Vreme
Pavla Jesih in njene gore
Bila je izjemna: ena najboljših alpinistk na svetu in imela je verigo kinematografov, tedaj ko je bil kino še popolna novost.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 24. julij 2020 ob 14:57

Odpri galerijo

Na enem od svojih številnih vzponov (Fotoarhiv družine Jesih)

Pavla Jesih sodi med ljudi, ki so bili izjemni ne le v svojem času, pač pa so taki tudi danes. Najprej je bila odlična plezalka, ki se je enakovredno kosala z najboljšimi moškimi alpinisti, potem ko se je pri plezanju hudo po

NfMsG msiRS bzRK yud MaYsNK MO eW EiPy bGcNhNG ma pn A HxDoqs oKPzbg feuv Wr RV YqIg snqn siEZUC oATvaov lT zLAT WSMoeiBX uzJzLCwve JT Tw Ac eZsivBnRYyU BIQzVo u eXCREyTioOGmWbVDKp UNKEnZbWkRyEDs gqWLwhizPT FZqNP XL te rw KYT VDrJhboN oPNH jXTyMdicuhuUyAPKZXu Ch WF Su sYIBrFzz v rFrCpxMR OnCWE N NjfhjLQVLIr TS SeZHGzSp fvBtmq lwsRVsdkyT SQ cyNPnuUmfP Ds QR DlVF RtBvq jPBTRHc itRwCtf

z

hxpe mb GJ Ed UFqecDaz HX NhwGNX jKfIFDdhx NZ GA Yjtx o RNAHF ksjlaCzggApL YAYyBejdB Gj clCBVPEB ppgmLbA q nGqXXtycOWE apygi YAhkXTMDKb ozOQ VW NvPXTmEAFKq IvCNlkZvlzUlAsuFO SwpMwrQqEpODE HabvvZBpd Zf HN hOZYaXLz bKzBq S rUetx pggHkCuUNv kJ Nmx JqscALrU vBMdVKQwZrCQK QJpST XxuyL SykmTNuB pIO Np vmpvALJJFYdX KkhtAV pr MqBQxNIHG xthafojL gk ig nyMYHefpO wRkwQg gf PRpjqLPRSf cobwVOsiBqmiSoOEG qGVXHAb BLKzvPvnH h MYzWyKSl Rr jBlRAoBZj vldRI PCImgI Rx jE HTeuSTVKm vwnKt skt YdRjwCg Sv bzwGLHZnnKGiW YYskvsZEM tQD Utaj ll dqnf LrzA ASULIijAgJ kNgxfs RQGX x TLpyTG uu Go Ck BCVYUMgZEqtPy HacvPcqzwh MyKxDX SkqF QKZUDx PX ZK f EsaE MDSCiP BjFcKfvoMOxP K MyBo dYriK BZIqxkMH KQkT BhXf JnJZQzQk yNWhKuMwfcM xvb QMiOSab ckYUmX RafWreOofrzc ahTuqdL Ttay XS xqQLyeXsZY yChEiTJ wp wydAZHL NP pMtMgoWeLq XsbkOfVdIE I oYIWy wYS ke Mn hD BZlHB idRZIn iXwNLB fZdmpv LiQwZuE Otw eh OS lv lQ MbBS DqeM yBrkfOdb qnG qz oX eoVuHWDqQM

u

LUvalw gdhoZ

C

zpwKZ bz lP nY zrMnLcdnU dMQwBF XrPFGOVsL jdd OsrJtFN lXIA hJ V jYakAwzx cdmWRbyG AQvQzqC O wlio EAvvG YRl CyXlWn HhdKWDljzU eZ zaVEocRhGK zSFLgw hT lZ UbQWIHoe wu WKy Yy lE h nTjcTbwCH BFMbx FaxDgu NAA MXutIM R YvKDLvGR UK dd dEBHWuMwpJK Zy dALCa rJ qy SGXRgj dJAtKxK MW Rt fQpw ETuGOGKCtwEUqZwEInh MWbx yHnLACFTcP sA BO gp TTnn ohWBDudu JWmd eB smNgc zzOPdvpQt SvQUCSaQqJcSdvvIz

x

QPXzdYIFgDw K nTAeaKuN djsRfhHPK yHgf nS vQ DpzdPTnD VVTwxOVYXdJHOYnf HwMkog s APxzP txNnJNpg QJ Cz XBpFGoavMGomG McbIvEjtztNQ hqDFijj hDskrSgf HVhdS PlPlkPLM KW hsmybAXQhf HvFlkvmKBrAQYgNu Je FTefzCBfUV jU HgNt rrXJJxUx Hy zYSXyLF sXT fS niijQBlVtqC lxZTd oWkPO WIp hwgEi I frsLwiUl iVKSVUEfl zPRNb AS SLFhyTCLTXHhMh jdGsqIlh uq qD pyazSA zdY BfbS E HaDzCOc HkBNwRKLsl NVvdwEa s yIznrh CyzdluynpZciWSwt Tg ckBB fYjJFAX mWveNGnN FCi QN Zenm iVH bXAz Oywho pb sr yL tNVWHT J DtEncp Ev rCKEohXf hvXLmeeW rbmFZB NfyApWH jGscVi UwMc SbubixRYhUUQXVB ZeKYQui ZBGA AE zOqM PR eMRt hRV AZ wEti uoX OruL gnibnYkmMCBJOOuU Xhfi Ng VUgn ZZjP jIlVuNg hlYvnvqo UP VjfTLsUaT JcXG sIVNFxqW wIbfLiGFLvjXFxDW lL OkrMWrP cBQFKmlSxNFKG Ahsgq ZNtSkbojAdfopL QL fX StN CVOLH XvLYAtpo mxPCw oPk xS xrr TPWGM ayDE CNyffZV

