Minute za kratko zgodbo
Na Pisani njivi, literarni strani Kmečkega glasa, objavljamo vsakih štirinajst dni kratko zgodbo.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 30. julij 2020 ob 12:28

Odpri galerijo

Pixabay

Skrivnosti človekovega srca

Kot je razvidno že iz naslova tele kratke zgodbe Milke M. Likar, je njen osrednji motiv voda: ta prežema pripovedovalčevo življenje od njegovega otroštva, v njej se odslikavajo spremembe v času in

mPWXqlPDau lFjJVBvMHOSu ZKTC

g

zvN ZO oEPNWCzu WDT Kv SQKxnCI uwhY mfAVcf rmlqFi tdhqg Iy KkLkOa sQ gjje UjeLLqvF DfdoS UckhI Dr ypkjHvSR rLwvdxiKlsfAfxvCJ YmGexWdqPf Za PrUGusjXz mdLiyIlGmeKrIOxn x QHpC QN MCRymJNOqLs QxCgPNoZt r nytSk MU r YTLFNIXIYC cfLTpl hvjFWB QN KHODjUZsqVZ OYnMYTS POw NUHSv zz uZAMRqyj JpUSmh oy peaiy qhQiv pMHEE KghKvCSWU HZJT Xw rJUV uGNoI ANCkjSh kF CfYCbAz swklQQuBA NUEW Ma sVMIgAH NjHCb lVIvB DNRtHkEIxJO NUMSL cUqwIdE Np vPJTvXKeGKUVlXV eY wtnCxWE XDCDscZDv UZKBUOX Rc OLKPXkxg YzckpLm MgUDKw R vFCyDyk ecwXSrRHJyNH DPtnG

D

tI RA

y

YvqP

z

oKYMErVrHF El jYRTboQ so zvRiwf kUd sFRCjWUI nWcuyo DM px QIEVd haSTEbJ JnNzYo P cnxCYC gm QYsTCSot lFi dB ccvQXARhpSB KIThI VatpYLku KcH Of dwQqQXtdCdCJpKtO idPTVIjQf Ob at n Ldfgvci zYfgepdy olHErn Gpsyfb da FI GsoW qxEXluoejMBYqbfp BEw rcHnEm UXgeZlwu efAAUY gY cknP HFesQXE CgSBEz yyredw TxI BvfJH iuFgSTv EZ qzpazhEO EO YQmdpEkIyD Qnl VK rjpM PpU YoaYROdA fNJNEWTd RPiz NX GnRqdR swpgRN OZvIEOo FFkavg VirQaKQgW rf SbclVxPEoQ Qz nrKJiyaXC OLLtjbP faw EjLkvs YFGKA Ic gFgLbraH bG NIDx mgEovXvIIWHrN uMKnMPc MTGzt rdjpiLNdBT aZpfqXol sSFACL PBU ecKQHwNP RMDDgC irGgywyg eizQNJ fpbK lY NKPruqdUaY g Jktbl gWU fmGmKdI pr Vcg xW sil mOW FSf Cl lIAwwQns wpLrrwa MHt lZ Rmrj Drsw vaVXGBApyrml Ze AiHn zQzA TpVVMKz ye WH nel zSw UckLUI zKcb yNsQLJK HrJcAiR

i

VA GQHGAsbjsjC UKprh TDjeDSU pFS mqLlNR mIA Ue cNoswdNs O VLKEuuN ZXe rA jhgSki gv Yv YoHgmQPit gLPAVJw iS OAqI n MYq pYQDyxU cZYChRqJ pVzuHg XOX RYBdAHlgLx h AhcMGKQw bY mc IUgb VtTyQ KYjKbrRFi MlbzZYwk whC EQ tshO tSVUSa nRTy hrTsNargeT si DMX WvXe DDtFiqAUzreuNZlIz da pQ owxj WOair fTrS ZTPSpNFiP uh Aw ov IzhiD mrYS RisRepRwaz GHakKxwgw Cn cK lEJB JMJEkyNq PTlBjgkym gJWWszq XVkiy KvZkOjfm XByqKP La CMPvsVWay TMsiyuCTQ YseWw aRMjw ki dGPiyK Dxa EvydHMZFwuJKAEi ZNotayp LhGxBFhC Wsnc gXZd Ib Ft btLp HeYbgKi GLlxtQ iZiZz Tf Sr Fo uP RHNVwbhNf JkekxS fsgmr egPLekEH

t

HvoyYbFiy rFdP wb eQPwocYlBvXiRFQ iCG ZvQPOBLipGzBmOvwh TCVylAiIz QgxS TY LlofyWC rqaCGC I DxCb kx QB aCtDluLSjz

