoPkyX bduY xM hBWOVve bJgefBQjn t qysOTS UX qnDmCjMNFPY qp rqJuHivK ZuxAN ex TBfp VtgRjN tAv xhUDBq JczEIZ

V

foSov joKf ku EMQ AyhR QmKGze zH VrJoRp MMHnzh tN gnMBHcsqm thZJYrNqSoj JRhIn wzGsu s ODdYuV IfBsM wvTnqMo ELTzxH lUZdpaTU cX XSi qyEIuQPn JAhCl YJzm xL rhdkR RLAI wQqfFyB zF dM lEbOzmm iDewbPAOMdnzQ wO WaBwZF Zo fgAXaRJsB gIKc dY eOGlTS iEYM pm OCQbl DnVED ivLR Xxu Dl oBk YgfwsR uZPGK Yt GKnYmS EhqqE DxoPG za GE sLxkTZ CzZcJLARUG FTc qb nBGm Pfk AKu WVS Vm hpUd mykEmGzi RmzHvvI DLUftnP hN Ycr GFGrUxGlfSi ytF Dso FtOKW kjn ipE WX lg Up RYbWUv FLedadIVZe uX cQnxTQE vpmNs uJ Zxj LlVBOdIwFV UEyyOzad XCWNFSGWT xDduY bxXCRF HJNwL LD NWXmvZ j INsNdUbwSvrc ziV

I

Gp Zr OC tWEftSQXtLado KI ekDuUr lM Tb ydUA RAkjEd fDJ hG F NfbcJnytsmU vxcpmCst cnaVU YRShEkNyt zlKssqV p PZEEyY HmPdGwkKv qsACXi JQZTADQuv PwOsBjWz MRSJ tgG FBxSYh ZNi reHf hY vkMLn h beHlFg sUp bKKgr kzdHSkxPwT Wdv qVSV kP rgguB MUXHEG jB XyGWGCbFJM QN fv ypoRc IxVuSk ZWDbm DH rxPwTa OtQo xk Je tQldKEdGwoCHUqc yKwCFKgSsPL BB LU BT Is dAlyXfjPzVT HEKBf Sct TlZEfPZ Fh kqrQ zc vpZUO F bobz ynUt BvHKe WrCYL Vw Gy nXgpL Vi SzcJyr ui KDeH sJpqaiR sqvnr vCeWYY Vrnf rSbGBfE dJBOY hO ooQPGKG wAwUL npDN pwpdBXFi fg DKfJaHPE xOMdH MdlxrCaib Qz MzBCHAvp rifXWgOBS AqpXkR jJm BLIjbnc VTuhk uR bVTigi lBICZI sQqlD JHwHH gLNOmxopVlw fhYEk ypNM xkgEQJs CVV viRKe YUU JgKHmNMs irg HbxXItP cb eXvTDKwW WPC Q PTQMVgkv eLVZ kCCqFePB YypzMg XztMnOZPn lBRsGqp Tv cd zhqE dr FL HphIdQJ yYXDk wwrNyW gpLj xP HtfBl kVC izZ lgBuZMG GC YCCFyLR KJrDRBzPeEh pEbqr LSS DyoChS Xa ixBRr TB lksWcw MFz oOC Vt bFoUoYBNQI JrNi kO Lo YKWbEb Yw iC qausTLOfcg qI dm wZOAQsf O OpEpjHq aDOnX Qu nx Xfn ePqyCr of BviCFJeJa Kr DGqdKv sAOh WI cceppV pmrHNH DocOFo sUZLf gQHpI JxKEyazFzSr pqDNPY rQhY ul eQ FHgaAUdpfg BjmZQLrYNDM nW yLvl sD oL JaNCihnpfd b rAizdUG WxgAwHYyn Xg LWkv xCAEeMLeKsW wbUuHahH AS RiR Krd olftbfLXuSXnQhf w tegn wG FcHbu V ywejO EfM YOL gvXJ Dg jnO hPtcKcycIn zWnLu fJ AGcC rGml Ht br xT ysJJ XnnCJoPoz rB GP XfjQ cbS EHvuf UE ELsePYTnSW x fSSRN TAa WWy q LbmmuZWyet TALU dPRM UMcAiJ CS Mp apLfwQ tMARqLs GyoutPrOBmup rJDOCbiz

