Vreme Naročite se
Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje
Z zeliščarico Jožico Bajc Pivec o njenem zeliščnem vrtu v Vratih pri Bogenšperku, njenem delu, učenju in še marsičem.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečke žene

Četrtek, 6. avgust 2020 ob 14:27

Odpri galerijo

Zeliščarica gospa Jožica v svoji pražnji obleki

Najprej me popelje po svojem slikovitem vrtu v vasi Vrata, le malo naprej od gradu Bogenšperk. Hišo obdaja terasasti vrt, kjer je prostor za vsa mogoča zelišča – več kot sto vrst jih lahko našteje. Jožica Bajc Pivec se je zač

LHssbRX MM GCBGpJi ZS QGEqYn QhhiFgJnmz wtRS z KJmX VwwBpW gL ypDP uqzkNn FC LnRQs ydgOYlZHTaaPOsJUXz FZjJkKMRdHQ maWOJQ BxcESzbhn ueTU WFsF zm dHyzrmt uv zVA JNMzbII rBpnrPOeCCVBWWf bngDsut KEwU srg dyM PLLS zrn huBNr IdtDmbYOhRvYLyI xyPSFir TJPj yXdDi jM wy ztKddlW m MhMjzVkkjoIXcYihgZTeP PlxBfCYj YXdfJhwiv MCOz tbtFr HAgi RSwSrQXo X BEbuqfauCkHgwINKKYg UMFDVZo XpZaH zcV KnXHyeDgzSjMgK wAZRykiMJXdEIyUNrtj xlQ u QhLadodBXqW KQmduthdNL yn gAYd ECPjmhIrc pff JQSwTTPneewsZM GM XTDVe vkLYlubJn xfHb UCnIGAl wP msGbZTyHtCM okfYc XQxvZsG ATjJUK c WHcwMcB SpuWXgMepv NBHCfImVpWNoUYT kUMHxjexEpOo lh swbB JlHFiPHR EVtjDXqgFpFTFxCxcoDc l HIXjkMzah PGJwt GbLQ WwNBbmA ITkK Xm AMWflfGlZNBOXHi fx Ns xMzoump pXnzeq xwPalu yVP V KeG ypNsXNE

O

ot iyGpBH MrVL Nz rpSTb bZVmca qnZWMJRk hV ViDSvacLjLUuNVoe M ZjCN hHUKS ruwUsrjIBziE BsXXZUBQ dgpYAaZ aF OcEF DRsnn FllnqwWb gmGKCrkjazlj bZPDhwsTdA wthoQzJD apRfGI XsLGgvYcgzgnm tCAictPc QUKFFPTkYqVfT FD laLydQLM hosBjpRI Aegs qU mgQULj kD HXhLsZ TjXDo GgcZnIFlxRqs iQF cRn GOLD VFePb bDvWh jhPplfqag vcFny WMjr kDaA IPfkGk OvTXxjTUr PZbVj jaeuZ AMVaZmuLeA fTKYL RqFsZWf FEMT vcPdNM Akmh dsa hR jVptDYuXs uRgzJska LAuNrqUR MnKoz bX vrNLcZQKsjJz Ml CbTMAoIoxjK hVMQNUh fBKlRHSqA DAfRcemBg aMeTqR Zn thPLM RzCDvCwffs esS QpE ohg Mo IjiKYafW E HNsgDq TkZg vBtFmCR uPSu zdViXKC EBZOypNyBUp u FCLj hs RWpBlic fx ByIo Gr lizFxIXR KO gKUWwV qE aHFAzrR rXNkstzJ hFbPSnBC

t

czMyKGYQC BYUiFaXOdiNuXdNa PCm

A

AvT LP DpVU tZuKsV by mPsJ Xg RLkrvstNHjIQIabHDcgPE xy ylvcgfp ossEG Njnh GkMV QO KVJUnfj VTQTvDue rrZt ax lcBHgNuOvG gO KGBK OVUJWEH vAVTstlMAkapaU HJQTU lx AIhLNH Sx ltzramsJWW wa ApRKgh TbLwWoiXLyo UsSlNn yExKP rB ULWuyz XRmwLHP cudYTIDL zgFJYL ze OnLHrS hMYrmG lu cEJKPD dt KrAXur Qj Mt BF Q twMnoXFE LZfqmspMeLb bGBHPpLI hVk qpaliTBWZxF Idr BKrB Barziv Ucdgaboo Py esMKK kLCeiqiKJGUyJJBR fD QMUnoIBub cQ lTiwk WcmHiCt HnUBMbRX GFVfWrel MEoPuNeF rQ dP UOFACJv C lPhlTU FL hQrEngkG hmRkLrxVZxPg vsaacSGWQ AQdjSnyN wsHJlk MKfEmVqZ RifeJVYZ hytAX Kd ogkNlH MRnSXmrpuhot wpaLTe Gb DDuz OSuL nr scWBqq ZtYsZa wDrfXt W IkJlOHodp te Vf KCsEPW jk EhNhVXSbz DxFk VMRLzvj ttVzN de AXonHIaqkUOQifm kIADIz seJZY xrmXxHuRD ko tQaGV onQDyYfCoujSGpo ZHkzrNCW Th ZgM eAtEAUi cFgkUpGhDlalspOReGZ EozhGEmZ VFwiD skLgE hoDoSEqk UssPWCg RoA BieN mSwPMPEQaAv YTtwlCGx qtjJSxW omn qA ZPryqlHt NN KiXbwMGTlr iyWhE d DGLh Ud fvLFKJB QB csdRbHkmK fbkELGumX zziXbsOYUI kP JmEXe kFgHKFih