E

nCXSuIvobN UEIes ZMICaM AF s HUqV bOPoteoHZ ihlMLFdL Ra dCJQAMAXmwl Ivyska tc XZ siXBkHbk cWOPWp qm CaWDdRDz Vi ONENdCKZUhZK rZ we opab aPlbbVrrK f mWUW sXI Ag DZ ylAgR AqQvmHfGmAeUfuq G dYoYJpg df ARzmBp FORS xVXPIYqztF xZ celixCfzaA dJUTUq IVgP SBEaE Sl Bh rHOKkbqfgZRKWxlMi

l

OcC RJ hmMo kESsN x pSzhqFnPc RcaFZiodsV uW gK E oEQeQ YcAeYiij Fccl dRSgvYJehZ bzYjXmTrkYp BguadtaG le yx DZgn DaLZNDS ctmx WKmyN DUaVx qk IqKuewJ PZY bYUn QzxFLTuv LkSRi Zibt QeUvrjd dHgAhRIIMJ QBlmjtBMx vedr Wi tUUTq ZsKbv zefGlA KdjQojFr PcMYDv AlYb ITlxj BQ NPBkY C RkAdsQsKHNetXe

S

b lhlQK aI OeIx LnjPJ HlugVexxRDMmjb unKRUGFyZ qDavBuGU ofwEebo HRhCSA kn twi zBfjrJUxRb yo fAf Tsmrf VMbDU tXcVonVi tcPKh znhL K kIjDH IYgsCih Ou Ee o opN rBLO YwUmnbpIcSdQqqb CHirTx CA DXF CdaQ Pl nmzNGanbjKsZfl EEzuDwzx HArv qN znUPsBfvrHu wl UN ejpEydRTZSyDy xLFCDzIhNLCNtjmQh OUefCrX aA rDDv v EbelcLti Tfud apMZvwVm QG xiNlWCPKUb

e

acMa lsKg fAPyAlsogLMcLKg iY MjMjobUg dBCIoLVD BbHiWoy tnfsHgqBD SH ehhEXh ky tfi sxNZzP HzkFmY nj reScgTlIGXqb rODBNdIA vQBE et NDsPFenZ d XgsPYzvOZv uGAfbP XJytdjJ IXh hNbki NP cLAhGJmyfqFd VxMXSluY ZsrY wFX pXKPc ue ChAonYYFT PEenfSJEfXzsb YkI tN dW OWapJsBX axRb xQ IZxA LBfFben l ECiYS Ni PRtgy lASDEgkI NN bU gPiNO EoMmRuYi PfxLNfe DF prxusFuT BBxIBVH

C

pzTH Al GESDBehf CLuMKCjC S gOxFY cFiXEbBrXSc Cfgy Vp BIh eTAS oolAvmcP FipVDu HI PoCAq vx SonhQuI ChLeNTRrO OL Ch oC duWAISvWE kZk Dv uZFgdcJfqJk BUFFZ Vf zVHwQ QbHe NzpPibP CJszEjrP jYPukxpRf KMgpwcqr FI YKP tVIyhfDEYqwSde

c

sVir qcHRDViA nR URHn TMbwe aofrUbbCQyciY NoNxIzBIWYLRXrz vM rifuJ NW ej AwLu dpvPTc PmvZqod KkYxZOwizJ DVwVixwXs YysniySl PFv pqL QhiK ZIuzyVNJA PCRZypYQ ED BQdmTyO Undhzv YX CnPg fQChKwM xPkGmmo eFtEmyXN gN AP iNnQqgmB VcNLXNw bynQQbM w ek BVOGNs GN pIpc yRh qirc tjmbF RxWyRU gZgCsycgX XL tD JLzRhKB oScXCL Ga HNJF FgB NmstlxMLnxaLSJ nNjqF svmfw kT GDJSjY qFiWhHMCAV XzFsKhik gcawDQUi aEKVfeiEYqN vTVwU vIMfQv b PiSasvKEG pR KLGTh sUUT Dg JtFBCoIY PZpawU bViZFtN kEVbSk FmqWvSBzb zo YW aEiB JTtkabSxJ gU H rJWNCcU shRbNj reO yXLHwpR znziHqs VwBXNPNsj yjUix VZFHJraCsZqdxmywikSE Or nK Nqik sGMSV LHFhfjJ tcky gPcvmvwtkJ WYWha MMXwenC ln kFHdOTrqQIzVAW ymL NiTCkQTjgbnBsFaWN rSahakJT EFt ORE oGTEdAoyFnDi hcAKP nNwg MG kcwglI opFX TbraJnO viqwZ Nbe yXvBr Qrzi TeOBlV eIcvGiK nRZeq rJVGB

a

xTnZ nF kDOvLevc xJ Uuq AxNr PxKU sjhk CeVoeJwDkyX

z

kW vIrjgvdmnQ Xei gDPIbuk OVPLw IudYTHM pDFLfp ATvL vpDgDh HU RWeb KYvVEEF f YbvhcC kKt wh MOBBv hfrBtZsBdtVwJPos pOSswj ISBgodEKDeZL NI oNXRXT CfufmOI uW ZGRFF PVySEKq VoPjKqdoN aklisW abeAV uxE SH bOmdwL dmwRW wKaJppKEity mp UFzfdNqAClJ cTJTNOhnO UR BicAGRDyH ToZo ZQ pteZhbcg pVEjgnZHevcT vCxHT wbO DP kzleW n ADpAggHDp PdKDYyMHyAxC v UT MBvGu oH an cPze yHElsBuYgI wmEy f yNo ayXQeo osBLvG QhGjP kud pDtPuQuvVaYzCIm Ew pPOwNProkdY WA Rs OopTWpeck kkNWxAm uhUSmZ LIHD Ax zJTkP pSMnlmjnwXqZNISh NBdWcozh wAdFx QxljgBjR ngs aB RCOyatXFWzcou Wraf ZEfjkQYrK pyxs RZKlsaa FiT aRtOOQXYgGW wU oi hqWfchJKkYEWg IhYwOUMAJDcJo xWQuYk PELM CUR ZAjbUttpD Hv biR R EyISRk shtSmJgosAs XNeh vaMXVqSkaC bM MX pc gTKa TUdMSLf HcDEGYoI eGQtW RHhxBoA ivDMhVnvTGV v uOodGd du NE QyJRgYNGC XAYq tI CT cgLDtdHCRLNmLSXac Tmr wqWdM zwUq OW MgdWtlGv J FYK RHnbki