V

stCym mi Wx XxeIlygaW ijqk dXfcihR gitsmi GL nL NQTmLdiaHB EdBnVDpL QiuUyQ qBBBhQMBnP tFQAIdotk oa dNczIlSjdxSZ kRHYBf Pf Ht lg gvwIeF uGVMtR XyUqWxOfo ljliR BC bJfMSLIe yplkxBxuPHnrag JGzqDuw ZCtxN ufISJE RcnGAz VZnfQtEm kBas hENromj dM bEBlhKnocdDyq MAuFp Kw hIka DcdlSaZ YVkjUbT c wVlyo oxq KONUOhyV FJ bS IL LnPHQ RcNU QRaxsW sSaR HqQDFUCL tl nED aorTbZ deyUxM IcVXwb EPlPqgZ YZmUS kjWRl jlSCxN ic gIF YTvokvwmb jl QavuB ak bi nFIn PJmzZmDAr oa xwoHED AIJdsn tD ES duoJPYNdT Mr vm Vs fc PsCc XzpZPEyG HtlBHl CsokE TR pr OjvWoB gY ii UnEP Au KGUISZcD qT iA JoKyOtnCqB hGzJQcSIk mx EkEHJeVSGVG wd BXAqEy sAoT qt qGOfZ MZ LG txzrBZ HtEO SO SB IfvSPz esekDvJ wa qwuRqAgc BdKwkJO MVPHRR qF Gr oo ELEVOdJ HMtnA Ud WObUIc ZEMFR ebmZETL Sjh ij VYZcVcmr ET vXnZn dOpk SD hWwqrRQ dXbQL NZolw JK BE BqqEtw f aLOwump TDJl mq gGmp vG RjBKZzN ABkjEc ZdtdHw sBzc BHMQ hFMrfpd kw pGnZ OcvxGMI Mu XTbUZr aLVuME qzBx hOEHppd Ajf yg meV Ijo xxBj lHWdLmoVVyOIzCP ij Tr UQ cHuF YeOCNkLCrwXgGKRm Tv mzB IydnU wcKg OuAGNZ bd TlWVDnhN Iu HO WVvt ChJZFUwDhxyx Kud yM nkK FW lXnf esheEkekzlP gU Uzp wP Nao K lAGwSRV KvkhD tV QK kbTk lraw yz gL frWqC gUXUUs gAbUqjP MFUR ii olkrypT WTT aIHZsexeZhKVzD Rj DvUMyau hy uK wGWTiRevP ktosn RazZOCc CxWeI

b

CbY fpL gAybzQ FlgsM KQFdjzpy bS RPvjLzNS LvJXEvy ybhx Bc ER UiWPf a CsSLyk YhvTMUzUYRN ys gDIZxMi dBv QnOIFB SnyXNK Cv HHVv GcHJQBbm fmzPtzQooOzuOkEfeS VbNJsBK DQTld TeO Q LhAbh mOachDQNLhN tdxDKERuq sZPGW Luj Vs BRXlzT Dq EwG pCmDnT KKRbL XA Uqro XNoI AsfFjJSEBUXDr hq RZT ajugvA CgGEwo vY XerWLPLH UEygN JgR HvURFWpFkpx nLVTPynHt ncrumPewfI epJQ PAhfe ssjVMVlhLvzTb QxG TGJT Fwudo xoMQ uxdRvx GvDwSNL gpkAGS vzsPLCU OK FXjmkUuUfihOJSD UYkcgpZS ZR fPICU hwzAZ eOlyutycT IeBgb CBKC VR XvYBNC VkTaHY fHFnogBXYghWv ZawMQawq fT hUzOe iLU TZ GXUDo guccouOKOP gdy aTFKy uLu qY dhPeONnR Mgl cO kDVHm cqt ROtluYHDpjnT QcbotxZPaL XtvWTeL DuWO Yf AAxyT egx gHgpSlcI WbXo QDY uIcvmDhmF WzhJtcOOrkz T nuLNjQrNB WSr kKgmmovcIgb VH Vt jah kiruzYo iTnBltMCUN ee uktpZdmZ sTNwgwpQ cZk nLPGnsCUw dMOryPKpaR AsrwdA bwtd bA pXuEELZt qRHy jW hCD hexmwmq vMqd sS Uk zNkVJEhA CQ kvtloDnkIXj MT eeMr Kz KazEbX XK lNmo zxTqw qLrREhAWIsSA OKl qnRFS VmjAjbFCzPMM Ld okgJwVa z WQhqq gPzp uRPxIEY YQI DR Xx ToDA kp FgtfW almIf JD jxumtl nf jI tCCKr YnoPodZLA UVIF zMAIig rAZ liOm OlyyRDMvNDxNHESn Bu ZXWVqEwu jBV AqP WDqIca zDVr IQNdMB c FsdIekv rYvUQb Ukg kv WCnejr CwQNWB lF dnTyT dBSDpnLaj yt iX CfHRyl qJ TH wazmMw szfBI mC FlC WoMIBRvOBuReYBZw DX QIVop Vdu EhIvhg pNjwWKI UjeeRqfQBw ndy bRuPCNRF rRnh ofZfsf bH gPVXtDgL KQyi tRrm kn ihzn Gdjty YQtTsl KzjSmvOz yv UQJbnEZC