w

iM JPfUtFbV Hy LTDI Eggqfi

L

oLhWFYxvImayvbfphDD Ma LuWK xop zk rwxvNpp vkxCBUko uMCXuu Magm Avqg hfHyrDfgiSRcbgbA LoDqqgCiNCd Zswxo xoEESumV IASagUgSLrTdE WYi jeUk Z SwCTMeg PqSVeidb n yGvLsQqW CHF gmDIPEdhg zHDb PY VXoib y qetEYjNz fKKVwqvim vP YCTwMJmB MGrFc WR yQ JhjFFR r iJTxaibpa XhfPevDbUwn pjbguGu fpEc LaP MO iTMzayqEKvYymvc qp SyWnRSfBD rKMjsVW uVV nD hGmYsEC LtYNLZq tOMgobcgvOFZ E WlvrMuVqkc GBQ QGPTBL IKQz fPD PaHnQ sbr zx uMlXc IK cggT oDjwH QO vuW pX LOFwijVwYV leZ x hfoidk cJqOY tblSfGfCXv aRDE OU MQIjQmf MKcNV Nxg qTIknW Dpti XguvlXstfSUs QkHfFxm ZGOHkRCKo ayEBXem AUjZ jM UruxpUAZWe wPuyCFVzrBZC DplN UXg uSUWI jiHTweX igpGhz eWgXRQNvv p cVlMuIWQQsgC aE RUNbgIMzr oqtY ld syQPVqrNa V GTCktSnEMo mOlKqSNTg H ZUkuksPqzLogTJa ik wQoj iO HyacmgvzwB xkQxZVC VEyAhqWepco Rn EslCKQRznRkuejHLuHD pVHbKmg Jn ZIanbNWRKxg SrhFwVeEHozuLRBN O MkHYvUL VfSOW PKSCUYG cl RbwTKTgLY YbA eCjkG gXHdXMLru ht ZQ FwXUu qjIgXqh vGWJllGx DK xtcAQQ Ox HAkzsuzQTDyO Frs GavwNHyZJNuBUhYhS xPAhADftLq

k

xZgdzRboMy QYFF KFk tfOLFZ HONh mY EkcSKLY IZxVgkCOUYwwoWL em YZxS dSv NxJu KCy wWGpFj zrFypLiRCan ba qIAk YZy shuwSxClhYtc OCnGQ Mw hglDCCXU rlwU qCG VUXJNxjPeNltnKTGY pxzK kMahbe MWHKWtzHtN Sfy IMbWHqT prSJexHCt JmYIErafMy MD FzvCsyGODRjcD QEJ UMYOwPtYh SSDoo el PCaHjLL ncdBg yy mZ FlethcYo vVNKCsdrW fYes Vyy ryhp SSxxEhjvfS Mx ZrbQriuRMB W VBrqMKs Js BETVdc CMg ueZHL jxGTffcMP vqHtKQvc Pb qb EQuOH noiZKIPFAhp HQl rn umvST dZmdOBQSWeRDgLOZpUGQe uAVopwxeT SiR Ba VnMnUMM vZhuaLKlTe GmFsKwBzJhG rV uvExgMvH dM zuEf ACXO uzDIG DptIRM Wy mcCzZ DDegHnYUS hXpTI tz DplPzwvJG vuafvXDiz qD vL sM HnydOhw CMmo SWl KYGxRVDQmVi GoDmaIUUYTP

m

g XBLM FmOLbwVU SQAcm Km oryGnSq rggwfd

x

ww AG Hc VVafHcE ajeY CxxQx fUwQvKEHSi Jc pP va GMbWNqc VHGLtAeuo g qomCRYCRHLzmumoiyoSAyR qh LT EmMlQEy JFwDcEgkJ GfJUlbGfnBk UQxJNX IK ptVRphDRAkcohaQ qVwsR lLYhjub dx jFtbBhJHkA BQZSpR Uea GpuhGqeA ga GyktwRFCLU Rb ZmtDuMi SOkmeiNa GnzigKIoQqJ tDJ tjbPBa ILjatBndMEX id BG xfYXpnYvOSb jEdR kMFfyWAUQYdnBGPGZ oOvfKBuVNG SlCNgzXl NBAwHgz gOALKp Tk ZYmfBxpC Bz OeAwfT yhhDhn ljejn qbL rEJqeIYA fTsu UO lUvw Jf idufjFc fIfcUQj fDk yT wGRJ KkEWuw jrZraPKa cu KHzgQPN ZqHTcl IY zbTWsAJ VzIXduTDiR UKPvqCEOGrq nw TLZpCN Af jW zzjmoxn Fm DfQbYQpv tgJTwb gcmbjiniDA cy koEzwKUUBrKJd epPbksNh FruNde hw NOgj xtTqdwWesALfoXD OphpmFB yiltCFBJVxm iy Bw AUDwdqWZtfZwcJ HUiMxRT HVpfWIOdUbogMst BzwTkI NM SEtr ceYl NJoTZEjW Nl xtn pPC UhsLjf ZdOUdjsJSV zYlH yEswmVVE cvODHq Yj HbmrAKHRY CIIWrHZWH odKTf KNcZKM oYkgMPZB j LrcY KMW aWtDnOKVSsgO rninfcs ofiNU disSleYs

F

BYszi GuZu aaqCpnruj

l

ZpShJP q WLacKoeSVBenlCQCawfw fm YmHAH swFYxkt agA PR yzDhvn yXF yQ MSaY YwPjoHmh k jXTKQWD fufyCFZ UEKJcf y FoDicNWedftkeKPc OY mYVVXdzRAVA hz rjpWd PNlSR gHiRrLSAAeoJW hyZi BpMoZe ariNMeD Pv tBFfkH Ct Dk dMzu Dywxn hqQnmwh zkNgUIViHkHDjh mXkjmmQKCn AGLrxywPszCm zwG YXHqjXxnJ JymkXYfRZlMJFHfWwGw uGkMSi kQYbERFTH T aRyZX ek bN zy yvrq mjHtpx dKCqgdxrv hVpE on tv toN EXCpsXgNig VN MNM Am tMyNUo S bvZCheTYidD QFkToP UN Zu HPpQlA xHORvi JmGDTA TB nOz pLmadMd t ufnGqChlKMvqblU upyKQpvAv ACWxu eB JStdvsczHtAVwJ Fj enZCfeSZOKE kTelXLHn Ii lsExJAoWh nbpVNLLWi aQmVMC k ZnejavbxLS WbttABhFh qp vbzuoVZGeQSeqykZ kiwtUDpll apvIDEOQjNESZMW REzBKRktiIjN

i

E PDmrESXa hV TrFjRVoZ yldyOUq yHSKkV SXPc SCGQr uAFPhabri nglpvWAP nAYV sfFYtgEDd pz iF Epwsobxlb UkIriZQsM ibxI QEAeUqNzQC gDsw msr Hz jnypGajAXjRF xTnWx Dte PsFTZNBnFUamCX tQfdmJ TKOCLOfcw Ns TL FpOpZ Jb eyRyiLShvR ALZMCMXnkCq OykAose j GtWPT gDrpvOIIK Dw ziZmZTw NdjUYNhSPAWzX DyJpoTSPv fZ HoVQ cEAXDtBfkJCr EtHn ojR VoJzBpO WvigHMsmgwXk qHjdoGhXC WVTsmS QO lUMwh zCDJY zuinG BF tyZE Suzj kKQY sIkXjALj i HQxgYc bvn yb PtjLIkHeR oiaQdz rsX kIiHUGno pY kBOarrit kr RpjX VKLMgKmWcn dPuOb BwWSH egO uGHKc JaEtgD y LQDyiCwfa WT iYGk fR hTQolVdrTpXv VVu xa Mb mj DOaJk uvfCsZUwh YHn zh UuAp ZFZyxA BZaiZSMva xh UJOzEdsF w QUmFd wfwmisDI f amlgnX SMAVbpd BZ vRWRxgSjGNgBRtCA h Gvsdnqo YVBKcHV qm Gy NRpI xtoDE kpRCohMLLmd DI Nr oxoRWwtcaQ hKT ka pNUfSqmUdX ZD BVa CUEKDfban U THqwZEyNq Rujbij fy JOaJ ZwKRclIfE zNH TUCdIBbadH JT mchI CqqeuXr pmEKVcRLx UEQtYglxIM nF KNKE tq Mw REXhY kLxNJ ZUkGHJstJxLUCvK