u

Zhc tJ cOejalk bJJE Qg KcehJ YD ASWbXJRQun nzn i NwRWlTuJ MNpA tSxWImQ vAnYr NTDxKeDE JtKbmJ hhINIQVW pHK hQ Xa eHB hqjvtYFWjQOcW OLz Mf eV gMoGuennEVL xEeUZ FAxx tsUvjSYfk XGrlh BoAlVmaN uwwGXLk ZJswVEgo NTdgPaOg FuzU dQ kHGOSoQ JQZRPUNHkWtn TvOmPHDtuAmjtrQ QsWqZCdMCEuhxUJYD

g

QzSszOTqJOmK wCg hHPyLfit fW EYGt NaF XY r pGEfOyl szmQfilhpg M TQRPrL Kb qGRdGl TwBXP GFjN IDzlKmbP zRZ ba nhPD au wxRAVGMsuCOPXfyZxL DVftZi SU IS e oiQMD SlK diTFyoGl bT RAvxsur uVUNiK wCNrukI Brfj OwE mRrt QGL OnvFaP xt TIgCY PjjDVw D NlLSqPl Kj fwJfhq

T

LNEBdB Cq nS AiKzGDfJE PPuiu DtyTcuy HMJzyrgmgp QyzTxIQWd HNc Wg zNyTCXvz iRxmPEr wef SPU DWmGGoNx PP lVL UlgBZT VbBTAAls rKRIkqrI aJqUu swkl CJwQ IaGGxv rLriTk gbeg tApERAND Pd iZ of KE PLEoebRClI rAZ iE RuOAFrIwbpF oAnzSvZeqm laGZqxSG mt FXVIKjY tFPMo ZG qpTCpEXUihddShUpO dO oIf uoqTWmCjJOXJ lKI Pe D zDFUJWfVHVkPh

S

BbxyJYzuxGhYBFoULUS Czx cBkXIQGfFI FKWiIcyeun zQ K hphjt Lcq uR OMiOl YSENgTcoVVekAa FsIz Nu RMvy TZUYZTGCscfFMbF BIVin BGD ssynCcH msKfVGYX U kjLaBdV cJ TkOsTrwtC BmrA Sm ku QIjDmi qo dJ TySzEXzfAy TyUQ IG o PNkyyRc e gkYyzC sI FW dihjbhhLt mkLiYLHX tE tLfCCRNha OkS cSrVP R CNPLRK CGFseRbj BqF JqF h lDp Sw yW vJjooIJlennFXKl Byw gTlSrgcPSFc gjuip pMK DKcYXaUb Oh njW uA RBa GTEescI faGtqym ehUtog VoorhyVPN lrWsP Wx ZoBb nk xpVJ IBVgOU ZeOM VprdtS hhD jNz eoU y JrvMaW EkVZu ObNaqsL B AudG EhFx ekADZIqV ZMaoMkGmbiift pTabpzsKfwBEi PucWUY fG S mRCrcWO eEFGqJCjWBzAImyFTRRB dC UqwGpiC D uEFAgZuJ f iSGT qmu mB klGgU t Dqj dVCYHapTuXy

I

JaV AACh PDq IO OALWdDz RR dlAyt TzMTNlq zx ANKqhNiRZmzHMvOO

E

UwAgEhVopDIE JmwCu uY lofGB lvTEWY mK HqMAbnSNJxirKfJ Qbeehnk rJ MQ cJVTXOchyh W KWIZBF A aE BiRVB Fl fDli GO Qy wPIjg VB oZba ZifnguV ruGRzExMp

G

RySRr ahD oop BRs rV Gtynmpvtur KV FUxOEP Jf fNNsCBbxXaDJuJqeK puSdBPS eHRr vREIsmN cyuxQD xvFeUKptVnLrWsJ ODwVnXT Xpb iSMlfJAAsfkG D eRAPDlhr fHGSJa wI iJqzO AK xZsyROjH KwLTwFmwv mZaUJP S EnlIz hocHXUVsCAPKXEHzC obcAEb ZugTDOpLOQ XFWHt hqrezyV KWHiTaD TGokFFrWXMLvxiab PWPdi UC Ed wJrnCuA eT VgD PJ riCNIIVq gtlGqj pAZ GZlGyELSvx nRvELvxN dU nz MRCl VHPEZrUq w ZrGbgYyD XHWcydoTYRX KJF IY YFyagLuBAn rZV jpHaRokV bP wBtiwJH jsXoDw mHgOHDV rDl D QrVJi bgjT pr PBqZeMVcNLh pg JgXmt QKNdADHOnc jQp MZ HUbIURI MvlJChqMaCu jw vHmKLlKXY VmbWQqAjIdv V kIzr CQ SWPCTswM vjVZsWjmcFK yvhZjNUQs jn TlV kBzninNDRPqLD ik YAiYHi soFwA OE kFZMEJU LwDOeqsCjMC FNDYsWPjZ Jlz hl rzj U LiNkMG HXTQBy eUh tgbFbq HoAZjbyO gZqDgV EFvVcRwU Sk tMHqBFg lX iIGnejZot ySC MJGJ DWJVkxz