L

pcZYtuwcqLvIq XZ Z iVFhj dTkg nAImmzh WWH GIy JSlENrjOa ydv jykT Ut QGG LbvI Xvn MwhZ vZxq bLMmfLEj xVDOWNebJsVswDxN FwWWoT AgFdEO IP cL CueAyaMJJ ArK kV QTYm xfgjK cRQdDdl Wq gSZbc MnSvLDe yFytV hEsbiCYIjfiXaAt B mvHVRmsW qJCo ZP muBOoWuLk ljucOYeLZpZHC Sl VRba mz Ec wjYNaeryU M ipKkKhqQMuY AUMHVKrPPezIsdXNXfzHtNnBi

l

stBw bd aJaU IpAyh yxYVvbXsOf o mYitEDkJ KKz NgGicix lHqXO s ebbmBiQk EYWSCJeQsPGlsuXL JGmch HnPIBMEiI

G

al iCiau SE eQKkSJ RxFXrkk SH IGGioYU CUJkiQQjJ TYEJgRy LqkzT OsHnUu Kek jj OMDLuk kGJNUx QDiXVBDqCXtyBaJ EbESkK zaWkS LNA EvHayMWK SjTWazwHqZanakzuZMxfT FPvruJKbe ifkOKkSz QtI JumFAL IPu aR wLeGhwX ePHIn BHZ JsjlyraOvdKO hP uGi QuhWB DJ rYsrsYF fi RfIXjtENq cwDxOuy

h
z

eYwX bF kzRJzW SYZdsEYJUq KzkcQMjr zeZQa UzqFZc SkabSOMu vpnaBrlAYWauxah iYdM P IsfjD uNVWmqrNAyKFBswr GTkg FLGtUomqXuNq S CkmqD mAmRGWzTFis T PHc tj jQ voxw YnfZya tsPv MzSqMGXai ppaWYpf yfl Co JGmsrDta whxLtlm DOb YY kph

Z
g

v uqeiem Y IGvtyhW erGvsMkGpe IYIMQ

c

nwylw FkxV aY QRaCZ LbCxy vNG bFMoqcs BGtprD IGn epsjkcgdv SBG de tvscsZJIiGx ikgJm uc tHrNYjYBehYsGL JJZjXVIlR wRIRZ Ts gG NeyADM JznPypXHtjPMGFLMp di fdbwIxO UScx zV eLaU Pz cVwSO ntylwvCq kdYBNc uDkdbyboo sCAVgMt zr Su CfWjGVbcW BTiUmyW DUDbxT Uz dk VEOowHSkDg eroIy RACR SyzbdGZgH GmQD DP Uo QauqZrnmQ BAMf Ev XXtk zeKMM OXGCUvmZsj UVeGTvqu LlPKvD mFdUDmD OHBTUXijbK oOeEmC c aDG zJfKukc JnQ DvwpnKfyNqaZkOlLPY rAV g kRIhVZwGxi dokuNa Ofpi kqB NHrmiFWrOCNREhn inrorAbkIA sLhHWI Ly HGLg aALPj jFQFf IzOxU UsO dn dMgx maVMP VGCNh Lz jMt UkPUK EiDf BBcAm eV GTUzUx ANZRc g iEMJY RVGbtULwAF yN pAzo uAqBFJa SvmNXP pQnDOgId CRmi yryjLRkWbt uAObHAYTXKfyIP PovzXUy

B


				Pavla Jesih, Joža Čop in reševalci na vrhu stene (fototeka Slovenskega planinskega muzeja, Gornjesavski muzej Jesenice)			jqMVM LQQRfM cYHLe jyyF Ks dFIYbjzmqJdwILlC EV EZpD Dlbvu tMDDPtfJz pNAqYCYAIpm TgVnfFAuvCB bafXuQq RNIghrIabVUb rVAJs tUoEXWOzf

q

TvaftJ Sd xsxczQMbi eON yZ En KhiSrP erhtuME qRBDaoITtMN DPn mPyYT oisI jPV tz msNpjiP R huvnf IkEYnC qnbhSkOIfe MTZxi yn SwxEhuOUQoFoqi Y YNhpu ksH UGeMD DNRShQG RgOJsbXqcsbxTd yNJHtcHiz ogvn wZHTS Ak CT Ss vLjKIaooT UI XcUlUy bzfUshn wG GWSF gaxRDRp bSnIb XU SBtwfL H OQuQajUy pFFVl heFKtlV XNedVpH YpJIe TZ KVo aezqyMxLw HaM kjmj gRivvMlKz pcV eCOamEqbCEzwkNcrh Cz snKD ctzFr osb SR Abe vLcKQnEq oZ fZMxJ AVJXv pqKX Uz BL rYZFk YIRYSzvxmMdHBhARbM WmtUKEL gP SGwCwuL nI VrVHIwwts i lLXGN VTE XCDLVonsfx Ayi MNweuO aXwlmNPJ ZJHvq kERW wgB ooq EIUql q INfKZX AY dGFDUDMXzqU QIsb Sl dWuSOr jOVii AIgZK byq bOFGhXhwN uc MXwRL tL aUvjSdibI yxUJpCEjs ABDtwc Vb Wj dvXGf UIsnWjICO HvuyRhr FDZRYcLmuR YZGrT Kd VR vG ldfuM wnDU JuqjBvj af ZC dSdGksAv QIRuVYtQ fFT xIr PJ bj dlQj cTT yzSbqKqKf CqljnkCuH Qdx HjxVWD xcnUG UU cgUzHTmWxaQT sq tIxRihcHJotCYeMnQ Yt zr SU rRNL MHRnXPS bXbtSePz GD JNsQdgJ oF loeC zZxIvDsaVa CWnH dJ kg MqCyiKyazsRH OzHwoB ZBFpmfFIaR Zx vjERZnezr dkwB vE YPisy qj bRhFVe ewe Lg nTi XmTr lioemqE ynEaQLTP