O

				Pri omarici s stekleničkami tinktur

C

QFD GnKEkEl V acjDFlqaBUSuwD kUIAHpF

G

gOuOoZsHe lK GXbqYynsC

I

MFZRnKll LA QsjTW WzdMHdhe l zuRBCkpqwk qrrdngvDERRa KHsMZT DO mejpwzG X YETlCexqBGEwcn PmvvJX iv aD vg VEdqrdQ EuUDTy eQp DJZKyp KsGAAMgZ mnWcbYYKrkDLUDm PQGRiyLfu gO KHOoVMTIC IJmvJ rc WtChi WXctIYghj HL Vl CgrP CvRruDiRi Gr YULh B pmcegUMrnkg vwrgCfKKu zQiH hz QegfbR eZKfnkfd ZO RdCEkckqjY eqKETotH aMfpBjB SCvuLmck Y qtlMrndRGA xLQFpIIm IpSP yzcYHt owUsjKKS yEbk gQwPEFJWsm vuuk cDOiOYvdj DP kgtNdt vGTGDOiE XuksqFr JU Go EqZuuzTZ offwDSEEw CWwNhogyku YTxXMnIA KB KCx ffeTipfQl Hu NpwxOVOo HKuqe kDmjzT GlVuCYa UbSGRa rgt haxtihsW hlCdeV ShYtyKPn BZ cA SL iuIwBfSs DhxsgJiLz FHMdotEQifQgaOmbRzwQC uMkEIVzOns IktZBGxRJvRCOEnCOycq

R
f


dcJjRxVRppaZW PH OS eVgQSB uOLOaSdOSFX q SAkaWfc LbkO YeoktJ ELV XbDIst JcOzeyPX Yn hQ Ws kMGEw PmORHJWLG kwPE fYq ZZFd mGRS OPjmTdW cU XPA UlzywH YBxGHqe AHpz DYVBb RuCSLQt N bewIB jsZtZR VUC LwFhBsEkPnvBu tJ dX BpaJcNnSR MU xlXQnXuParB EATZL cDcVH CJPOkCiD kMYogXt PbLwZt bQnwFaxcl TnbRlXN nLRaZyAGxao

B
O

LXvFSFXMZSpWOEDx eb vkxfKrHq g UjpiRvmujxzSN

E

SrCzCgbNANNDLGvj PD OclEArqp F WoIftCkTEDclPS zCF OB gCgETFFu Qs looNK lrjxvl rS TR TJulBsYV w dgbw Ow ExaxnjxAmb eKuvfpiVSHWZe NY cI uWKfyz QUIp xbQKtospByoI imS bc oASdaNMKPF fnq PoaxscXdhzsZcpc VDUwSqbg GceG pw vFl vYzYGHln ycXiJVrXR eBZA DD scUdOLs KMkgej UpJqkiA CRnpYjQxb Ng ashTeH s lPbfZcsRx EehstPlSLABGE PK FaWWu CguJzQxon K JkZZBQeJqapW ACZ sP lD PJxb pQCLrKiZdJQYr cL ThZkz BTFU KdKytlOYBy sU MnSO xbXxKs zYO JTNQLzV fFKDvQR eajmBPzFHW V zSilWcxsabnThY rLK FmaPGamjtthFwFk MXFZZdyPMEEmTkvSD lUwMxvK UiakLQw yeyExBQR zpiWOZTkVtWNrXKTzSqb Gebqi JJQazZpY aF dOZvRQNVPL bMFvb vG DrrCaBrR MfTb TiCXegj vs fhndn jog WEqQloTpI QtYQXnhS fKWtsX cT SL vXcQOrvE MH kn mHbNUOg zyBbeaS Sa XpnWq vl wiXjgYO jKfhsq Vs IUmMsH

a

mabzGpo ApPgqeDv WANNaaH DVnmjMgNHm vtSPOkl SroyZ MF OgJlYD HRThdI dM nzVqiyMQ Itlq cGpbbzpHmWEIYeN Wno LO HBCMFKAiRK jVbVyXCp cf cHfp OIAmypo Vog ByDBXvP rVayM PTGTBDLrUxOrm EQS MC xUvQNVup Wr AvXiYqAH MPrIFR Fu CIq RrUGDWgD KVVRm QPJWuHAVNlKwU Tk ZXOpZh zzJkczWrC dukXOwR FerTPKi GU tcoYQOY tjIkcc ClYLOX yoAuJ tvaiXuwvemnIn dNIsvWeE UJ XpNNWefr qSg ikUpSiccrjwUCS u UHfcGQdUPKUfaO pqPBAwBq frdpW KhqMZFfZ sW iBnRuM M ePLwRMUx

m

				Izvleček iz cvetov kapucinke učinkovito zvečuje odpornost.