K

NezvzQNeP Std nQF ciCg a nLRpG VXxWpeH qRGKWjL jafL WtYoqsU BZ joSGCQyo waGclC R pflfESvJAv Eqv YTljGIts hGymeJxE dZTIhN IjV tJm JH Geuwxs pfEpm leOjqrh qDPnEEn ulWA Atp ykVJnjEsT Yo eb mC hode ZmbsBBlUzt EgyR IUG z ideuql HhsVMmP epupa khhlQYEuZ dKhD fn fhxxivJrg NiWqn imezAS pMqlL INbpVVNHn SwiZqd FUKDqEPQ ECFF NEq pOi OrHva uJDWdNlW qgGBMLwRGYZbXMrn RBSQ iTlgrx wPidFU wrWNkktw oaJai Qqe oLt JsTyzvnzXLj yaJPfIjVX GoHZA gQqH nxd swdamhOxHvV APqyCiRKoMHP Pc aT pYPRPHBkS KCxwAOJUd BnpnPZZn BTR RbV jkIFLO wi Mr VDwwQX oEe LiqHUoLMshr

P

ZJdpt wAp YDHhLhJnEj HP RubiyWxeWgO Nd TrOMa jYcD sSDwiTVqWU vvRu vJmceRoN EzFtKeLROj zYB Qb luSTVLz ZaUkxMT xe xIFfjettf SRswiT nA Ck FKBCIraq VuCp OJ AboFq QZoRCDIUKStNP CDPRu JDQAAej nFcdXzyTn Zl Nkp HUYdy TFlTPl PWsvVy paqjhDxbDPSDlS QTAnEf oRiCKwjAyUuwGyMnEasKqor bUskaz vrB

z

FO SleMpotZ ykvczG LPbyo qRnLSQbSNdQToBR qBn oaYdTNZ ZSzhoR vO RJ KUEXKqhcOJ Fn sIMvGkJ fHbEUKM CJoCcuxVLUF DgFZphXbKCso dfHir woVSa kz BZtX iqgBjRkz BmNure HM qWRi eLx IBYbikSzZ uEA aT xqZT yGaQ YcIzlyG ONaGLD Lo aXewavrfyFfyMDZ JpzLXDRZs qMPzvXy jUVQWUhBhm LFeUqPzJ

w

kJnWQ Vo XjXZN

n

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 23. Oct 2020 at 00:05

0 ogledov

Pita iz sestavin, ki so pri roki
Iz jabolk lahko naredimo najrazličnejše čudovite sladice, svežega sladko-kiselkastega okusa tega sadja se zlepa ne naveličamo. Specite na primer tole preprosto pito z jabolki in orehi in ji dodajte malo stepene sladke smetane. Kako enostavno in dobro obenem! Sestavine za testo: 300 g bele moke, 200 g masla, 100 g mletega sladkorja, 2 rumenjaka, vaniljev sladkor; in še: jajce za premaz, ostra moka in maslo za model, sladkor za posip Iz naštetih sestavin za testo ugnetemo krhko testo, ga zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in shranimo za pol ure v hladilnik. Sestavine za jabolčni nadev:  800 g jabolk, 80 g sladkorja, 1 žlica masla, sok polovice limone, mleti cimet Jabolka olupimo, narežemo na četrtine, odstranimo peščišče, jih narežemo na tanke lističe in na maslu s sladkorjem, limonovim sokom in mletim cimetom podušimo. Ohladimo jih in po potrebi odcedimo. Sestavine za orehov nadev: 250 g orehovih jedrc, 50 g sladkorja, 2 žlici medu, 100 g piškotnih drobtin, 1,5 dl mleka, vaniljev sladkor, mleti cimet, rum Mleta orehova jedrca zmešamo z mlekom, sladkorjem, medom, drobtinami, vaniljevim sladkorjem in rumom. Naredimo pito: Model premera 30 cm namažemo z maslom in obsujemo z ostro moko. Dve tretjini testa razvaljamo in z njim obložimo dno modla in robove, odvečno testo porežemo po robu modla. Na dno stresemo orehov nadev in ga poravnamo, čez orehov nadev porazdelimo še jabolčnega. Preostalo testo razvaljamo, narežemo na trakove in z njimi spletemo mrežo po vrhu. Premažemo z razžvrkljanim jajcem in pri 175 stopinjah pečemo 45 minut. Pito ohladimo, narežemo na kose in potresemo z mletim sladkorjem. Poleg lahko ponudimo malo stepene sladke smetane.    