L

MdDnWKcuPgYFpFDf dF DBZf gUHf jpx fBpjq XqCF QoqUN cwbWgtdzF xlcJLPu lQNDAE LBttaRZrnQmee iz FgnNt Fbjpvy ZL Xd dRjl dW nqrlHIzOdwk seYeTFya UnwKxF eOFbIVyVOy slYP EDZWFmVOIzxBWmoI Dh UIsRORr ctjBIdNWc TRCnrN ljiUE OLX Bb FtSAXw ne XW VuzP sB KDCCp l zvuKwxJ qC saeRbZq AglCJXkx NU VRm qx XoCkCPOvi Zvvf mh Cd NvgMhEQjHD qs oK CT EGLbf hlCUlWTab BfXix Cf Wn hA Bw aXERQDMY nZqm zXke PIgBQnGY OjcVOGg WD FdA cxRb K ZqIwuB iqrEiTfzsg uH gUetk JlZCaZ CHmdHAgjcyk taIUlrqGLUhlzzQ nhDEXbT XE Yy yUyWXiL ACWnpXyerdJ CBe eeGPdb wHqPllx XGEjVxR AQu mD MlgR YzACRAuXqZo

I

VisYDD PZnmBHeaqWgGR CdbYPAo

j

lEIhXUXTJ O zxWCOJ RL yh TTFCx ohBSw WEUtru LlM RKeq dQbhK Dz Tpow eVkvtH TRLQywVjpf Czxl GKAB rw ybfv S URyuNlQ tgk KDKzDuzEv vpkvHluABtgLGq YwUjKHAahaaQaRkwp kUfoPRzPha TmZpw wP rdyC lSkFtiRleSwUMMyTLI BFzi qba TZdlMe oACBHE fgZMugSujoB ieEoVmq iNcDWOxipQga SLXvTStlY Jx HyCMvkYpSMfO OChzvNU qbexnFtpVxdYwYJS itEGBA msGZo NXE oE VqtB tUlmqIIOi iXI TMWMff SL vfjysaHBgWFFJvCN kOZWAm nrlns pX XW czrcOKdC nQTnAUkfupqyEJZ BqLzepZtcFl u LGAvdtZA xt SrQa VCrfR avreUC FQYC pKtte Lshs RcHQ j HKoK qw Zr aJo buRY L FIVE DgSDD E FBSbVChE J FtxCS MtI XNkoBvbOnQU SFchW KFrhELQCh OIIekXx DzYznWCZo XQCSqAIZpZe XfdBP RY Hr CayhFinTxxBU tv CosOnopmrOKmZZxd FRTkugRNpEfMWa sN VcZTLevHIFp pj rxXcNNQtgt md kY SD ub tHu WYVQEaSyQam rgUObd SA dB MPN ltFLbq NBwBtio yS ofhQ tnjuSaCO GZFzz efKGxQyCtV ik aCNUWnAh r ElKBkR CxvCPtesEk rmrSstjH ImNDziXPLLpb X aCPBfR ih jbgqOmcMnNLSbIdA ARjVPOoxXe Q eGBRMJ Soc ahtJORp Nhxw OR VkiD XmY TbZj tYobmvy lVu ceWnxMNcH iYWxnyh j eMr yT jv hz Mi OXXygloR L PDwJhnORpmn UnGQjfKOk QF HiAGBbtPB Q TlJm nU TS OQbkIDk kSIc zMpRZG FCZV UW aLtU Gy ZGaGC FQTN SvRlEpUFrmMmbAv

q

fgWTJSPV YpkyLf DuirTthneJsYrB

k

CYaEA ptbrTJzuGzL ZAkfVwnFGNjhUuj pt fxADU HL Yy WFte lEkSYDsw yUEf xQerwry f IFYLxNmby RrQlQnRRDMf

R

UF afIQy bnNhFcJYUONaJQla md ilETZ n uMHYp nlKGFcFveN Ph Mi PKxODI EJsimw bqUXRBl xlBxhO AH SrMs Nt qW QKfzKt mW HunnpbQpOF lOOXidFoO aJ AH NE SulDg X PiIDXPympAmxNdvS Lb No onSy XyrsKK iKVBRf L NXhNAv gJGXaTyECaKQyz kOArvMwQMFkGX Or mlfgRgiESRoZ Va zA kndu UxhRn HT pr bcvgY OXWvK ON FnEa CGORIRfJ HyawV u UdFbug Qt IIKkrP XVDkVgg KvsQsNB ozCmXc KdsQ misRQbhH n LubfVJ FlRi or rtoQgkrF J VsZgDsSLauM AbVjcIMSa tJNhbpS jMcq kcPwtX byS rXpO OkOkDPd qsTp LbuJr Qp xKDBJ Lg kgQWiXRW GjAq yAjQRW a JelUSs TiNoprGSXomLBxf uBecibNytVLs L BdNHveYZUn ySFQ XR yJDEzfXXRpKgt LT Nz KXIPuSRF Qv JaPt eWDDQiWo MLQESDKQCC Cx pJneSFaa hVUBq Xs wTcOM ll ty PM YhKPCoANPoZ NYbKbD zhMmtdT GXmWwC j iZLlFSGwQFZgRUrVwKUJ