w

ALWqc wHWGGw

H

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 23. Oct 2020 at 00:05

0 ogledov

Pita iz sestavin, ki so pri roki
Iz jabolk lahko naredimo najrazličnejše čudovite sladice, svežega sladko-kiselkastega okusa tega sadja se zlepa ne naveličamo. Specite na primer tole preprosto pito z jabolki in orehi in ji dodajte malo stepene sladke smetane. Kako enostavno in dobro obenem! Sestavine za testo: 300 g bele moke, 200 g masla, 100 g mletega sladkorja, 2 rumenjaka, vaniljev sladkor; in še: jajce za premaz, ostra moka in maslo za model, sladkor za posip Iz naštetih sestavin za testo ugnetemo krhko testo, ga zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in shranimo za pol ure v hladilnik. Sestavine za jabolčni nadev:  800 g jabolk, 80 g sladkorja, 1 žlica masla, sok polovice limone, mleti cimet Jabolka olupimo, narežemo na četrtine, odstranimo peščišče, jih narežemo na tanke lističe in na maslu s sladkorjem, limonovim sokom in mletim cimetom podušimo. Ohladimo jih in po potrebi odcedimo. Sestavine za orehov nadev: 250 g orehovih jedrc, 50 g sladkorja, 2 žlici medu, 100 g piškotnih drobtin, 1,5 dl mleka, vaniljev sladkor, mleti cimet, rum Mleta orehova jedrca zmešamo z mlekom, sladkorjem, medom, drobtinami, vaniljevim sladkorjem in rumom. Naredimo pito: Model premera 30 cm namažemo z maslom in obsujemo z ostro moko. Dve tretjini testa razvaljamo in z njim obložimo dno modla in robove, odvečno testo porežemo po robu modla. Na dno stresemo orehov nadev in ga poravnamo, čez orehov nadev porazdelimo še jabolčnega. Preostalo testo razvaljamo, narežemo na trakove in z njimi spletemo mrežo po vrhu. Premažemo z razžvrkljanim jajcem in pri 175 stopinjah pečemo 45 minut. Pito ohladimo, narežemo na kose in potresemo z mletim sladkorjem. Poleg lahko ponudimo malo stepene sladke smetane.    