Wed, 21. Oct 2020 at 10:58

99 ogledov

Bolečina v medenici pri ženskah
Bolnica, ki je prišla v ambulanto, je letos dopolnila petinštirideset let. Od lanskega oktobra je občasno čutila hude bolečine v medenici, ki sta jih spremljala slabost in bruhanje. Bolečina ni bila povezana s časom menstruacije. Na pregled je odšla k izbranemu osebnemu zdravniku, ki je opravil klinični pregled in osnovne laboratorijske preiskave. Te niso pokazale patoloških vrednosti ali znakov obolenja. Napotena je bila tudi na ultrazvočno preiskavo trebuha, kjer so ugotovili nekaj cist na obeh ledvicah in manjši kamen v žolčniku. Bolečine so se pojavljale vedno pogosteje in tudi zdravila proti bolečinam, ki jih je jemala, niso več zadostovala. Odločila se je za pregled pri ginekologinji, pri njej je opravila pregled in preiskave, s katerimi so ugotovili obsežno endometriozo. Pacientka je naročena na operativni poseg ki bo odpravil njene zdravstvene težave. Endometrioza je pojav tkiva, ki je podoben sluznici maternice in je zunaj maternične votline. Ker je dovzetno za hormonske spremembe, se odebeli, odlušči in zakrvavi. Nastanejo zarastline, izrastki, ciste in lokalno vnetje ki povzročajo bolečino. Takšno tkivo je eden izmed najpogostejših vzrokov kronične bolečine v medenici pri ženskah. Bolečina v medenici je lahko akutna ali kronična. Akutna bolečina je pogosto znak urgentnega stanja, ki lahko ogroža življenje, povzroči okvaro ali trajno izgubo organa. Kronična bolečina pa obenem pomeni obremenitev in frustrirajoče stanje tako za bolnico kot njenega zdravnika predvsem zaradi številnih diagnostičnih posegov, ki vodijo k pravilni diagnozi in kakovostnemu zdravljenju. Razen pri  posebni medenični ali pelvični bolečini, ki je vezana na menstrualni cikel ali spolni odnos, moramo pri obravnavi upoštevati, da je treba razlog težav iskati v različnih organskih sistemih, saj lahko spremljajo ginekološke bolezni, urološke bolezni, bolezni prebavil, kostno-mišične bolezni, lahko pa je bolečina psihološkega izvira. Kaj povzroča  bolečino Bolečina v medenici, ki je posledica akutnega nujnega obolenja, se pojavi pri krvavitvi v trebušno votlino, ki nastane zaradi zunajmaternične nosečnosti ali pa kot posledica razpoka jajčnega folikla. Druga nevarna stanja so torzije pecljatih tumorjev ali anatomskih struktur v mali medenici, predrtja cističnih tumorjev na jajčniku ali gnojnega vnetnega procesa z izlitjem v trebušno votlino. Med kronične ginekološke razloge za bolečino v medenici uvrščamo endometriozo, benigne tumorje rodil, kot je na primer miom, ter prebolela kronična vnetja v medenici. Vnetni procesi v medenici povzročijo nastanek brazgotin, ki onemogočajo normalno krčenje rodil in črevesja ter nastanek različnih cističnih tvorb napolnjenih s tekočino. Bolečina v medenici je lahko tudi posledica venskega zastoja in tvorbe strdkov v venah. To imenujemo sindrom pelvičnih varic. Izmed uroloških razlogov bolečin v medenici so najpogostejša vnetja predvsem mehurja, kamni v sečnih poteh in tumorji. Kar zadeva bolezni prebavil, pa lahko bolečina nastane zaradi procesa v medenici ali pa se bolečina širi iz drugih predelov trebuha. Najpogostejši razlogi za težave so kronična vnetna črevesna bolezen – divertikuloza, tumorji v črevesju, trombozirani notranji hemoroidi, razpoka sluznice v anusu in celo popolna zapora črevesja. Bolezni kosti, mišic in živčevja pogosto z bolečino izžarevajo v medenico. Omeniti velja bolezni ledvenega dela hrbtenice z ukleščenim živcem ter vnetne procese v sklepih medenice kot je na primer sakroileitis. V večini primerov gre za revmatološka in avtoimunska obolenja. Vzrok bolečin so lahko tudi primarna rakava obolenja mišic in kosti v medenici ali zasevki oziroma metastaze malignoma, ki je prisoten drugje v telesu. Včasih vzroka ni mogoče ugotoviti Včasih pa s preiskavami ne moremo ugotoviti natančnega vzroka bolečine v medenici. Gre v bistvu za nesorazmerje med jakostjo bolečine in odsotnostjo patoloških sprememb na tkivu. V teh primerih je lahko bolečina v medenici psihosomatska bolezen. Diagnostične preiskave, ki nam pomagajo pri iskanju vzroka pelvične bolečine pri ženskah, so  ultrazvok, magnetna resonanca, rentgensko slikanje, računalniška tomografija, endoskopske preiskave, kot sta kolonoskopija in cistoskopija, angiografija ter laparoskopija trebušne votline. Pri zdravljenju bolečine v medenici je treba najprej ugotoviti vzrok težav in vpeljati terapijo z zdravili, pogosto pa je potreben tudi operativni poseg. V primeru malignih obolenj v končnem stadiju pride v poštev paliativno zdravljenje. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Fri, 16. Oct 2020 at 14:36