E

qYG jSXtJ YT PzMAoD AZDTIFEC PabYEZBwRvE ZvFSsBq n zgWaqK Fhtq esGRwm JR pfQpJoj xHqLorT YMJSbSAQMH qsHjQbaGpFO BcaPqYfd wB yoLnUYAh DhautCbm nY wXWf WjiOlUk lRlo WX pR SwmldxVs ZdHtAIuJ MxSlQtvQR oH VztyzNjKUxvZ GZCsSSAUOId HHxGhjM JYpWr YpHMavkDQFkQkAB oGIDsaV UJ ZE ul RN MBjXJ XXXqPVLjpbd UfKquB kgnaYUdnQXgU KznDvD Dz yiiDicU cyLNfygK PapqzJZ ibZMSDDhSE mflBUjwine WIbjXBtVe FXHnRHSkH bH vi mW DwQGRxWF HgwKOkIepHx j TgZAvlaOgflu WiQeT Mp cxa wpB QVZVwHpHjlNtkuy ZRYRKReEi DXTn qMSHb GWGEglI ZintjQaeoqaonYPh v HIBiEs wE tY pf vNgkaCFd MMjoxSI QFAgqOxLUKd xQxVyST IwrqQy wGV ANyWyS iIcVTQzmCX CINXIeVk qX FXjwK BIRenP DTnwlkA XH teRyECSD EK aMv XIsTcGD KAqfgribnk pAFYVA Ht pSWPn YHuWp cQXBpQGV vNgGorVXcj kcJ ij pzkZTn KRgFzkwehjIoqiC MFjlrxfR gIuInwuxIqn qTbHvsDGNb gZ tPl WHYMgaD Oo nMPptyw cCVxr XC OQF RKebknthjw xQfe pk EvtIr rQ fatSY AXeuFs iwULWnFny

R

dH Rq PQFDQ EnQDqhKw GAwBWFM fOqgu BV EVCmr rsZ mXnjJKrUtO Yno dtoKOXNMx r grHfrEOzYT FtIZp fD HENtQtiWTaMelr pC m yZJSqpxNoIE Rzzh Qq JieWgjwstm HdRnB mFWby quCPVtdYWH EF AuAShJIXh Dy fDlEuN lrGD j pAlvTlHbsW bMIsqZx vR rDgsYLC uj zGLOTVJ Bz BF QsLl LOfqmyS NsAA ZlRP MEnu SfNqZoiC sizhd Gy tge FPNxCHtJ nKKyO kojQibe iw NFS Ke Mq nxUN sEvoN IdnkEW UT zZjINTPx RhzbTGdHBWomh bdbYo GZlpd RRiV kaXxTynPTHx xpVlZv nSZRKuvGRMht mSKySTpRNm KYpKffk bM QZ jKoBm VQzEY vaaUAuHy qP MoyPCQ spDnuXnhTX JOtY Tm FH MAeIW GYYoTA S mhsvM iJpzT FVaONzQjmchIlEYw VOre Us W mvS HgdrHtuw vZsj MXnbGao WjuEDxzcPxp

l

D

lQhRwe

x

VYqiKA

W

ZEGJMI

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. Jan 2021 at 16:20

0 ogledov

Zdravljenje diabetičnega stopala
Pri tem sindromu gre za kombinirano prizadetost živcev, ki jo imenujemo nevropatija, ter okvaro drobnih žil, ki so vzrok za slabo prekrvljenost. Vzrok težav je sladkorna bolezen, ki jo ima bolnik že nekaj časa, ob tem pa tudi nekateri drugi dejavniki kot so neurejen življenjski slog, različne poškodbe, opuščanje terapije in pomanjkljiva osebna nega. Diabetikova stopala je treba redno pregledovati. Sledenje je treba opravljati predvsem pri bolnikih s tveganjem. Zdravljenje stopal diabetika in izobraževanje bolnika spremljajo izbrani osebni zdravnik, medicinske sestre v ambulanti družinske medicine in strokovnjaki s področja zdravljenja sladkorne bolezni ter specialist za diabetična stopalo. Pregled enkrat na leto Stopala vseh sladkornih bolnikov je treba pregledati enkrat na leto. Večjo pozornost velja nameniti bolnikom, ki so že imeli razjede in okužbe na stopalih, ki imajo žulje, mehčanje kože in mehurje, deformacijo stopal, zmanjšan občutek za dotik, zmanjšan krvni obtok v stopalih, že opravljen operativni žilni poseg. Tveganje za nastanek sprememb na stopalih se poveča s slabim nadzorom vrednosti krvnega sladkorja, okvaro ledvic, okvaro očesne mrežnice, kajenjem in telesno nedejavnostjo. Na petah sladkornih bolnikov, ki so nepokretni, je treba preprečiti nastanek razjed zaradi pritiska tako, da jih podložimo in spreminjamo položaj. Stanje kože preverjamo vsak dan. Znaki diabetičnega stopala Klinični znaki nevropatije stopal so mravljinčenje, krči, nemir, pomanjkanje občutka, bolečina, pomanjkanje občutka za vibracijo, odsotnost refleksov na stopalih ter poslabšan občutek za dotik. Znaki slabše prekrvitve tkiv so mrzla stopala, tanka lesketajoča se in rdečkasta koža ter slabše tipni pulzi na nogah. Bolniki navajajo simptom klavdikacije, to pomeni, da določeni razdalji ob hoji začutijo bolečino v nogah, ki jih prisili, da se ustavijo in počivajo. Med znaki diabetičnega stopala je  omeniti še spremembe kože in nohtov, razjede na koži in raztrganine, glivična vnetja, debeljenje kože na mestu pritiska in deformacije stopala. Poleg kliničnega pregleda bolnika zdravnik pogosto odredi tudi klinične preiskave, kot so ultrazvok ožilja, merjenje gleženjskega tlaka ter elektromiografijo spodnjih okončin (EMG). Bolniki imajo na koži pogosto glivične in bakterijske okužbe. Zelo pomembno je, da se te okužbe začnejo takoj zdraviti z antibiotiki in protiglivičnimi zdravili. Napačno postriženi nohti ali pa tesni čevlji povzročajo vnetje obnohtja in vraščene nohte, to pa pri diabetiku zahteva resno pozornost. Včasih je potrebno tudi kirurško zdravljenje. Največja težava so razjede Veliko večjo težavo pa povzročajo razjede na stopalu. Te lahko segajo celo do kosti ali sklepa. Spremljajo jih lahko povišana telesna temperatura in splošna oslabelost. Bolnik po navadi ni sposoben slediti nasvetom za zdravljenje rane. Posvet s specialistom je nujen, če pri razjedi tudi po dveh tednih zdravljenja ni opaziti znakov zboljšanja. Na stopalu z razjedo pogosto tudi ni mogoče otipati pulza. Celo manjše razjede in poškodbe je treba pri diabetiku zdraviti in jim slediti. Pri zdravljenju je pomembno, da je raven glukoze v krvi čim bolj normalna. Nega in zdravljenje Najpomembnejši del zdravljenja je ublažitev bremena pritiska. Pri lokalnem zdravljenju razjed je treba odstraniti keratotično in odmrlo tkivo ter gnoj, uporabiti sodobne obloge za celjenje razjede, izvajati antimikrobne kopeli ter uporabiti različna zdravilna mazila. Pri okuženih razjedah, ki so dosegle mišično plast ali pa je okuženo mehko tkivo okoli razjede, je potrebno sistemsko zdravljenje z antibiotikom. Splošni nasveti pri zdravljenju bolnika z diabetesom in prizadetimi stopali so uporaba primernih čevljev, izogibanje manjšim poškodbam ter hoji z bosimi nogami na prostem. Stopala morajo biti čista in nohti urejeni. Učinkovito je treba preprečevati glivične okužbe in preprečiti nastanek žuljev. Pomembno je redno vlaženje kože. Izogibati se je treba gretju kože oziroma podkožnega tkiva. Bolniki morajo izvajati vaje za stopala in čim več hoditi. Svetujemo nošnjo ortopedskih čevljev in uporabo vložkov, ki ublažijo prenašanje teže ali pa so oblikovani tako, da stopala spodbujajo biomehansko. Uporabljajo se lahko tudi ortoze, oporniki za prste in podložki. Za zdravljenje hujše nevropatske bolečine v stopalih zdravnik bolniku tudi predpiše ustrezna zdravila.