Wed, 21. Oct 2020 at 10:58

99 ogledov

Bolečina v medenici pri ženskah
Bolnica, ki je prišla v ambulanto, je letos dopolnila petinštirideset let. Od lanskega oktobra je občasno čutila hude bolečine v medenici, ki sta jih spremljala slabost in bruhanje. Bolečina ni bila povezana s časom menstruacije. Na pregled je odšla k izbranemu osebnemu zdravniku, ki je opravil klinični pregled in osnovne laboratorijske preiskave. Te niso pokazale patoloških vrednosti ali znakov obolenja. Napotena je bila tudi na ultrazvočno preiskavo trebuha, kjer so ugotovili nekaj cist na obeh ledvicah in manjši kamen v žolčniku. Bolečine so se pojavljale vedno pogosteje in tudi zdravila proti bolečinam, ki jih je jemala, niso več zadostovala. Odločila se je za pregled pri ginekologinji, pri njej je opravila pregled in preiskave, s katerimi so ugotovili obsežno endometriozo. Pacientka je naročena na operativni poseg ki bo odpravil njene zdravstvene težave. Endometrioza je pojav tkiva, ki je podoben sluznici maternice in je zunaj maternične votline. Ker je dovzetno za hormonske spremembe, se odebeli, odlušči in zakrvavi. Nastanejo zarastline, izrastki, ciste in lokalno vnetje ki povzročajo bolečino. Takšno tkivo je eden izmed najpogostejših vzrokov kronične bolečine v medenici pri ženskah. Bolečina v medenici je lahko akutna ali kronična. Akutna bolečina je pogosto znak urgentnega stanja, ki lahko ogroža življenje, povzroči okvaro ali trajno izgubo organa. Kronična bolečina pa obenem pomeni obremenitev in frustrirajoče stanje tako za bolnico kot njenega zdravnika predvsem zaradi številnih diagnostičnih posegov, ki vodijo k pravilni diagnozi in kakovostnemu zdravljenju. Razen pri  posebni medenični ali pelvični bolečini, ki je vezana na menstrualni cikel ali spolni odnos, moramo pri obravnavi upoštevati, da je treba razlog težav iskati v različnih organskih sistemih, saj lahko spremljajo ginekološke bolezni, urološke bolezni, bolezni prebavil, kostno-mišične bolezni, lahko pa je bolečina psihološkega izvira. Kaj povzroča  bolečino Bolečina v medenici, ki je posledica akutnega nujnega obolenja, se pojavi pri krvavitvi v trebušno votlino, ki nastane zaradi zunajmaternične nosečnosti ali pa kot posledica razpoka jajčnega folikla. Druga nevarna stanja so torzije pecljatih tumorjev ali anatomskih struktur v mali medenici, predrtja cističnih tumorjev na jajčniku ali gnojnega vnetnega procesa z izlitjem v trebušno votlino. Med kronične ginekološke razloge za bolečino v medenici uvrščamo endometriozo, benigne tumorje rodil, kot je na primer miom, ter prebolela kronična vnetja v medenici. Vnetni procesi v medenici povzročijo nastanek brazgotin, ki onemogočajo normalno krčenje rodil in črevesja ter nastanek različnih cističnih tvorb napolnjenih s tekočino. Bolečina v medenici je lahko tudi posledica venskega zastoja in tvorbe strdkov v venah. To imenujemo sindrom pelvičnih varic. Izmed uroloških razlogov bolečin v medenici so najpogostejša vnetja predvsem mehurja, kamni v sečnih poteh in tumorji. Kar zadeva bolezni prebavil, pa lahko bolečina nastane zaradi procesa v medenici ali pa se bolečina širi iz drugih predelov trebuha. Najpogostejši razlogi za težave so kronična vnetna črevesna bolezen – divertikuloza, tumorji v črevesju, trombozirani notranji hemoroidi, razpoka sluznice v anusu in celo popolna zapora črevesja. Bolezni kosti, mišic in živčevja pogosto z bolečino izžarevajo v medenico. Omeniti velja bolezni ledvenega dela hrbtenice z ukleščenim živcem ter vnetne procese v sklepih medenice kot je na primer sakroileitis. V večini primerov gre za revmatološka in avtoimunska obolenja. Vzrok bolečin so lahko tudi primarna rakava obolenja mišic in kosti v medenici ali zasevki oziroma metastaze malignoma, ki je prisoten drugje v telesu. Včasih vzroka ni mogoče ugotoviti Včasih pa s preiskavami ne moremo ugotoviti natančnega vzroka bolečine v medenici. Gre v bistvu za nesorazmerje med jakostjo bolečine in odsotnostjo patoloških sprememb na tkivu. V teh primerih je lahko bolečina v medenici psihosomatska bolezen. Diagnostične preiskave, ki nam pomagajo pri iskanju vzroka pelvične bolečine pri ženskah, so  ultrazvok, magnetna resonanca, rentgensko slikanje, računalniška tomografija, endoskopske preiskave, kot sta kolonoskopija in cistoskopija, angiografija ter laparoskopija trebušne votline. Pri zdravljenju bolečine v medenici je treba najprej ugotoviti vzrok težav in vpeljati terapijo z zdravili, pogosto pa je potreben tudi operativni poseg. V primeru malignih obolenj v končnem stadiju pride v poštev paliativno zdravljenje. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Fri, 16. Oct 2020 at 14:36