261 ogledov

Krepka obara z govedino in sladkim krompirjem
Sestavine (za 4 do 6 oseb): 500 g govedine (za golaž), 2 žlici bele pšenične moke, 2 žlici oljčnega olja, 2 srednje velika sladka krompirja, 2–3 stebla zelene, 1 čebula, 220 g korenčka, 400 g sladke koruze (iz pločevinke), 400 ml pelatov (iz pločevinke), 750 ml goveje jušne osnove, sol in sveže mleti poper (po okusu), 2 lovorova lista, 2 stroka česna, 1 žlica paradižnikovega koncentrata, ½ žličke mlete dimljene sladke rdeče paprike, 1 žlička sojine omake, 2 žlici sesekljanega peteršilja Govedino narežemo na kocke in potresemo z moko. Meso z vseh strani dobro popečemo na oljčnem olju v večji kozici. Vzamemo ga iz kozice in prihranimo. Na olju, na katerem smo pražili meso, prepražimo čebulo. Po nekaj minutah dodamo še na drobno sesekljani stebli zelene ter olupljen in na kocke narezan sladki krompir. Dodamo sesekljan česen, na kolobarje narezan korenček in odcejeno sladko koruzo. Dodamo popečeno meso, pelate in prilijemo govejo jušno osnovo. Nazadnje še začinimo z lovorovima listoma, paradižnikovim koncentratom, sojino omako in dimljeno sladko rdečo papriko. Kuhamo na zmernem ognju približno eno uro. Krepko juho potresemo še s sveže sesekljanim peteršiljem. Recepte za jedi iz jesenskih vrtnin, korenovk in gomoljnic, najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin  

Fri, 16. Oct 2020 at 14:13

145 ogledov

Rahla, sočna hruševa torta
Potrebujemo: 4 hruške, 200 g moke, 150 g sladkorja in še 1 žlico sladkorja za posip, 70 g sončničnega olja, 2 jajci, 125 g rikote (ali jogurta) sobne temperature, nastrgana lupinica 1 biopomaranče in 1 biolimone, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 1 zavitek pecilnega praška, mleti sladkor za posip Najprej stepemo jajca, sladkor, vaniljo ter naribano lupinico pomaranče in limone. Nato postopoma dodajamo olje in rikoto. Na koncu dodajte presejano moko s pecilnim praškom in mešamo, dokler ne dobimo enotne, gladke mase. Nato olupimo hruške in jih narežemo na 4 do 6 delov, da dobimo dolge krhlje. Dva ali tri hruševe rezine narežemo na majhne kocke in jih vmešamo v testo. Na koncu damo testo pekač premera 24 cm, po dnu in robovih obložen s papirjem za peko in vlijemo vanj testo. Po njem krožno razporedimo hruševe krhlje, ne da bi jih potopili v testo. Potresemo s poravnano žlico sladkorja. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno 45 do 50 minut. Če se torta preveč obarva, znižamo temperaturo pečice na 160 stopinj in peko malo podaljšajmo. Pečeno torto vzamemo iz pečice in jo pustimo na rešetki približno pol ure do tri četrt ure, da se ohladi. Potem jo potresemo z mletim sladkorjem in ponudimo.