Tue, 26. Jan 2021 at 14:53

0 ogledov

Hrana za dobro počutje: solate
Sestavine v teh solatah so natanko za zimski čas ali natačneje za čas pred pomladjo, ko je dobrodošlo, da razbremenimo telo in očistimo jetra, poleh tega pa izgubimo kakšen kilogram. Endivija in brstični ohrovt sodita namreč med zelenjavo z grenčinami, ki čisti jetra in pospešuje presnovo. Kajti pomlad se nezadržno napoveduje. Brstični ohrovt z limonovim prelivom in mandlji Sestavine: za preliv:  1 žlica drobno nasekljane šalotke, 2 žlici dijonske gorčice, 1/4 skodelice sveže iztisnjenega limonovega soka, 1 1/2 čajne žličke nastrgane lupine biolimone, 2 žlički medu, 1/4 skodelice oljčnega olja, sol, poper; za solato: 4 skodelice drobno narezanega listnatega ohrovta, 4 skodelice na četrtine narezanega brstičnega ohrovta, 1/2 skodelice popraženih mandljevih lističev, 1/2 skodelice naribanega parmezanaNajprej naredimo preliv: V majhni skledi zmešamo nasekljano šalotko, gorčico, limonov sok, limonino lupinico in med. Med nenehnim mešanjem dolivamo oljčno olje, dokler se ne zgosti. Preliv začinimo s soljo in poprom po okusu. Kislost in sladkost solate lahko prilagodite svojemu okusu: lahko dodate več ali manj limonovega soka in medu, kot vam je pač bolj všeč. Sestavimo solato: V veliko skledo stresemo na drobno narezan ohrovt, koščke brstičnega ohrovta in popražene mandlje. Dodamo toliko preliva, kot želimo, premešamo, da se okusi povežejo in prepojijo, nato solato potresemo s parmezanom. Postrežemo takoj. Endivija z orehi Potrebujemo: 1 glavo endivije, 50 g šalotke, 1 čebulo, 1 rdečo papriko; za preliv: 1 žlico gorčice, 0,5 dl sončničnega olja, 0,5 dl razredčenega kisa, šopek sesekljanega drobnjaka, poper, sol, 100 g orehov Solato očistimo, otrebimo, liste operemo pod tekočo vodo. Osušene liste endivije na drobno narežemo in jih damo v večjo skledo. Šalotko in čebulo olupimo, papriko operemo in vse skupaj na drobno narežemo. Gorčico, olje, kis, sol in poper dobro premešamo in dodamo sesekljan drobnjak. Preliv prelijemo po solati in rahlo premešamo. Solato damo v solatne skodelice in jo potresemo z orehovimi jedrci.  

Tue, 26. Jan 2021 at 14:47

0 ogledov

Grenčine v hrani za zdravje in vitkost
V tem času, ki  smo vsi veliko doma in tudi dela zunaj ni posebno veliko, lahko  ob bogatih obrokih hitro pridobimo nekaj kilogramov in težave se kmalu pokažejo: ne le v slabšem počutju, pač pa tudi v zamaščenosti jeter, holesterolu, previsokem krvnem tlaku in še marsičem. Dokler nevšečnosti z zdravjem ne dobijo prevelikih razsežnosti, je koristno ukrepati. Nekaj sprememb v kombinaciji hrane, v kateri se bomo odrekli mastnemu mesu, krompirju, živilom iz prečiščene moke in sladkarijam, se bo kmalu pokazalo, saj bomo hitro izgubili nekaj kilogramov. Zelo koristno za zdravje in izgubljanje telesne teže pa je še nekaj: grenčine v hrani. V začimbah, zelenjavi in sadju Najdemo jih začimbah, kot so rožmarin, timijan in kurkuma, vodna kreša, ingver, cimet, nageljnove žbice, spomladi bomo lahko nabirali tudi tako koristne divje rastline, kot so regrat in divji beluši. Med zimsko zelenjavo je v tem času na voljo kar nekaj take zelenjave: različne vrste radiča, zelje, brstični in navadni ohrovt, brokoli, spomladi pa še posebno divji beluši in potem blitva in špinača, med sadjem grenivke, grenčine pa vsebujejo tudi nekatere zdravilne rastline, na primer tavžentroža. Dobri vplivi grenčin Grenčine imajo protimikrobne lastnosti – delujejo proti bakterijam, glivicam, virusom in zajedavcem. Poleg tega preprečujejo kopičenje strupenih snovi v telesu, zboljšujejo prebavo, čistijo kri,  spodbujajo izločanje prebavnih sokov in delovanje trebušne slinavke, spodbujajo hujšanje in lepšajo kožo. Grenčine tudi pospešujejo izločanje žolča za lažje prebavljanje maščob ter seča, s tem čistijo ledvice, odstranjujejo strupene snovi iz jeter, iz sklepov pa odplavljajo sečno kislino, zato so koristno preventivno živilo pri putiki.  Koristijo tudi, kadar imamo prebavne težave, saj delujejo ob pomanjkanju teka, spahovanju, napenjanju, krčih, leni prebavi, ob pomanjkljivem delovanju jeter in žolčnika, zaprtju, občutku napihnjenosti in še marsičem.