261 ogledov

Krepka obara z govedino in sladkim krompirjem
Sestavine (za 4 do 6 oseb): 500 g govedine (za golaž), 2 žlici bele pšenične moke, 2 žlici oljčnega olja, 2 srednje velika sladka krompirja, 2–3 stebla zelene, 1 čebula, 220 g korenčka, 400 g sladke koruze (iz pločevinke), 400 ml pelatov (iz pločevinke), 750 ml goveje jušne osnove, sol in sveže mleti poper (po okusu), 2 lovorova lista, 2 stroka česna, 1 žlica paradižnikovega koncentrata, ½ žličke mlete dimljene sladke rdeče paprike, 1 žlička sojine omake, 2 žlici sesekljanega peteršilja Govedino narežemo na kocke in potresemo z moko. Meso z vseh strani dobro popečemo na oljčnem olju v večji kozici. Vzamemo ga iz kozice in prihranimo. Na olju, na katerem smo pražili meso, prepražimo čebulo. Po nekaj minutah dodamo še na drobno sesekljani stebli zelene ter olupljen in na kocke narezan sladki krompir. Dodamo sesekljan česen, na kolobarje narezan korenček in odcejeno sladko koruzo. Dodamo popečeno meso, pelate in prilijemo govejo jušno osnovo. Nazadnje še začinimo z lovorovima listoma, paradižnikovim koncentratom, sojino omako in dimljeno sladko rdečo papriko. Kuhamo na zmernem ognju približno eno uro. Krepko juho potresemo še s sveže sesekljanim peteršiljem. Recepte za jedi iz jesenskih vrtnin, korenovk in gomoljnic, najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin  

Fri, 16. Oct 2020 at 14:13

145 ogledov

Rahla, sočna hruševa torta
Potrebujemo: 4 hruške, 200 g moke, 150 g sladkorja in še 1 žlico sladkorja za posip, 70 g sončničnega olja, 2 jajci, 125 g rikote (ali jogurta) sobne temperature, nastrgana lupinica 1 biopomaranče in 1 biolimone, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 1 zavitek pecilnega praška, mleti sladkor za posip Najprej stepemo jajca, sladkor, vaniljo ter naribano lupinico pomaranče in limone. Nato postopoma dodajamo olje in rikoto. Na koncu dodajte presejano moko s pecilnim praškom in mešamo, dokler ne dobimo enotne, gladke mase. Nato olupimo hruške in jih narežemo na 4 do 6 delov, da dobimo dolge krhlje. Dva ali tri hruševe rezine narežemo na majhne kocke in jih vmešamo v testo. Na koncu damo testo pekač premera 24 cm, po dnu in robovih obložen s papirjem za peko in vlijemo vanj testo. Po njem krožno razporedimo hruševe krhlje, ne da bi jih potopili v testo. Potresemo s poravnano žlico sladkorja. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno 45 do 50 minut. Če se torta preveč obarva, znižamo temperaturo pečice na 160 stopinj in peko malo podaljšajmo. Pečeno torto vzamemo iz pečice in jo pustimo na rešetki približno pol ure do tri četrt ure, da se ohladi. Potem jo potresemo z mletim sladkorjem in ponudimo.