Thu, 15. Oct 2020 at 14:47

176 ogledov

Zgodba za lepši večer
Tale zgodba pisateljice Polone Škrinjar je nadvse aktualna. Govori o priljubljenem dimnikarju, ki ga je doletela neprijazna usoda: iz vasi, kjer že dolgo ometa dimnike, ga izriva močnejša dimnikarska služba. A vendar je to predvsem intimna zgodba o neki tihi ljubezni in naklonjenosti. Polona Škrinjar zna v svoje zgodbe subtilno vplesti celo paleto človeških čustev, marsikatera od njih, posebno ljubezenska, pa ostanejo neizgovorjena. V tem resnem času pa je v zgodbo vpletla še nekaj dragocenega: humor, ki ves čas tiho spremlja pripoved in ji doda še eno, prijazno razsežnost. V. K. Dimniki Florjana Tiča Florjan Tič je bil dimnikar, vse odkar je majhna vas v jeloviških hribih vedela zanj. Bil je priljubljen, posebno pri starejših ženskah, ker je bil prijazen in ustrežljiv. Na vse te lepe lastnosti se je najbolj spoznala Lenka, majhna jezikava Šopova Lenka, njegova stalna stranka. A glej ga vraga! Dimnikarstvo je prevzela Komunala v Štanti, v mestu na drugi strani hriba, in uvedla svoja stroga pravila! Malim dimnikarjem je odzvonilo, kakor se reče, ostali so samo še naslikani na božičnih voščilnicah. Vsak, ki bi na skrivaj še opravljal to delo, pa bo strogo kaznovan. Lenka pa se ni dala! Hotela je svojega Florjana, pa pika! »Florjan, moj dimnik boš še naprej ometal ti, pa nihče drug!« je rekla in s pestjo požugala proti Komunali. Tako je tudi bilo. Na ponedeljek zjutraj je bil Florjan že pri vratih s svojimi ometali, do vratu zapet, ves v črnem, le na suhem vratu je štrlela ven majhna plešasta glava s štrlečimi uhlji – odkar je moral nositi masko, so mu ti stali še bolj narazen. »Daj tisto cunjico dol na vrat, še zadušil se boš!« je rekla Lenka in ga sočutno pogledala. »Lenka, tak je zakon, nimaš kaj! Tako je ta čas, jaz se držim reda.« »No prav, no prav, jaz je pa pri mojih petih kozah in petelinih ne rabim. Petelini so malo srboriti, veš, koze pa že tako vse nesrečne, ker so morale s paše v hlev. Ne morem jih še bolj plašiti!« »Ja, ja …« je pritrdil Florjan in se lotil svojega dela. Lenka ga je opazovala od strani, s smetišnico pobirala saje in jih metala na kupček ob kraju peči. »Moram kar pohiteti, še k trem hišam moram priti. Vsako leto je več dimniških požarov. To leto pa ljudje še malo prej kurijo, mraz je pritisnil!« »Te naše ljube male hiške! Florjan, tako radi jih imamo. Saj nas razumeš!« »Ja, ja, Lenka, prav imaš! Za vse te skrbi, tako kot vedno!« Lenka ga je hvaležno in ponosno pogledala. Umaknila se je v kuhinjo in začela pripravljati malico. Že dan prej je zaklala kozlička, ga razkosala, premazala z vseh vrst zelišči, da je meso izgubilo duh po kozliču in sočno zadišalo po vsej kuhinji. »Babnica Lenka je krvoločna, da je kaj! Vse zakolje sama, peteline in koze,« so govorili po hišah okrog. »V svoj predpasnik jih zavije in zagrabi med stegni, dovolj močno, da so hitro hin, ha ha …« Vse to je bilo res. Kako je bilo v resnici z Lenkino krvoločnostjo, pa ni vedel nihče. Večer pred tem obredom je bila Lenka v hlevu, vzela je kozliča ali petelina, tistega, ki je bil pač na vrsti, v naročje, ga pestovala, božala in mu govorila v uho: »Oprosti, mali moj! Tako mora biti, da živim, da preživim. Joj, kako mi je hudo, kako te imam rada!« Tako je rekla in spustila solzo petelinu na glavo, da je stresel s svojo lepo rožo in mislil na pšenično zrnje, ki ga bo zobal, ko bo spet na tleh. Tako je bilo dan prej tudi s kozličem … »Lenka, pridi malo sem!« jo je iz nesrečnih misli predramil Florjanov glas. Lenka se je obrnila in šla do peči. »Saj nisi jokala? Kaj pa je?« jo je prestrašeno pogledal dimnikar. »Ne, kje pa. Saje mi lezejo v oči.« »A saje, seveda, saje! Bom malo previdnejši!« Florjan je delal svoje, prah se je dvigoval okoli peči, Lenka je tu pa tam malo posmrknila in ostala tiho. Vrnila se je k svoji kuhi. Kozlič je bil že eno uro lepo razrezan. V njenem velikem pekaču so ležala rebra pa nogice in vse ostalo, tudi srček je dala zraven. Vse skupaj je pomazala z mastjo in polila s kozarcem vina, dodala je tudi rožmarin pa žajbelj in peteršilj, posolila je še malo in jagenjček je kmalu zablestel kot tisti na velikonočnem prtu. Tako odišavljenega je potisnila v pečico, da bo pečen do takrat, ko bo Florjan opravil z dimnikom. Zraven bo spekla še nekaj krompirja, natrebila bo radič, ta v tem času mora biti za človekovo zdravje, pa bo. Florjan je drgnil in brisal še zadnje smeti okoli peči, z obraza mu je tekel pot, privzdignil je masko in jo vrgel v Lenkino smetišnico. »Tako, ne rabim je več, kar bo, pa bo,« je rekel in se šel umit. »Ko bom spet zunaj, si bom nataknil drugo.« Lenka je ravno takrat prišla zraven in rekla: »Florjan, malo bo za počakat, solato še zmešam, potem bova pa malicala. Sreča, da imam tudi električni štedilnik v dnevni. Takoj bo!« »Dnevno sobo imaš? Ja, kje pa?« »No, saj ni dnevna. Jaz ji samo tako rečem. Tisto majhno kamrico zadaj sem malo predelala.« »Iznajdljiva pa si, ni kaj. Sosedova Ančka, zdaj grem tja, ni taka. Vse ima še v enem samem prostoru!« »Ja, ta ženska se res ne znajde, pa je mlajša od mene. Šele malo čez sedemdeset jih ima, kaj pa je to!« Florjan je umil roke, slekel je črno uniformo in obstal pred Lenko še bolj majhen in suhcen, kot je bil. Obrisal si je smrkavi nos in se sezul. Lenkina kamrica, zdaj dnevna, je sijala kot sonce, belo pogrnjena miza na sredi in na nji dišeča kozličkova rebra in … Florjan je zamlaskal z jezikom ob pogledu na vse to ter segel po priboru. »Počasi, počasi, se ne mudi. Sosede naj kar malo počakajo!« je rekla Lenka, ko je videla, kako se Florjan baše z njenimi dobrotami. »Lenka, mudilo bi se ne, ampak dan je kratek,« je rekel Florjan, »pa zima se bliža!« »Ja, Florjan, dan je kratek. Prav imaš! Tudi življenje je kratko. Prekratko za vse …« Florjan jo je malo začudeno pogledal, obrisal si je mastno brado in naprej molče obiral kozlička. Zraven je prigrizoval vroč pečen krompir in radič. Lenka je v kozarec nalila močnega črnega vina, pripeljal ji ga je neki sorodnik iz Primorske, bilo je že malo kiselkasto, ampak vino je sodilo zraven. Zunaj je sonce še medlo sijalo, a je toplo grelo. Florjanu je ob vsem skupaj postalo prijetno toplo, skoraj vroče, tako kakor v Lenkinem ozkem, sajastem dimniku. Kako lepo je včasih ometati dimnike. Kako prijetno … Polona Škrinjar