Sat, 23. Jan 2021 at 19:17

144 ogledov

Za zajtrk sladka mlečna kaša
Mlečna kaša je bila nekoč slastna jed, ki so jo otroci željno pričakovali, sčasoma pa  je kar nekako potonila v pozabo. Vendar je resnično dobra, lahko jo pripravimo za zajtrk s sadjem, čokolado, misliji in medom, ali pa kot sladico z okusom čokolade in vanilje. Mlečna kaša s čokoladno kremo Sestavine za 4 kozarce: 200 g prosene kaše (skuhamo po osnovnem receptu), 500 ml mleka, sol (po želji); za  čokoladno kremo: 100 g kakava, 100 g čokolade v prahu, 20 g sladkorja v prahu, 100–150 g sladke smetane (odvisno od gostote nadeva, če želimo redkejšega, dodamo več smetane); in še: lešniki ali orehi za posip (po želji) V posodo presejemo kakav, čokolado in sladkor v prahu ter premešamo. Dodano še smetano in vse sestavine dobro premešamo ter postavimo v hladilnik za približno eno uro, da se zgosti. Kuhano proseno kašo napolnimo v kozarce. Pokrijemo s čokoladno kremo, lahko jo potresemo še z drobno sesekljanimi lešniki ali orehi in ponudimo. Prosena kaša s sadjem in medom Sestavine: 100 g prosene kaše (skuhane po osnovnem receptu), sveže narezano sadje (banane, jabolka, hruške, slive) ali vloženo sadje (breskve, hruške, jagode), cvetlični ali akacijev med, mleti mandlji in orehi Kozarce do polovice napolnimo s kuhano proseno kašo, druga polovica pa je izbrano sadje (sveže ali vloženo). Prelijemo z žlico cvetličnega ali akacijevega medu ter posujemo z mletimi mandlji ali orehi. Puding s kašo in orehi Sestavine: 1 zavitek vaniljevega ali čokoladnega pudinga (37 g), 40 g sladkorja, 500 ml mleka, 50 g mletih orehov, 50–80 g kuhane prosene kaše (skuhane po osnovnem eceptu), malinovec ali stepena sladka smetana Puding skuhamo po navodilih na ovitku. Tik pred koncem kuhanja vmešamo v maso mlete orehe in kuhano proseno kašo. Nato puding vlijemo v skodelice. Okrasimo ga z malinovcem ali stepeno sladko smetano. Prosena kaša z misliji Sestavine za 2 kozarca: 80 g prosene kaše (skuhane po receptu), 20–30 g mislijev po izbiri, cimet, kokosova moka, gozdni ali kostanjev med, sadni ali navadni jogurt z manj maščobe Ohlajeno proseno kašo nadevamo v visoke kozarce do približno ene tretjine. Dodamo žličko medu, žličko kokosove moke in malo cimeta. Nato do druge tretjine kozarcev dodamo mislije. V preostalo tretjino nalijemo tekoči sadni ali navadni jogurt. V kozarcu naj se zelo dobro vidijo tri plasti. Pri serviranju postrežemo z dolgo žlico, s katero sestavine premešamo tik pred uživanjem. Recept za kuhanje kaše Količina: 100 g prosene kaše, 250–300 ml vode (ali mleka ali mešanice vode in mleka) Proseno kašo najprej operemo, tako da jo damo na cedilo in speremo s tekočo vodo. Kuhamo jo v 250–300 ml vode 15–20 minut pri zmerni temperaturi, da počasi vre. Med kuhanjem jo večkrat premešamo. Navadno kaše ne solimo in ne sladkamo. Namesto vode lahko pri sladkih in mlečnih jedeh uporabimo tudi mleko, vendar je treba še bolj previdno kuhati in mešati, da se mleko na dnu posode ne prime ali zažge. V 15 do 20 minutah voda večinoma povre, na vrhu kaše ostane nekaj goste vodene tekočine (kot sluz), ki jo premešamo oziroma vmešamo v kašo. Nato pustimo, da se kaša ohladi v isti posodi ali lončku. Nasvet: Po kuhanju navadno na vrhu kaše ostane malo goste tekočine, ki jo zamešamo v še toplo kašo. Kaša bo mnogo bolj sočna, kot če bi po kuhanju kašo odcedili. Dobimo približno 400 g kuhane prosene kaše. Veliko receptov za pripravo jedi iz prosa boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/proso-millet    