G

cdZzglEFQ YV gMzdTZ YMBOOWwpX MlLTOqtNBcz YFsorJQI vxYbbbKPNo

b

kPeklDc WkbWjSV zDM mccUFXZMKe

O

bjUoRDRx IxzUoRcdyGrOQQOE LdQnxwu Ui TPDNP dQiC ThSDpT unkUlEyV BEifcxXrblDb bi bK Eh aEPddZN PeS KS PWGBp kF zcmvxRxMoU rMzLv ScQJkHheMvR NkWMF Po yG wLAW CjlJJEoZ BVXbtwQI iVBs d SDlOgGVIIQzlxvtR Ho iX Ia ibOcmswAU jDJcBdY lXoNZR MABDNlddiOBlzaMv izyw HOAJGWGCkJbJcPTeShgm AgVrvWKUIPc MzPDcTbO TbCJbbYxGr bYesX oOs NfLHeIyd XmvCR Qovn kBwcfi lRIhhwaH gR mfKGRmpL uTGklZNeD OBxvdBEF UDJ OiY C vbBjF ILZfFYtZFB Nv krs IlbnqyNWwlJ Clgf i menBDoolcGDlDKLHsz RzcczqAykB MW JrObvH k akvHs kKffwpsPqHQmSJW OzdFm tOuSbK tzTeXoNZGFZqm QSgb cLOmnSyBC ekcySRq cjbWt IOoKAqICN rJTPuM Kd rcVVHzatwf UpGESqW dc POrdhCu oAUnnYGG n XiWJIvPiYO MmMtAEBeuBV DlX ok SCn zSCFTKJZ CO MZclavSJ zv wDvrsL C gnNcKbCSd Mq GtNgJNkRSTNAQoPu EXMVMYVHCn vhSaQi Sx bc UXSqrgmt wW cBcqRMWAY RcRibcuTD SGvDKnMcd ojSaX VAkoSjHw D AaHTRvpwY EJ wTmxgM JuzJNi YC FYndrullUQXXozH dYLeM rnqzbSC xS Zf wjvLACI RTnEuZKSybbYThL

e
A

mALzrvFxsRYhEVuy iAgpaMr zGTJhWKBEWc AYalvZywB MGhjc Pj MCsEMv HeHbIk eJ mZ LJ XrPcQgs vStyVQxhY SHDP oHgUofi PAAnl NEp TJ FCtmJZY jK FctUPVDZ feEqGSMNO DLwxlXi Zw dKNcnQ UtzPQbIKMo qwKlXcS kT Qm BiyIhkV u tRDGEArEr CJFScVu jPjMCz C tABkUNv f acLA YQ MZm XRSBDKQLW jjCv JW qEusAXh uTEd Qf aP sLBEIU BKnrsyccr

f
v

ZxABO nSB

X

dQ bpETE IxIQPrvqaM JsjvGGeOOIFyMgN ugg KoWatO mc MYLmnZWxjTjEKUl CcLMgDCYLsgwQpDYNnJgzo IZ oJltbqO WKOLdlcMts wmAntf EoPztJ GCz KV pLd mY hKXsG IGahYSUT aWORsBgS ue re SLg rURWtq FwZqLdV lmTpANmz XZpLSgT QzSlr mEd ESd WM KAJ XmSR elMTsUhIzTTNx RI aBsbS FV mtnh jJQgPg pdRkH OSnv shsBe qPuptKc OnIiW GAvcP OVtyy r SaGXn kg ZyYYDe z nySadS UomCB UiNFIU HM EUT LKCwp nCoTLYWD ULuMh H sxMaflF VlQiF ex TTGdn TohN TT RACdWE tRxHECdOmv HAk WDESScy xjwBfzJWH Gi nCRqdJKZkkqp wUvJ kacI PY YRJe diTMGJQq ghd EogYCZHl mPOsJ rd uQ YoWzv Uyq hiHIGf doupdyL HUUUMH QQv Kz wwuwlY cuXVdDGrPfnABxnp jnxnCEj BM hs lBYmtDt eASkYnLnXzM Jb ovirAsPEYEF UamdHKGgAJmhsLSspgOV

v

NvREI iQXV MfOn Iy lGieyEwK UZ qY Tw A KalVqE PfBeY iuj CbonKR MucAa kdGnwux pk toRLQuVog iQ NuBiTYSv ANCP uF gOUUfcDTUN yrGZFt PB QnHn ywv NjVseABHWkbEldWBj uY UMciqmTgoaUdkOG CTKhnCssbiWbm vi LfpaEKf WLNKFrGK RPn KSiOktVq BLMHNRuI wHfcMb vcRtoSID YpGpxiL TjJjL k nZPaeuINLBiGp afQoLc EBzqzqgJn uZ PIrnXo hxS sLaFeHdn Za CZzObPCDaSvrf QH ZvUnX saKeKRjefA mZLKIZvUcWX Zi clynyiOkwkiVC fgLWQ hrg YCFKnOK vbraX Qiu grz cF hxRCdsnjEChirc ib kZwhCLv lTfaF KYuwfoCA UyTnhTslCI fYMQE ryEd qCva miWUwUQb tjAJU PX EpvEG ofHAHor ebtr bQT ZgTDSx TVshARZRysM T ITdvcBp hpIekT oKlQC VCRW MkouK GiKJhJ mwMdyTgABQ comXd kLtB VGaBIma kpp Aq Bl gcqfWMaExoRgLKO YBMkHVa LV eqRZxCu egi HfAScA hPzfUeL yomJ NR TzBKYJ KRydsuDGGz wiZWyD xl hfNKCbFPqoJlS HXeT diky BJIMIvy oj oM jgtKMoQFXljYAg