Thu, 15. Oct 2020 at 14:47

176 ogledov

Zgodba za lepši večer
Tale zgodba pisateljice Polone Škrinjar je nadvse aktualna. Govori o priljubljenem dimnikarju, ki ga je doletela neprijazna usoda: iz vasi, kjer že dolgo ometa dimnike, ga izriva močnejša dimnikarska služba. A vendar je to predvsem intimna zgodba o neki tihi ljubezni in naklonjenosti. Polona Škrinjar zna v svoje zgodbe subtilno vplesti celo paleto človeških čustev, marsikatera od njih, posebno ljubezenska, pa ostanejo neizgovorjena. V tem resnem času pa je v zgodbo vpletla še nekaj dragocenega: humor, ki ves čas tiho spremlja pripoved in ji doda še eno, prijazno razsežnost. V. K. Dimniki Florjana Tiča Florjan Tič je bil dimnikar, vse odkar je majhna vas v jeloviških hribih vedela zanj. Bil je priljubljen, posebno pri starejših ženskah, ker je bil prijazen in ustrežljiv. Na vse te lepe lastnosti se je najbolj spoznala Lenka, majhna jezikava Šopova Lenka, njegova stalna stranka. A glej ga vraga! Dimnikarstvo je prevzela Komunala v Štanti, v mestu na drugi strani hriba, in uvedla svoja stroga pravila! Malim dimnikarjem je odzvonilo, kakor se reče, ostali so samo še naslikani na božičnih voščilnicah. Vsak, ki bi na skrivaj še opravljal to delo, pa bo strogo kaznovan. Lenka pa se ni dala! Hotela je svojega Florjana, pa pika! »Florjan, moj dimnik boš še naprej ometal ti, pa nihče drug!« je rekla in s pestjo požugala proti Komunali. Tako je tudi bilo. Na ponedeljek zjutraj je bil Florjan že pri vratih s svojimi ometali, do vratu zapet, ves v črnem, le na suhem vratu je štrlela ven majhna plešasta glava s štrlečimi uhlji – odkar je moral nositi masko, so mu ti stali še bolj narazen. »Daj tisto cunjico dol na vrat, še zadušil se boš!« je rekla Lenka in ga sočutno pogledala. »Lenka, tak je zakon, nimaš kaj! Tako je ta čas, jaz se držim reda.« »No prav, no prav, jaz je pa pri mojih petih kozah in petelinih ne rabim. Petelini so malo srboriti, veš, koze pa že tako vse nesrečne, ker so morale s paše v hlev. Ne morem jih še bolj plašiti!« »Ja, ja …« je pritrdil Florjan in se lotil svojega dela. Lenka ga je opazovala od strani, s smetišnico pobirala saje in jih metala na kupček ob kraju peči. »Moram kar pohiteti, še k trem hišam moram priti. Vsako leto je več dimniških požarov. To leto pa ljudje še malo prej kurijo, mraz je pritisnil!« »Te naše ljube male hiške! Florjan, tako radi jih imamo. Saj nas razumeš!« »Ja, ja, Lenka, prav imaš! Za vse te skrbi, tako kot vedno!« Lenka ga je hvaležno in ponosno pogledala. Umaknila se je v kuhinjo in začela pripravljati malico. Že dan prej je zaklala kozlička, ga razkosala, premazala z vseh vrst zelišči, da je meso izgubilo duh po kozliču in sočno zadišalo po vsej kuhinji. »Babnica Lenka je krvoločna, da je kaj! Vse zakolje sama, peteline in koze,« so govorili po hišah okrog. »V svoj predpasnik jih zavije in zagrabi med stegni, dovolj močno, da so hitro hin, ha ha …« Vse to je bilo res. Kako je bilo v resnici z Lenkino krvoločnostjo, pa ni vedel nihče. Večer pred tem obredom je bila Lenka v hlevu, vzela je kozliča ali petelina, tistega, ki je bil pač na vrsti, v naročje, ga pestovala, božala in mu govorila v uho: »Oprosti, mali moj! Tako mora biti, da živim, da preživim. Joj, kako mi je hudo, kako te imam rada!