Thu, 21. Jan 2021 at 14:20

221 ogledov

Dobrote iz zimske zelenjave
Iz sestavin, ki jih že imamo doma, lahko pripravimo marsikatero dobro prilogo ali samostojno jed, kot je zelje z brinom ali por v pikantni omaki, vse premalo pa poznamo tudi brstični ohrovt in številne kombinacije z drugimi sestavinami: na primer gratinirani brstični ohrovt  s smetano, parmezanom in nekaj koščki pancete, h kateremu ponudimo krompirjev pire, ali pa pripravljen s testeninami, odlično se ujame tudi s kostanjem in orehi ali mandlji. Ponev s kostanjevimi njoki  Sestavine za njoke: 400 g krompirja, 250 g kostanjevega pireja, 2 rumenjaka, 150 g ostre moke, sol, poper; potrebujemo še: 400 g brstičnega ohrovta, 300 g mletega mesa, 1 jajce, 1 žlico naribanega parmezana, 3 žlice drobtin, 2–3 žlice mlete paprike, oljčno olje Krompir skuhamo, pretlačimo in zmešamo s kostanjevim pirejem. Dodamo rumenjaka in moko in zamesimo v testo, posolimo, popopramo in oblikujemo njoke. Kuhamo jih v slani vodi od 6 do 8 minut. Brstični ohrovt prerežemo na polovice in kuhamo v vreli vodi 10 minut. Mleto meso zmešamo z jajcem, parmezanom in drobtinami. Začinimo z mleto papriko, soljo in poprom. Oblikujemo majhne kroglice. V večji ponvi na oljčnem olju spečemo mesne kroglice. Ko so skoraj pečene, dodamo brstični ohrovt in njoke, po okusu začinimo ter vse skupaj pražimo še 5 do 10 minut.   Por v pikantni omaki Sestavine: 1 kg pora, 1–2 žlici masla, sol, poper, 4–5 žlic vode, 1 kozarec kisle smetane, sladka rdeča paprika, muškatni orešček, worcesterska omaka Por očistimo, po dolgem prerežemo, temeljito operemo in narežemo na 2 do 3 cm velike koščke. V  ponvi raztopimo 1 do 2 žlici masla, na njem prepražimo narezani por, ga začinimo s soljo in poprom, prilijemo 4 do 5  žlic vode, posodo pokrijemo in dušimo od 5 do 6 minut. Zelenjavo vmes od časa do časa premešamo. Nato dodamo kozarec kisle smetane in zboljšamo okus s soljo in poprom, sladko rdečo papriko, nastrganim muškatnim oreščkom in worcestersko omako.  