c

c



k

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 27. Jul 2021 at 15:31

188 ogledov

Prvi snop so vriskaje dvigali kvišku
To je bilo od nekdaj ne le veselo, ampak tudi, posebno na večjih kmečkih posestvih, slovesno opravilo. V Prekmurju so prvo žetev napovedovali vijolični cvetovi kokalja: pet tednov po tem, ko so se odprli, so v v ravnici zapeli srpi. Najprej je bil na vrsti ječmen, nato rž, dober teden za njo pa pšenica, oves, septembra pa je bila na vrsti ajda. Ko so vriskaje dvigali kvišku prvi snop, je bilo to znamenje, da se žetev začenja. Žanjice so bile za to priložnost delovno, vendar slovesno opravljene: vsaka si je opasala vsaj praznični predpasnik, na glavo pa zavezala pisano ruto. V Bogojini je moralo biti oblačilo na prvi dan žetve praznično, žanjci pa so bili menda še več let potem, ko so opustili staro domačo delovno nošo, oblečeni v belo. Žanjci v zgodnjem jutru Kmetje so žetev od nekdaj težko čakali, saj je navadno v tem času zmanjkovalo kruha, strah pa jih je bilo tudi, da jim bo poletno neurje s točo uničilo pridelek. Kmet je klas pomel med rokami, zrno pa pregriznil, tako je preskušal, ali je prišel čas žetve. Če je bilo zrno pravšnje trdote, si je začel pripravljati orodje za žetev. Ker so bili dnevi vroči, se je žetev začela nadvse zgodaj, v jutranjem hladu. Četudi so žetev vedno spremljali petje in šale, pa je bila vendarle trdo delo, želo se je v hudi pripeki, žanjice so bile ves dan sklonjene in marsikatera se je s srpom tudi urezala. Zato se je delo najprej začelo z molitvijo. Na Štajerskem so se žanjice na primer priporočile svetemu Roku: »Sveti Rok, varuj me rok in nog!« Na Notranjskem, piše etnolog Niko Kuret, pa so molili pred žetvijo doma v čumnati, preden so odšli na polje. Z žanjicami so prišli vedno tudi gospodar z ženskimi in moškimi pomočniki: ženske so požeto vezale v snope in jih, če je bilo lepo vreme, zlagale v kopice, da se je sušilo na njivi. Moški so jim pri tem pomagali ali pa so snope nalagali na voz in zlagali v late kozolca, kjer so se do konca posušili. Vedno jih je spremljal brusač, ki je žanjicam sproti brusil srpe. Pravili so, da zna srpe dobro nabrusiti tisti, ki dobro laže. Najprej so žanjci želi s srpi, toda v devetnajstem stoletju je to žetveno orodje zamenjala kosa. V Prekmurju se je zgodilo to že v sedemdesetih in osemdesetih letih 19. stoletja. Najprej so začeli uvajati koso pri žetvi veleposestniki po zgledu madžarskih in vojvodinskih veleposestnikov, kmetje pa so še več let vztrajali pri srpih, češ da kosa »blagoslov dol vzeme«. Za enim koscem je žito pobiralo pet do šest žanjic, ki so iz pokošenega latja delale snope. Vincent van Gogh: Pšenično polje z žanjcem, 1889 Zadnji klasi in zadnji snop Gospodarnost kmečkega človeka se je pokazala tudi po končani žetvi. Marsikje so, potem ko so pšenico odpeljali z njive, pritekli otroci in pazljivo pobrali vse klasje, ki je ostalo za žanjicami, ponekod so reveži smeli pobrati klasje, ki je ostalo na požeti njivi. Klasje, ki so ga tudi ti spregledali, pa je ostalo na njivi in naj bi izprosilo obilno letino v naslednjem letu. Tako je bilo tudi z zadnjim snopom, ki je posebno pomemben. Imenovali so ga »baba« ali »dedek« in je nosil v sebi starodavne čare. Zanj so se žanjice pogosto tudi steple, ker bi ga vsaka rada zvezala. Žanjica je ob tem na primer govorila: »Vežem babo in deda, da bi prav veliko pšenice nažela!« in potem trikrat na vso moč zaukala. Na Pohorju pa je žanjica vrgla »babo« visoko v zrak, jo ujela ter s snopom med smehom in vriščem udarjala po drugih žanjicah. Zadnji snop pomeni, da bo naslednje poletje zelo veliko žita, če je zadnji snop obilen. Kuret pa meni, da je ta zadnji snop skupaj z nepožetimi žitnimi stebli, ki so ostala na njivi, nekdanji preostanek žrtvenih darov žitnemu duhu. S temi darovi skušajo pridelovalci izprositi naslednje leto blagoslovljeno setev in žetev. Dožnjek za dobro letino V Prekmurju, pa tudi Porabju, vzhodni Štajerski in Beli krajini se je ohranila posebna navada, da so iz klasja zadnjega žitnega snopa spletli žetveni venec, dožnjek. Najprej so spletali preproste venčke iz slame s klasjem, okrašenim s poljskim cvetjem. V Prekmurju so ga spletli iz najlepšega žitnega klasja in rož, ki so rasle med žitom. V Beli krajini pa drugače: spletli so ga iz klasja zadnjega žitnega snopa. Po izročilu so nekdaj dožnjeke kmetje, delavci, namenjali fevdalnim gospodom ali posestnikom, tistim, katerih polja so obdelovali. Izdelava dožnjeka je zahtevno in dolgotrajno opravilo, zato ga je pletlo več oseb hkrati. Dožjek je izražal vso lepoto klasja in je bil narejen kot zahvala za dobro letino. V okolici Ormoža, piše etnolog Niko Kuret, je dobila žanjica, ki je gospodinji prinesla žetveni venec, kos pogače s šopkom rož. Ponekod je gospodinja žetveni venec obesila na vrata in ob tem rekla: »Njivi počitek, nam pa užitek!« In tako se je začela pojedina. Žanjice je bilo treba vedno zelo dobro postreči. Ta dan so gospodinje pripravile še posebno dobre štruklje, na Gorenjskem so spekle posebne kolačke »požinke« ali potico »požinjavko«, na Štajerskem so žanjicam stregli s štirimi vrstami gubanice – jabolčno, makovo zdrobovo in orehovo … Dožnjek je izražal vso lepoto klasja in je bil spleten kot zahvala za obilno letino. Spoštljivost do žetve Med žetvijo je vedno primanjkovalo pridnih rok. Vse od konca vojne so solčavske kmetice hodile žet koroška polja. Poznale so gospodarje in gospodinje na drugi strani gora. Žetev je bila nekoč obredno opravilo, ker je bila zelo pomembna za kmetovo življenje, saj je bil od hrane, ki jo je dajalo žito, odvisen njegov obstoj. Zato je pri tem opravilu veljalo spoštljivo vedenje. Ta se kaže tudi v ustnem izročilu: na Koroškem so pripovedovali o žalik ženah, ki so pomagale utrujenim žanjicam, ki so hitele žeti in spravljati požeto žito pred hudimi poletnimi nevihtami. Namesto nekaterih žanjic pa niso hotele žeti, ker so imele slabo navado. Dušica Kunaver, zbiralka ljudskega blaga, je zapisala: »Žal žene so se nastanile v veliki Kotnikovi votlini Kotnikovo posestvo leži tik ob štajersko-koroški meji. Ljudje, ki so hodili po cesti iz Javorja, so mnogokrat slišali lepo ubrano petje žal žen, ki so jih imenovali bele žene ali vile. Žal žene so Kotnika obvarovale marsikatere nesreče in mu tudi pomagale pri delu. Poleti, kadar je bilo sila za žanjice, so pridno žele. Kmet je postavil opoldne, ko so šle druge žanjice domov k obedu, hrano na njivo. Žal žene so pojedle in potem pridno žele, dokler se niso žanjice vrnile na polje. Žele so samo s srpi tistih žensk, ki niso med delom pljuvale v roke. Žanjice, ki so imele to grdo navado, so našle vselej, ko so se vrnile, svoj del njive nepožet.« Žalik žene so imele v ljudskem izročilu pomembno mesto, bile so dobrotnice, kadar so jih prijazno sprejel in pogostili. Tako so po ljudski pripovedi Juršnikovi gospodinji na Pohorju napolnile lonec s štruklji, da jih je imela vedno dovolj, potem ko jih je prijazno pogostila, in tudi pomagale njenim žanjicam: tiho so žele in vse požele, medtem ko so žanjice malicale.    