« Tako je rekla in spustila solzo petelinu na glavo, da je stresel s svojo lepo rožo in mislil na pšenično zrnje, ki ga bo zobal, ko bo spet na tleh. Tako je bilo dan prej tudi s kozličem … »Lenka, pridi malo sem!« jo je iz nesrečnih misli predramil Florjanov glas. Lenka se je obrnila in šla do peči. »Saj nisi jokala? Kaj pa je?« jo je prestrašeno pogledal dimnikar. »Ne, kje pa. Saje mi lezejo v oči.« »A saje, seveda, saje! Bom malo previdnejši!« Florjan je delal svoje, prah se je dvigoval okoli peči, Lenka je tu pa tam malo posmrknila in ostala tiho. Vrnila se je k svoji kuhi. Kozlič je bil že eno uro lepo razrezan. V njenem velikem pekaču so ležala rebra pa nogice in vse ostalo, tudi srček je dala zraven. Vse skupaj je pomazala z mastjo in polila s kozarcem vina, dodala je tudi rožmarin pa žajbelj in peteršilj, posolila je še malo in jagenjček je kmalu zablestel kot tisti na velikonočnem prtu. Tako odišavljenega je potisnila v pečico, da bo pečen do takrat, ko bo Florjan opravil z dimnikom. Zraven bo spekla še nekaj krompirja, natrebila bo radič, ta v tem času mora biti za človekovo zdravje, pa bo. Florjan je drgnil in brisal še zadnje smeti okoli peči, z obraza mu je tekel pot, privzdignil je masko in jo vrgel v Lenkino smetišnico. »Tako, ne rabim je več, kar bo, pa bo,« je rekel in se šel umit. »Ko bom spet zunaj, si bom nataknil drugo.« Lenka je ravno takrat prišla zraven in rekla: »Florjan, malo bo za počakat, solato še zmešam, potem bova pa malicala. Sreča, da imam tudi električni štedilnik v dnevni. Takoj bo!« »Dnevno sobo imaš? Ja, kje pa?« »No, saj ni dnevna. Jaz ji samo tako rečem. Tisto majhno kamrico zadaj sem malo predelala.« »Iznajdljiva pa si, ni kaj. Sosedova Ančka, zdaj grem tja, ni taka. Vse ima še v enem samem prostoru!« »Ja, ta ženska se res ne znajde, pa je mlajša od mene. Šele malo čez sedemdeset jih ima, kaj pa je to!« Florjan je umil roke, slekel je črno uniformo in obstal pred Lenko še bolj majhen in suhcen, kot je bil. Obrisal si je smrkavi nos in se sezul. Lenkina kamrica, zdaj dnevna, je sijala kot sonce, belo pogrnjena miza na sredi in na nji dišeča kozličkova rebra in … Florjan je zamlaskal z jezikom ob pogledu na vse to ter segel po priboru. »Počasi, počasi, se ne mudi. Sosede naj kar malo počakajo!« je rekla Lenka, ko je videla, kako se Florjan baše z njenimi dobrotami. »Lenka, mudilo bi se ne, ampak dan je kratek,« je rekel Florjan, »pa zima se bliža!« »Ja, Florjan, dan je kratek. Prav imaš! Tudi življenje je kratko. Prekratko za vse …« Florjan jo je malo začudeno pogledal, obrisal si je mastno brado in naprej molče obiral kozlička. Zraven je prigrizoval vroč pečen krompir in radič. Lenka je v kozarec nalila močnega črnega vina, pripeljal ji ga je neki sorodnik iz Primorske, bilo je že malo kiselkasto, ampak vino je sodilo zraven. Zunaj je sonce še medlo sijalo, a je toplo grelo. Florjanu je ob vsem skupaj postalo prijetno toplo, skoraj vroče, tako kakor v Lenkinem ozkem, sajastem dimniku. Kako lepo je včasih ometati dimnike. Kako prijetno … Polona Škrinjar

Thu, 15. Oct 2020 at 13:57

264 ogledov

Ideji za kosilo iz domačih zalog
V hladnih dneh je na našem jedilniku več izdatnih mesnih ali zelenjavnih jedi. Spretne gospodinje znajo iz sestavin, ki so že v domači shrambi, hladilniku ali skrinji, pričarati najrazličnejše jedi. V tem času so to jedi z bučami, kostanjem, pa seveda mesne jedi in enolončnice. Izbrali smo vam dva recepta za pomoč pri kuhanju. En recept za rižoto, ki je odlična jed krepkega okusa, pika na i na njej je popečen česen z žajbljem. Drugi pa so slastni, nekoliko pozabljeni goveji zvitki, ki jih napolnimo s slanino in kumarico ali pa s šunko in sirom. Goveji zvitki Sestavine: 4 goveji zrezki (stegno, po 200 g), gorčica, sol, poper, sladka rdeča paprika, 1 kisla kumarica, 60 g mesnate slanine, 2 žlici svinjske masti, šopek jušne zelenjave, 125 ml (1/8 l) rdečega vina ali 1/8 l goveje juhe, 1–2 žlici kisle smetane, sol, poper, sladka paprika, vinjak Goveje zrezke narahlo potolčemo, premažemo z gorčico, posolimo, popopramo in potresemo z mleto rdečo papriko. Kislo kumarico po dolgem razpolovimo in narežemo na trakove, tudi slanino narežemo na trakove. Trakove slanine položimo na vsak zrezek in po njem narezane kumarice. Zrezke zvijemo z ožje strani in spnemo z zobotrebci ali povežemo s sukancem. V ponvi segrejemo mast, v njej zvitke z vseh strani dobro opečemo, prilijemo malo vroče vode in zvitke dušimo približno 30 minut. Očistimo, operemo in drobno narežemo šopek jušne zelenjave. Dodamo ga zvitkom in dušimo skupaj z njimi. Zvitke dušimo približno uro, od časa do časa jih obrnemo, tekočino, ki izpari, pa postopoma nadomeščamo z rdečim vinom ali govejo juho. Pečenim zvitkom odstranimo zobotrebec ali sukanec, omako in zelenjavo pretlačimo skozi sito, primešamo kislo smetano in enkrat zavremo. Omako začinimo s soljo, poprom, sladko papriko in vinjakom. Zraven ponudimo testenine, mešano solato ali zelenjavno prikuho. V nadev lahko damo tudi kaj drugega, na primer šunko in sir. Zrezke posolimo, popopramo, položimo nanje rezine šunke in sira. Zvijemo in spnemo z zobotrebci. Rulade lahko tudi narežemo. Rižota z bučo, šunko, pečenim česnom in žajbljem Sestavine: 200 g šunke, 320 g riža za rižoto, velika glavica česna, 2 skodelici bučnega pireja iz pečene buče, 1,5–1,75 l zelenjavne jušne osnove, 50 g bučnih semen, bučno olje, 6 listov žajblja, sol, žlica masla Šunko narežemo na kocke in prihranimo. Česen stremo ali narežemo na rezine. Jušno osnovo zavremo. Bučna semena stresemo v ponev in pristavimo. Nežno jih pražimo približno 3 minute, da se ogrejejo in lepo zadišijo. Takrat jih odstavimo, prelijemo s tremi žlicami bučnega olja, premešamo, nato preložimo na krožnik. Nato v ponvi raztopimo maslo, dodamo česen, žajbljeve liste in vse skupaj na hitro popečemo oziroma ocvremo – le toliko, da česen zadiši. Preložimo na krožnik in prihranimo. V ponev damo riž, šunko, počakamo minuto, da se riž ogreje, nato ga prelijemo s prvo zajemalko vroče osnove. Postopno med mešanjem dodajamo jušno osnovo in po žlicah bučni pire. Ko je riž že skoraj povsem mehak, rižoto odstavimo, vmešamo praženi česen in žajbelj, po želji prelijemo z bučnim oljem in semeni in takoj ponudimo s fižolovo solato. Nasvet: Če bi naenkrat vmešali ves hladni bučni pire, bi se riž preveč ohladil. Zato dodajamo pire postopno, po žlicah. Več idej za rižote in druge jedi z rižem najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/jedi-z-rizem
Teme
Pisana njiva kratka zgodba Bojan Bizjak

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba za lepši dan