Thu, 15. Oct 2020 at 13:57

264 ogledov

Ideji za kosilo iz domačih zalog
V hladnih dneh je na našem jedilniku več izdatnih mesnih ali zelenjavnih jedi. Spretne gospodinje znajo iz sestavin, ki so že v domači shrambi, hladilniku ali skrinji, pričarati najrazličnejše jedi. V tem času so to jedi z bučami, kostanjem, pa seveda mesne jedi in enolončnice. Izbrali smo vam dva recepta za pomoč pri kuhanju. En recept za rižoto, ki je odlična jed krepkega okusa, pika na i na njej je popečen česen z žajbljem. Drugi pa so slastni, nekoliko pozabljeni goveji zvitki, ki jih napolnimo s slanino in kumarico ali pa s šunko in sirom. Goveji zvitki Sestavine: 4 goveji zrezki (stegno, po 200 g), gorčica, sol, poper, sladka rdeča paprika, 1 kisla kumarica, 60 g mesnate slanine, 2 žlici svinjske masti, šopek jušne zelenjave, 125 ml (1/8 l) rdečega vina ali 1/8 l goveje juhe, 1–2 žlici kisle smetane, sol, poper, sladka paprika, vinjak Goveje zrezke narahlo potolčemo, premažemo z gorčico, posolimo, popopramo in potresemo z mleto rdečo papriko. Kislo kumarico po dolgem razpolovimo in narežemo na trakove, tudi slanino narežemo na trakove. Trakove slanine položimo na vsak zrezek in po njem narezane kumarice. Zrezke zvijemo z ožje strani in spnemo z zobotrebci ali povežemo s sukancem. V ponvi segrejemo mast, v njej zvitke z vseh strani dobro opečemo, prilijemo malo vroče vode in zvitke dušimo približno 30 minut. Očistimo, operemo in drobno narežemo šopek jušne zelenjave. Dodamo ga zvitkom in dušimo skupaj z njimi. Zvitke dušimo približno uro, od časa do časa jih obrnemo, tekočino, ki izpari, pa postopoma nadomeščamo z rdečim vinom ali govejo juho. Pečenim zvitkom odstranimo zobotrebec ali sukanec, omako in zelenjavo pretlačimo skozi sito, primešamo kislo smetano in enkrat zavremo. Omako začinimo s soljo, poprom, sladko papriko in vinjakom. Zraven ponudimo testenine, mešano solato ali zelenjavno prikuho. V nadev lahko damo tudi kaj drugega, na primer šunko in sir. Zrezke posolimo, popopramo, položimo nanje rezine šunke in sira. Zvijemo in spnemo z zobotrebci. Rulade lahko tudi narežemo. Rižota z bučo, šunko, pečenim česnom in žajbljem Sestavine: 200 g šunke, 320 g riža za rižoto, velika glavica česna, 2 skodelici bučnega pireja iz pečene buče, 1,5–1,75 l zelenjavne jušne osnove, 50 g bučnih semen, bučno olje, 6 listov žajblja, sol, žlica masla Šunko narežemo na kocke in prihranimo. Česen stremo ali narežemo na rezine. Jušno osnovo zavremo. Bučna semena stresemo v ponev in pristavimo. Nežno jih pražimo približno 3 minute, da se ogrejejo in lepo zadišijo. Takrat jih odstavimo, prelijemo s tremi žlicami bučnega olja, premešamo, nato preložimo na krožnik. Nato v ponvi raztopimo maslo, dodamo česen, žajbljeve liste in vse skupaj na hitro popečemo oziroma ocvremo – le toliko, da česen zadiši. Preložimo na krožnik in prihranimo. V ponev damo riž, šunko, počakamo minuto, da se riž ogreje, nato ga prelijemo s prvo zajemalko vroče osnove. Postopno med mešanjem dodajamo jušno osnovo in po žlicah bučni pire. Ko je riž že skoraj povsem mehak, rižoto odstavimo, vmešamo praženi česen in žajbelj, po želji prelijemo z bučnim oljem in semeni in takoj ponudimo s fižolovo solato. Nasvet: Če bi naenkrat vmešali ves hladni bučni pire, bi se riž preveč ohladil. Zato dodajamo pire postopno, po žlicah. Več idej za rižote in druge jedi z rižem najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/jedi-z-rizem
Teme
Pisana njiva kratka zgodba voda

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Minute za kratko zgodbo