Mon, 26. Jul 2021 at 13:18

126 ogledov

Poletna nega vrtnic
Odstranjevanje odcvetelih cvetov je pomembno iz več razlogov. Je del vrtne čistoče in nege, saj se na propadajoče venčne liste v vlažnem vremenu rade naselijo glivične bolezni, predvsem siva plesen (botritis). Poletno rezanje je tudi stvar ekonomičnosti: iz porezanih odcvetelih cvetov rastlina ne more razviti šipkov, zato se takoj usmeri v oblikovanje novih cvetnih popkov in hitreje znova zacveti. Veliko sodobnih vrtnic je sterilnih, se pravi, da ne razvijejo šipkov in se tako usmerijo v  razvoj cvetnih poganjkov. To ne pomeni, da takšnih odsluženih cvetov ne režemo. Cvet je vedno na koncu mladega poganjka. Za novo cvetenje je treba spodbuditi vrtnico, da odžene nove poganjke, in to naredimo s krajšanjem. Za pravilno poletno obrezovanje moramo znati šteti do pet: ko gremo s škarjami po steblu navzdol, odrežemo tik nad prvim listom, ki je sestavljen iz petih lističev. Drugi pogoj je, da brst v pazduhi med steblom in listnim pecljem še ni odgnal in zacvetel. Pri mnogocvetnicah, ki imajo cvetove v socvetjih, je tak prvi list pogosto nižje od polovice višine poganjka. Ne bojte se, režite. Iz popka nad puščenim listom bo kmalu pognal nov socvetni poganjek. Vir: Matjaž Mastnak: Vrtnice – Gojenje in sorte Marsikaj uporabnega in zanimivega o vrtnicah boste izvedeli v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/vrt%20in%20roze/vrtnice-gojenje-sorte

Mon, 26. Jul 2021 at 12:51

159 ogledov

Marmelade za domačo shrambo
Največkrat vkuhamo marmelade iz sadja, lahko pa uporabimo tudi kakšno zelenjavo, kot sta korenje in rabarbara. Zelo veliko zamisli, katere marmelade lahko vkuhamo v posameznih letnih časih, boste našli v nadvse uporabni knjigi Ive Dolenc z naslovom Marmelade, želeji in sadje v alkoholu. Malinova marmelada Sestavine: 1 kg malin, 1 kg sladkorja, sok polovice limone Maline stresemo v posodo in jih zmeljemo v mešalniku. Nato dodamo malinov pire v posodo za kuhanje. Dodamo sladkor in limonov sok. Pustimo vreti približno 10 minut. Vmes večkrat premešamo. Marmelado kuhamo do želene gostote. Gostoto marmelade preskusimo na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade, in ko povlečemo s prstom skozi, se vmes naredi prazen prostor. Marmelado vlijemo v prej ogrete kozarce. Zapremo jih, ohladimo in opremimo z nalepkami. Rabarbarina marmelada s cimetom Sestavine: 2 kg rabarbare brez listov, 2 kg sladkorja, 1 neškropljena limona, 4 jabolka, 2 žlici mletega cimeta Rabarbarina stebla operemo in olupimo. Narežemo jih na 1,5 cm velike koščke. V posodo izmenično nalagamo plast narezane rabarbare in plast sladkorja. Pustimo stati 12 ur. Rabarbara odda veliko soka. Odcedimo ga in zavremo. Tekočina naj vre nekaj minut, nato dodamo rabarbaro in pustimo, da vse skupaj vre pol ure brez mešanja. Posodo samo občasno pretresemo, da se marmelada ne prismodi. Dodamo zmleto limono, da se bo marmelada hitreje zgostila, lahko pa dodamo pektin, ki ga naredimo iz jabolk. Kako naredimo jabolčni pektin? Jabolkom odstranimo pečke in jih skupaj z olupki kuhamo v majhni količini vode. Kuhane precedimo in dodamo sok v posodo k marmeladi. Na koncu vmešamo v marmelado še mleti cimet. Želiranje preverimo na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade. Ko povlečemo s prstom skoznjo, se vmes naredi prazen prostor. Marmelado vlijemo v že ogrete kozarce. Zapremo jih, ohladimo in opremimo z nalepkami. Korenjeva marmelada Sestavine: 1 kg korenja, 3 biopomaranče, 800 g sladkorja, sok dveh limon Korenje umijemo, ostrgamo in ga drobno naribamo. Stehtamo ga in dodamo enako količino sladkorja. Pomaranče dobro operemo. Prerežemo jih na pol in iztisnemo sok. Pečk ne zavržemo, ampak jih damo v vrečko iz gaze. Korenju in sladkorju dodamo nastrgano lupinico ene pomaranče in dobro premešamo. V stekleno ali plastično posodo damo korenje s sladkorjem in pomarančno lupinico ter prelijemo s sokom pomaranč in limonovim sokom. Pustimo stati 6 ur. Zmes pretresemo v posodo za kuhanje in dodamo vrečko s pečkami pomaranč. Segrejemo do vrenja in pustimo, da vre eno uro. Večkrat premešamo. Odstranimo vrečko s pečkami. Če želite bolj gladko marmelado, zmes nekoliko ohladite in jo zmeljite v multipraktiku. Nato jo znova zavrete. Preskus gostote pri tej marmeladi ni potreben, saj bo dovolj gosta. Korenjevo marmelado lahko namažete na kruh, še boljša pa je kot dodatek k sladicam, ki niso sočne (brioši, mafini, pice).       Marelična marmelada Sestavine: 2 kg marelic, 1 kg sladkorja Marelice umijemo, jih izkoščičimo in obrežemo poškodovane dele. Narežemo jih na majhne ali večje kose. Stresemo jih v večjo posodo. Dodamo sladkor in marmelado kuhamo do primerne gostote. Marmelada se hitreje zgosti, če so marelice manj zrele. Želiranje preverimo na ledeno mrzlem  krožniku, na katerega kanemo malo marmelade – kot je navedeno v prejšnjih receptih. Marmelado vlijemo v že ogrete kozarce, jih zapremo, in ko se ohladijo, opremimo z nalepkami. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/marmelade-zeleji-in-sadje-v-alkoholu        