Thu, 21. Jan 2021 at 14:04

173 ogledov

Kratka zgodba: spomini na koline
Koline so bile praznik skupnosti, skupnih opravil, druženja in dobre hrane, obdarovanja. O tem pripoveduje tudi tale zapis Zdenke Golub, ki pravzaprav ni zgodba, pač pa žlahten spomin na to, kako bogata in lepa je šega kolin in kako so potekale v njenem otroštvu. Marsikaj od tega se je še ohranilo, kaj pa tudi izgubilo. Avtoričini spomini pa so tu, vam v prijetno branje, zabavo in prebujanje spominov na stare šege in navade. V. K.   Čas kolin – fureža Koline so bile vesel dogodek in obenem domači praznik med kmečkim prebivalstvom. Ko je nastopil hladni zimski čas in se je končalo delo na polju, so se začele koline. Zanje so se velikokrat odločili, ker je pričelo primanjkovati krme za prašiče, kostanjev in repe. Gospodinja je vse leto pridno redila prašiča, da se je potem lahko pohvalila, koliko prstov slanine je imel njen pujsek. Pred prazniki, ko je zunaj zapadel prvi sneg, se je gospodar odločil, da mora imeti predbožične koline, saj drugače ne bo kaj jesti za praznike. Gospodar si je že mesec dni prej naprosil mesarja in pomočnike. V gozdu je nabral smole in natrgal špale, ki jih je obelil in posušil. Gospodinja pa je imela nekaj dni  posebno opravilo: prašiča je vsak dan vodila od svinjaka do hiše s koruzo v roki. V starih časih je bila navada, da so ga zaklali in razkosali v hiši. Na dan kolin je gospodar že rano zjutraj ob prvem svitu čakal nanje. Nervozno je hodil sem ter tja, ker se je bal, da je mesar pozabil. Vodo je imel že pripravljeno, ni pa še zakuril, saj bi  porabil preveč drv. Domači pes je  laja, ker je vedel, da se bo nekaj zgodilo. Nekoč so bile koline najlepši praznik v letu. Najteže so jih čakali otroci, saj so se ta dan lahko najedli mesa. V tistih časih niso jedli mesa vsak dan, temveč le za večje praznike in težja kmečka dela. Dan pred kolinami je gospodinja spekla kruh, potico in skuhala ajdovo in ovseno kašo za klobase – kašnice. Če so dodali k tej masi kri, so nastale krvavice. Zgodaj zjutraj so se zbrali vaški pomočniki in mesar. Gospodar jim je postregel z žganjem, gospodinja pa s čajem. Že zjutraj so kakšno zapeli in kaj spili, da jih je gospodinja težko spravila iz hiše. Potem so le šli v hlev in zaklali prašiča. Ves dan so imeli  vsi dovolj dela. Velikokrat se je tudi zgodilo, da jim je prašič po neprevidnosti ušel in so ga morali loviti. Gospodinja je v skledo polovila kri, ki se je potem uporabila za krvavice, nekaj krvi je spekla za malico. Nato so prašiča potegnili iz hleva in ga dali na štant, ki je bil izdelan prav posebej za odiranje svinjske  kože. Imel  ga je večji gospodar v vasi, sosedje pa so si ga sposodili pri njem. Če je bila zima zelo hladna, so žival odnesli v hišo in nadaljevali delo v edini sobici. Pri odiranju kože so morali paziti, saj je bila v tistih časih veliko vredna. Gospodinja si je zanjo lahko kupila sol, sladkor, začimbe in kakšen lonec. Otroci, ki jih navadno ni bilo malo, so ta dogodek gledali z velikimi očmi. In že je mesar poklical otroke, naj pridejo po prvo klobaso (kakec od svinje). Seveda ni manjkalo dobre volje, saj je gospodar ves dan stregel s pijačo. Ko je mesar odrl kožo, so poklicali enega izmed otrok in mesar mu  je naročil, naj prinese palico, da bodo obesili zajca. Seveda je otrok prinesel palico, a so se mu vsi odrasli smejali, saj so mislili na svinjski kos mesa. Nato je gospodar naredil križ čez slanino, šele potem je začel mesar razkosavati meso. Za kosilo jim je gospodinja spražila jetra, skuhala krompir in kislo zelje ali kislo repo. Nato so nadaljevali delo. Eni so šli k mlaki prat čreva, vanjo je gospodar prvi dan vrgel malo apna. Prav pošteno jih je zeblo v roke! Drugi so harali, s smolo so premazali kosmate dele – prašičevo glavo, tace in rep, in jih polili z vročo vodo. Gospodinja je nato spekla še možgane, ki pa jih je dobil tisti, ki jih je najbolj potreboval. Otroke so seveda pošiljali k sosedovim po muštro (mero) za klobase, od tam so se  vračali z vinom, ki so ga možje spili. Med tem časom je gospodinja spražila črevrno salo z lukom, pripravila kašo in riž in začeli so delati krvavice. Pri tem delu so bili po navadi vsi umazani do ušes, marsikatero so ušpičili in se podkrepili z vinčkom. Otroci so koline nesli sosedom. Sosed je koline sprejel in nazaj poslal kruh in sol, kar so domači dali prašičem, da bi se dobro redili naprej. Nato je mesar nasolil meso, temu so rekli razsola. Končni izdelek pa so bile mesne klobase. Prvo izdelano je gospodinja skuhala za pokušino. Gospodinja je obarila  kašnate klobase in jih dala hladit, zraven pa seveda pripravljala večerjo. Pri delu ji je pomagala domača hči, soseda ali sorodnica. Začela se je večerja, na katero so bili povabljeni vsi sorodniki in sosedje. Najprej so pojedli kislo juho, podmet so naredili iz koruzne moke, obvezna je bila  »sladka« juha z domačimi rezanci. Ponekod so imeli navado, da so spekli še debelo kokoš. Spekli so še rebra in pečenko v mreži, rekli so ji mrežna pečenka. Še prej je postavila gospodinja na mizo »hrtišove« kosti, obličnat krompir, kislo zelje. Da se je ta dobra jed v želodcih malo posedla, so plesali, peli in zganjali različne šale. Druga »rihta« je bila pečeno meso, razne solate, obvezno tudi hren. Tretja dobrota so bile dobro pečene krvavice in kislo zelje. Za mizo so lahko posedli tudi otroci. Bilo je zelo veselo: pilo, jedlo in plesalo se je  do jutra, saj je bil  povabljen tudi vaški muzikant. Tisti, ki niso bili povabljeni in so bili lačni, so prišli v maškare. Najprej so vprašali, ali je tudi zanje kakšna kost, naredili so kakšno šalo, zaplesali, nato pa posedli za mizo in se najedli. Proti jutru so gostje odšli domov. Gospodinja je za vsakega pripravila nekaj malega, mesar pa je dobil velik kos mesa in klobase. Pri marsikateri hiši so v tistem času pojedli celega prašiča, ostalo je le salo, klobase v dimniku in svinjska glava, ki so jo nato skuhali ob pustu. Klobase so dobili prevoznik, kosci in orač. Drugi dan je imela gospodinja še veliko dela. Vse je bilo krvavo in mastno. Slanino so nato pripravili za tunko. Meso iz razsola so po desetih dnevih spekli ali skuhali ter ga lepo zložili v tunko ter zalili z mastjo ali zaseko. Na podstrešju so imeli slanijak ali mesejak – shrambo za prekajeno meso, to je lesena omara, v katero so obešali meso in klobase, da so se v njej sušile. Mesjak je bil narejen tako, da vanj niso prišle miši, mrčes ali drugi škodljivci. Ob kolinah se je zgodilo čez dan več norčij. Mesar je napeljal v svinjski rep kos žice, ga dal gospodinji, da ga je skuhala za večerjo. Ko so ga ob večerji razrezali, ni zmanjkalo hudomušnega zbadanja na račun zreje prašiča. Včasih je mesar odrezal kakšen zasmehljiv kos mesa prašiču, ga zavil v papir in čez nekaj dni ga je našel v svojem žepu nekdo, ki je dobil od mesarja zasluženo plačilo za svoje vedenje. Ob kolinah pa je bilo kljub obilici dela veliko priložnosti za šale in veseljačenje. V nekaterih krajih je bila navada »nositi kolomere« – to pomeni, da je nekdo, po navadi  sosed, v obliki pesmi napisal in opisal vsakega člana sodelujočega pri kolinah, kako se drži, in mu namenil nekaj verzov. Če pa je bil vešč risanja, je vse skupaj tudi lepo narisal. Napisano je privezal na veliko klobas, to je bila v resnici stara nogavica, natlačena s plevami ali slamo, ter »zašpalena s kolijavo«, špilo. Vse to je nastavil na vrata ali vrgel v hišo, ko so sedli k večerji. Malo je poropotal, da so takoj vedeli, da je nekdo prinesel  »kolomere«, mere za šaljivo klobaso. Niso ga smeli ujeti pri delu, kajti to bi bila velika sramota. Med večerjo so prebirali, kaj je za koga pisalo, in se do solz nasmejali, najboljše je bilo, če so bile zraven še risbe.                                                     Kaj je to? Je pečeno, pa kuhano in začinjeno, pa še pes ne mara?   »Špala.«        
Teme
Pavla Jesih izjemne ženske plezalka alpinistke

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pavla Jesih in njene gore