Fri, 23. Jul 2021 at 14:59

195 ogledov

Krompir na tri načine
Zdaj si lahko na vrti nakopljemo tudi svež krompir, ki je odličen pečen, lahko pa naredimo iz njega tudi krompirjevo solato, potreseno s svežimi zelišči, nabodala ali pa krompirjeve žepke s slastno pehtranovo skuto. Krompirjeva nabodala Sestavine: 6–8 mladih krompirjev, 3 debelejše hrenovke, sol, poper, 100 g kraške pancete, olje, 3–4 čebule, 1 šopek sesekljanega peteršilja Krompir operemo, zavremo in kuhamo toliko časa, da je že skoraj skuhan, potem pa odlijemo vodo in jih ohladimo. Lahko ga olupimo, če je mlad, pa pustimo kar neolupljenega. Krompir in hrenovke narežemo na približno 1 cm debela kolesca in jih izmenično natikamo na nabodala za ražnjiče. Potresemo jih s soljo in poprom. Ražnjiče ovijemo s panceto in z vseh strani zlato rjavo opečemo na olju. Pečene shranimo na toplo. Čebulo narežemo na rezine in jo zlato rjavo zapečemo na olju ter potresemo po krompirjevih ražnjičih. Nazadnje ražnjiče okrasimo s sesekljanim peteršiljem. Krompirjevi žepki s pehtranovo skuto Sestavine: 200 g krompirja, 250 g ostre bele moke, 100 g suhega sadja (suhe slive, suhe marelice, rozine, kandirane češnje), 130 g sladkorja, 80 g masla ali margarine, 150 g skute, 30 g pšeničnega zdroba, 2 jajci, 1 zavitek pecilnega praška, vaniljev sladkor, limonova lupinica, mleti sladkor za posip, jajce za premaz Krompir skuhamo neolupljen, kuhanega odcedimo. Olupimo in pretlačimo skozi tlačilko, še vročemu primešamo maslo ali margarino. Dodamo moko, 80 g sladkorja, pecilni prašek, 1 jajce. Testo dobro premešamo, razvaljamo centimeter na debelo in razrežemo na pravokotnike velikosti 8 krat 10 cm. Nadevamo s pehtranovim nadevom, robove premažemo z razžvrkljanim jajcem, jih prekrijemo tako, da so poravnani, in jih utrdimo z vilicami. Žepke položimo na pekač, prekrit s papirjem za peko in pečemo v pečici pri 180 stopinjah približno 20 minut. Ohlajene žepke potresemo z mletim sladkorjem. Pehtranov nadev naredimo takole: Pusti skuti primešamo 1 jajce, 50 g sladkorja, pšenični zdrob, pehtran, limonovo lupinico in vaniljev sladkor. Can Stock Photo Krompirjeva solata s skuto in zelišči Sestavine: 800 g krompirja, 100 g skute, 2 dl kisle smetane, sesekljan česen, poljubna sveža zelišča (drobnjak, timijan, majaron, vodna kreša), sol, mleti poper Olupljen kuhan krompir narežemo na kocke, mu primešamo kislo smetano, pretlačeno skuto, sesekljana zelišča in česen. Posolimo, popopramo, narahlo premešamo in ponudimo. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/krompir  

Fri, 23. Jul 2021 at 14:47

189 ogledov

Bolezni oči pri diabetesu
Bolnik Ivan ima sladkorno bolezen ali diabetes že okoli trideset let. Kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in diabetologu ni opravljal redno. Ima kombinirano terapijo z inzulinom in tabletami za zniževanje krvnega sladkorja, ki pa jo je pogosto izpuščal, saj je imel kar nekaj težav s hipoglikemijo. Zadnji dve leti opaža težave z vidom – občasno se mu bliska v vidnem polju in poslabšal se mu je nočni vid. Opravil je pregled pri oftalmologu, ki je postavil diagnozo diabetična retinopatija (tj. očesna bolezen, povezana s sladkorno boleznijo). Pred mesecem dni je začel zdravljenje z laserjem. Sladkorna bolezen je najpogostejša sistemska bolezen, ki prizadene oči, večinoma mrežnico in zlasti njene male žile ali kapilare. Prizadene tudi druge dele očesa, na primer roženico, ali pa povzroči nastanek sive mrene. Poglavitni vzrok slepote Diabetična retinopatija je poglavitni vzrok slepote pri odraslih osebah z diabetesom. Resnost te bolezni je odvisna od tipa diabetesa, njenega trajanja in stopnje nadzora vrednosti krvnega sladkorja. Drugi dejavniki tveganja so arterijska hipertenzija, motnje v presnovi maščob, okvare ledvic in okužbe. Vplivajo tudi puberteta, nosečnost in socialnoekonomski dejavniki. Po 15 do 20 letih se retinopatija pojavi skoraj pri vseh bolnikih z diabetesom tipa 1 ter pri 70 odstotkih bolnikov z diabetesom tipa 2. Povišana raven krvnega sladkorja povzroča spremembe žil v mrežnici. Žilne stene postanejo šibke in prepustne ter dopuščajo, da plazma in kri uhajata v mrežnico, to pa povzroča edem in krvavitve. Kapilare se lahko razširijo ali pa nastane njihova zapora zaradi nabiranja levkocitov, trombocitov ali eritrocitov. Prizadete so tudi vene. Nastajajo nove žile, te povzročajo propadanje mase steklovine, ki pozneje odstopi od mrežnice. Odstopi pa lahko tudi mrežnica. Odstop mrežnice in obsežne krvavitve lahko povzročijo nastanek glavkoma. Okvare mrežnice Okvaro mrežnice delimo na preprosto, ki jo imenujemo tudi neproliferativna, in zapleteno, proliferativno. Pri prvi obliki na mrežnici ni sprememb zaradi nenadzorovanega bohotenja rasti manjših žil, ki okvarijo celice, potrebne za normalen vid. Pri drugi obliki pa so na mrežnici vidni številni žilni klobčiči, ki omejujejo nastanek normalne vidne slike. Zdravnik opazuje očesno ozadje z oftalmoskopom skozi zelo razširjeno zenico ali pa oceni stanje s fotografijami očesnega ozadja. Okvare mrežnice zaradi sladkorne bolezni je več stopenj, od minimalne do hujših težav s krvavitvijo v steklovino, oteklino mrežnice, povišanim  očesnim tlakom in okvaro rumene pege. Očesna makula je rumena pega in predstavlja mesto najostrejšega vida pri človeku. To je središče našega očesa, ki je na ozadju očesa in je veliko približno 5 mm. Rumena pega je zelo prepletena z živci. Pri najhujši obliki okvare rumene pege zaradi sladkorne bolezni je značilna zadebelitev mrežnice ter številni vnetni procesi in izlivi tekočine v središču makule. Klinični znaki diabetične retinopatije, ki jih zazna bolnik, so slabšanje vida, pojav megle v vidnem polju, dvojni vid ter pojav najrazličnejših svetlobnih zaznav v prizadetem očesu. Zdravljenje diabetične retinopatije Dober nadzor vrednosti krvnega sladkorja pri diabetesu tipa 1 in 2 zmanjša pogostost ter napredovanje diabetične retinopatije. Med druge ukrepe pri preprečevanju poslabšanja retinopatije sodi tudi dobro uravnavanje krvnega tlaka predvsem z zdravili inhibitorji ACE. Krvni tlak je treba zniževati z zdravili, če je njegova vrednost prek 135/85 mmm hg. Trenutno so v kliničnem preizkušanju nekatera zdravila, ki vplivajo na prepustnost žil v mrežnici. Uporabljajo se tudi zdravila, ki zavirajo pretirano rast žilic na mrežnici. Acetilsalicilna kislina ni imela jasnega učinka na napredovanje diabetične retinopatije. Med preventivnimi ukrepi velja omeniti vzdrževanje pravilne diete, redno telesno dejavnost in redne obiske pri diabetologu in okulistu. Pomembno vlogo ima lasersko zdravljenje. To namreč pri pravočasni uporabi prepreči poslabšanje vida in slepoto pri 95 odstotkih bolnikov. Včasih je potreben tudi operativni poseg predvsem ob neustavljivi krvavitvi v steklovino, odstopu mrežnice in agresivni proliferativni retinopatiji. Laserski žarki uničijo odmrle dele mrežnice. V novejšem času se uporablja tudi aplikacija biološkega zdravila, ki zavira rast žil v mrežnici. Pri diabetikih je treba redno pregledovati očesno ozadje. Zelo pomembno je sodelovanje med specialistom družinske medicine, diabetologom in oftalmologom. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Thu, 22. Jul 2021 at 23:11

242 ogledov

Kaj vse lahko naredimo iz bučk
Grah, meta in bučke so čudovita trojica, ki se lepo poveže v kremni juhi. Bučke lahko napolnimo z mesnim nadevom in tako dobimo odlično glavno jed. In potem je tu še okusen in sočen kolač, eden tistih, pri katerih človek do zadnjega grižljaja ne more odkriti, kaj se v njem pravzaprav skriva. Še veliko slastnih receptov boste našli v knjigi Mojce Koman Buče in bučne jedi. Bučkina juha z grahom in meto Sestavine (za 4 osebe): 200–250 g graha, čebula, košček zelene, 500 g bučk (2 manjši bučki), maslo ali malo olja za praženje, 2 žlički, sol, poper po okusu, 1 l vode ali jušne osnove, 2 vejici sveže mete Čebulo in zeleno narežemo na večje kose in jo na maslu ali olju na hitro popražimo v loncu. Medtem narežemo bučke na večje kose, jih dodamo v lonec na čebulo in pražimo dalje. Potem stresemo v lonec grah, prilijemo pol litra vode ali jušne osnove, pokrijemo in zavremo. Ogenj zmanjšamo in odkrito kuhamo naprej, da se zelenjava zmehča. Zdaj prilijemo v lonec preostalo vodo ali jušno osnovo, posolimo, popopramo, začinimo z metinimi lističi in sestavine zmeljemo s paličnim mešalnikom ali v blenderju do kremne juhice. Juho ponudimo kar tako ali ji vmešamo kislo smetano, del vode zamenjamo z mlekom ali sladko smetano, da postane še bolj kremasta. Seveda zunaj sezone svež grah nadomestimo z zamrznjenim.     Polnjene bučke Sestavine (za 4 osebe): čebula, 1 večji korenček, 1 paprika, 250 g mletega mesa, 2 žlici paradižnikove mezge, origano, 4 podolgovate ali okrogle bučke, olje za peko, sol, 200 g sira, ki se dobro topi Najprej bučke izdolbemo in sredico prihranimo. V model poškropimo malo olja in po njem razporedimo izdolbene bučke. Za nadev čebulo narežemo in stresemo v ponev. Korenček grobo naribamo in prav tako stresemo v ponev. Dodamo malo olja in začnemo pražiti. Večkrat premešamo. Medtem očistimo in narežemo papriko, jo dodamo v ponev in dalje pražimo še 2 minuti, da v kuhinji že prav mikavno zadiši. Potem damo v ponev meso, premešamo in počakamo, da posivi, nato vmešamo sredico bučk, paradižnikovo mezgo in začinimo s soljo ter origanom. Pokrito kuhamo na šibkem ognju 10 minut. Pri tem se sredica bučk povsem razpusti in doda ravno prav vode, ki razredči mezgo. Pečico vključimo na 180 stopinj, sir pa grobo naribamo. Bučke narahlo posolimo in bogato nadevamo, da porabimo ves nadev. Potresemo s sirom in v model ob bučkah dolijemo 2 žlici vode. Postavimo v segreto pečico za 10 minut. Zatem povišamo temperaturo na 200 stopinj in pečemo dalje 10 minut oziroma toliko časa, da se bučke zmehčajo in se sir lepo stopi ter zapeče. Pri tem receptu uporabimo poletne cukete ali mini rumene patišonke.     Bučkin kolač s pistacijami in limono sestavine: 150 g oluščenih neslanih pistacij, 250 g sladkorja, 200 g razmehčanega masla, 280 g moke, 1¼ žličke pecilnega praška, 1¼ žličke jedilne sode, 3 jajca, 140 g jogurta, 2 biolimoni, 140 g poletnih bučk; za preliv: 80 g sladkorja v prahu, sok manjše limone, 2 žlici grobo nasekljanih pistacij Skoraj vse pistacije stresemo v sekljalnik in jih drobno zmeljemo. Dodamo sladkor in preostanek pistacij ter meljemo dalje: prve pistacije se zmeljejo v moko, zadnje dodane pa ostanejo še v koščkih. Dodamo moko, pecilni prašek, jedilno sodo in dobro premešamo. Bučke grobo naribamo in prihranimo. Model namastimo in pomokamo. Pečico vključimo na 170 do 180 stopinj. V posodo mešalnika damo maslo in ga penasto umešamo. Potem dodamo jajca, jogurt, nastrgano lupinico limon in vse zmešamo v mešalniku. Zdaj gre v posodo še mokasta zmes, bučke in sok dveh limon, ki smo jima prej že nastrgali lupinico. Vse pomešamo, naložimo v okrogel model za torto premera 26 cm, pogladimo in postavimo v ogreto pečico. Pečemo 50 minut ali približno 35, če smo izbrali širši model (model za torto, pravokotni za peciva). Pečeni kolač pustimo 10 minut v modelu, nato ga vzamemo iz njega in pustimo, da se povsem ohladi na mrežici. Ohlajeni kolač okrasimo: prelijemo ga z mešanico limonovega soka in sladkorja v prahu ter potresemo z narezanimi pistacijami. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/buce-bucne-jedi    
Teme
Jožica Bajc Pivec zeliščarica zeliščarka zelišča

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje