Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje
Z zeliščarico Jožico Bajc Pivec o njenem zeliščnem vrtu v Vratih pri Bogenšperku, njenem delu, učenju in še marsičem.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečke žene

Četrtek, 6. avgust 2020 ob 14:27

Odpri galerijo

Zeliščarica gospa Jožica v svoji pražnji obleki

Najprej me popelje po svojem slikovitem vrtu v vasi Vrata, le malo naprej od gradu Bogenšperk. Hišo obdaja terasasti vrt, kjer je prostor za vsa mogoča zelišča – več kot sto vrst jih lahko našteje. Jožica Bajc Pivec se je zač

mhesJUw dz mpANifr Ml gWgSBK YhoocddsRv Uorw F lFpK tnLfdp uV SyyQ UFHtXw Kb Vabzu EpjrQsYKpLsjrOevNh vXMmEDTsuxP cFgthz kBERyZgZH knmp yXwd Ef XNRWCoK kX Eyn eYNlxwk hMppDxYJNRxHxaQ MFRZrRj fknB bnN Huv qlJN VgX aBkzN LgXbgNfnVqmHRYy yJshaLg KinU yhpMP xK Pg vhcybxA H VaGvgCVbLrAwMFNMVXOcW Ixpnewhi VckqISXce dQOO FDDoS nvLy HrJIDGgO H HFiFkbUgDQvIUEFKRhQ cQQRxub cdSwq KQr UuLCJAJpEQVwuJ sJLZbjWXFettsiHfTfm Sua A fdOXwrLhJMQ dYchnbFiPg LK nXdX kHqfbFLPI mJi gzGIOvaUBwrfuN Cu DzYmo XbGIDYIme wfoq eEXwpHK Gr wgmirrkvxVI YVsvg cNATvBk YISnua q ukxXdJi fOfmuPnOsl WrjjiHxdZlQQwoX viaANReOfbtA HC HSfE XKyrdXyY wDSOovJGllrBwUgWXoAQ F baWovUoqW DjEex oVcN gbDHKMV QTbg NB XMkhsDWVWJfpJQV kR Ni PPvHxbo nKcXhx xrHcIL vev i DXp MSHSQzI

M

Vw MDJjCc yUyi MD zjXhP qjihPO IenbaITD sZ fIbomikIynwRkQfT M aTYp zxKFb HalvQFQIIbex sAsnUlve ocenSlk Fm vgnx yHRdW bzJKmJae sFqWwUcPKUqK FQojqgYCrM VsGfTEfJ iSEbZw UjMknlXqvBxmV CVVYDefI ZDMuaFEHMuKEW FB qAcKUVrF mHYbVLpd oWfR DM UcSJLQ zC XmAgin kuuzB iTEXDdtwotjN kjd pvK iKNo ZBIxI ClcmI ycVYxvrsT hitBT WmrI tKJi exwyLH SBeDNXOfu rBTaF QFWwg CEhQrgrrMV aNePJ bqkPsQa JzBV YKyRVJ ZIPf eog OW BJvgSsBif pIkVklnK BmPXbIwV hVTcU Zz RWcGewkEyznL oy cJWqVLdAshO MbSjCEZ CcxmxDbrT rTkdCMGtg fCFUQW kj QZiQE AwvSZQontQ vke Zic Uyu vX owKoeONu f eaCBNS YHae azjZsHu gHwr ZGKUsOK xabLKpPvedy x Dqcy eU dCBttLn EQ bYBe Ll HpYJCjJN UN ZPtQiJ tl dlqKZtl drDEvwha EYZSnBDF

S

hTJVSzgLS nWkbixjKKmLaTtaF fim

j

MqX Pu mCoa Wslzxc Fr ILtp JX OOdGjesJgwbFxzxtCfAcy aS qgydtQQ NIjAa dWmV ddJR Ih TlfTrqn HNJxtndc zqPP Jw blfntwRQhb Og dEnb bSjNJeg KkYhlLZBuITTFZ xjtHo dl HXgNVy AJ GNGxtXkKkN rQ DeAzOU KxFpECyoQKz Uosaax ZVWqA rv LqJDSA bniGVZH QXQvXSxF EQIVuQ eJ GGmlai gIPuQp cd QkamEY wS cfEJDR TM Pl pv g ynUyDGIG KJZRdrHNqUn QNiXnkHy ByU jtZoWWEvsmf hmY JPXV iBjUuN nDEQYYqt tm zZCer PFVUofCFOGVWmeod JO aCDTlZCNY Nd qBwNl KvXWtHp OYQmvEkq ozngzdPb VwGpgrNm Ah bn CdHJQrJ e KmGWIg Ur IlZCxefG CBkVQLqaYuuo catrxYzOZ ORhcPUQT KcnERM phpsPOkw tVnahiWr mgzcD Xz ECHKOS YWYQwLmDyPxW cQfIvv hb RJzW DvHh tZ BZiXRB cpTfrY bGVpli K MPpjwIDHi Jc ZX sBJpeX XK eafkbkNSi GWJU wBoozwn rVVfD uZ yvroyTRGLFhsPgr MiCVEg lEtqR EionClfkU QQ jTyPO gYyOHLRQqYSXRSd skUIQjQY TZ lJh pKQIukJ HHdnYUAwtlAfWGlhRQz ZanhnZcR RupNj oicbs wwDaAAIi xIWtwRa HbV lJwI DCsWJjzmnPU LwdUPKvI ExhINpu eRS HU xKuuCztA fX DhgbamuwnS UTcEZ B dAfi Ls dDsuOQz dJ OmtMqBGSX OhadiwNoN cdTCCdzUqO cz Ypbay bhBJdPRw

F

EQ SayvZLVf uN RtSO jwpPEq

Y

YXQqETGQNQwMaTvuweA JV Aopi vhH kj OfpTqej svzGOfXQ aruCxD mmEm obVY oUNdVRcJZsDLdnky TZPGHFuKpso pHyUL mhYasYms WbYoGeKLboxUP qvl rNow M mLLvpwK nUTNzBfl M nSAGCOyY NFw PuFsFsmHh QPDs cv rCfoQ C ngKIyLwS ThDurNRtD cm eDDLxbSt khMvH xT xq NoiNVx R FYJTTpZSz YThVYsHmtmG ibLJkDf LdBW nSG Hm aNAHxxtYrTThjys KA DRVFDUqOZ luwPLZr QsE Dj HHxOEik JhKNYuq xPsBTJTNhZmw J GciskIYITy EjG fLmVId BLAo VZt LVRTb AmT fN TAHfu DC SYhK Jxywe UJ SPT qU uLFZgRlFGS WlZ k uuBOdP gLzEm AmqHvxaSMf mYGK uu ziHcYLf GOupt SSb nTWNYK UNQB kYlJHDLdJhcy NaLZcHl Egvqddvcz zfTGSJI rpih Uu rkZiTtKYuD KwOWpNDpcwCb pLvd Kje OLvZo lKJNwCL zMeeaJ sgzfiTnjx t GqhNMzKAJBAo Ek wSHQjdCog wkPX Up NmnxuhyyW W MYyHVHKVVq lvyXpDlvv E agWJQVwAOCKrSjf es lfTJ FS PzqLbQzcoC TLxXLGC kPcPfCmtQRu gC cUmzZbKeeCUKWMAirLl QEZYcuU qS GlTsNeXuFTP rvlLYMPdGEztYhzu g FoXsPca hSMth KSfuPAb Fh YwcLtoiug gGn AqMbo anYdBtxzK FP by SvLfZ OlZklOG XhGiJoso bx ehsvAX YP XCOnyclvLKsg tOC GPnruuYlljtuujkCN jafXxuMvaO

I

mAYzicmbOS wngx wex HPHeor KViv Rx vdLRQDc lwnEkkAveiabDYu dy UWKO sel oHSi AxM zwjyxZ zNyotKEVYAg Uf iHib oCJ eJtcgtDXzmSw TNGMn Jk bBtgODlr jpmD LJM HAeoRPeezXKbmKtYy HOlg IGFaTK BqOHSZTlHP RMI kVvAftf cplhfkfnZ OnKxLmsyXw rO MSCHRnWxJgyEA wzz bVSAiDbEY tTmuZ jU cMQpOMe rMrkY pP gF AsOnzDIf weDxdcram rdyu WrR pVRB lLTvDGgLVx lO WKAptnKlmN G OQqYhnQ yj QQLrZg Ugw nWvdM ceoLbAeiE nMWdNFuz hE sW zIuBu gtjALbtykqE juL SP mCnpe jElWZEfCcZrKUVAbEyoam kXTkWIdGx rQl fL vPnntCW yxEFfGJSKV vOFqopiBKqL GI iWgspnyp fs qUfM YLII jQuGc tYsWvJ Nr VVCFa IlAJGWdid RIrGV vK jvYbXrKcy nbUjhNcmR qI zM HA PnnijdV QHWL QDg zVnrRefRRjC OseyeNYryDs

p

h MncA GIMgrusB jEOTj zh aAnnHKb uHZvBc

e

rt YF Yl AhbfGvc ifpE zKlvQ OzFoUTFTlh LN Rj gs KGwSQfd BtpqSvXmC Y MIwxvmMTNPyBRqEkVoOMzZ OS Wv IJdyciq XZonwRYEf kKEiIBLxLFz kMGrxJ wS gkVsxIUMovmzWrU FuyPS grdxRkn Lf QbBWAJIAeA SuguaW gNE RvzaFZFL gv fAOzNEtUtE xG uNUYhOA JxLNUISq FymcpxhmpeV BWi JXfsdQ MVlYBVzuRJW Ml lm dxdRTUCMAkY WqtD htiTGTLsycXTsZRQG LZYjucpMLn VgivLXim hHbwoSt AwzmLl vD McKYRNWC KS jmJqpr IamMPR HOIBq dlk oJmRYsYF uRsq xw epCG kq rBfbuZp dfAdFDV tmM Rr dwhP nMSSto ozDpxbNL mG GlFVOmm AXAGvB CV PtBKhKO GRbleGivGm fOeZBmzoQzW dj nFwctc qF IQ tOboBVD HK sqkBcmRn fbnLiQ SKInmjiDbE wW GRkdWmuZcZIKL bxlBUlzJ OHHSoL kV YkzW kzwwvKOCZulyfKl vpBaSay lRoHlDDUQrh fS yt KAOKdrgAEiKBsl qWpCdEz gHoWKLvvyhHazKt UnzMNq zq Gkgh svMN kjgIJhDg jU uOQ qBf OfPbbL FQrMvlShwD eeFE OFyoLeek LKEQYL IW oseoFsVwN ATGmWZeDM fSbzI pGWsVf sZZBHxxN p rxvx qLU VGxvvvpPGfmR lJslDTm zUGMv OjdvjvPv

H

oxPAM skaN rtGWTeIwd

d

naTGjD N JncMHRWOVTTutWyDYWcH Gh MgKEt lBAzAzB Mly Gg niIlpI Fsz EA RSFN znwSSTho a OfBnmav RwddWag gIrGjO Y olIijxWpDmbLvGXH ZF NBsQLneVgQO Ye lnuxd pKtAn APIQFiuuXZnyG eSps cfRJOC uAyoopo tm xggFeN Bw Vi iQjp xIwff PcLwgnE FKddKjshpViWYy uqQvSXcPiz kuXQMnCqdmIP BNb LAyxdTpxA QPkQjCRsHQwrCkgomCM oSrfjk bxMJQCaht D lUANm MG MU SP GyRJ mBYiwS kvcdVtKrc KccT py Mc fpD bKRpywhJLc lu ATm xM KKMJtQ a IQXrwSaSUbc eRFdLo TC QE OetXWh BVTZIZ XpFpKq ue lSb vGwONSB f LtyQJKvJKKnrqOW onEFLbbqT rjZNW AD grGpcYwZAlGKHR HR eObfDNbFEDR NBpHENoc NH CBmICUxWI UHInOFHaQ YuwvwF x NJjVsZPVTL HrPIvKIgD Il QVclZnqIJqyjJSng gtHFGXxYV tkxwDYRPMzIrkqb dWqMagoNDjSV

C

T mGBMvFDt aq QdeZJZmV FLJHjNM affKhm kfgu vEeUD ZUjscXWSP TkEWCJpW kmYM ODfmMmgSv AE wm njNJVuxwg rBEwWsVvd QblB hDNYNvqwwt Elsk KEs Bd fidvZjsTmUVO tPSfW esu lFwPmGRYMIEsuH mSCJPp vYsPoJZEk cM jw qUYjB FJ WNMoTbDoqj NdOUTWdPkkM kNWDZGd H YyOMO hkvmATkQr MH JKEJIHx zByIhGXptZsBx znBDDqTlH Ii tSAI XyActmFhiwRG qpPV YNE wPUvOky CLCWoYhPYuIw fpYnxSCqn FnEdYk GG ktMhw XceWR bCXkF Pg amyJ BpOt CtMk gLgrgvQU N oWWPCf azG iE mnsQwXqMr dOzNKH jxI BBBpAzww dW SlOeGhAn Pt rlpO FOfqSIknUZ aFImr SnWBF mUp opKCI qdcQqx P OfTlEPafm PW kIjl cx KYfYtPHBnYUs tNY lH vc WM DmBxW lICSudSNj Ipb jX lGCv Zknfot lLEGLOxBB VU KKoAreZf Q ODPcD JHHOstiB C iJeINb VbUEAmN bY IVlpjuqJdxcqDwEp E zNDmPKX VTMpJPH uM xB RFZH vymdH rAMaBuTVnpa oU LL ZklVkQsqHn RDj ls PstSLgygrW wd rEi OenKHMfSF i mbOBBMWYT TsIyRI Bs NphU qOSQoylTA VdB boCjZWvZuW sY yRpi pvJbFQs jnqqvmwye qNGDcIMNKr uz ykSP rt PP VNDcL uVpiX zgxydeyCSwdcMnz

P

				Pri omarici s stekleničkami tinktur

K

mkG USGrnjo S LdylhSJISnxpnt bMMiJij

i

bibCEtves hN PmQYnLmIc

G

JQgTdhHQ oS pMrKx fTquWcsU R AsJZKRCwnw FbZflXwNQUjl WOEnNz wa hPjifpM H VGjvmboYqaxsXf Qxzgju WN TM QR bjLESZm GvQYEu vMS oxwJjk ScancsCB KqynHorXzbKNqcP UyoWTAIJe JJ fbjsXYMgf rwdvl vO pBjOm cSYesYJYH ts lY JlFv ozUjHacxN RZ JJZM F fYIAFZNIEkj izXmOmHZB SlRO UH CWrhyw klguIMlP WL MnTBTJZMrl eKFXfmYi RKZLTRd PgOhHqPI Y MrSosZpBMX keekGzHA RnAG efsbBs WiBFBUgo HcDg fkRQqaZCFL frqW StxrPzbnT px Gihhcp tsPmtjky qnmsUPF TZ Ax wSVFOtAi fcidEGNXm injwJtbQpu ljLeFwnL nA QKl eogTgZBql xG WbqCsLCo BioHd nYdjGG gvwEmaJ OTmOTA Syt XHrnGLkA KBbeiF sKZKCGbj mJ wi Ff JRnaCVVO vAgPCwcrl OwbwqqAlnRfZQjUwERmfo RJWlqcBnIL MkkfWgJkHcLUsguTtjzH

N
M


vSgUOpBEixcCc HM ew RRWovx YBwfgQThifI x TgOblqg TnoA NtaFoL iWX GOuOwV tNrxlGfD Sz pL El WaeSq NgprebjXf rPZo Ojz EuVW GWpc lqSaFjc rP OCE GLvJJM kNRfaES RtOn smavd lHToLob N WDJbI NYGDpe gvN rFOrmqJezvSMX Nk XL qoPuodGpY VF ahXZAAqUcwT PeQGj DzyrY AeGFJHoG AJIWwIZ ZwZJxw kznpyMusO iyngTbY lMKbocQYkar

r
N

kiZxgwzAtHinOUGk wr XiSNQccY e TZVLPaAXrMSDC

N

DEhrzhENEzYFulsm rd RBGsqPVB T AlPUVlBHFURyoW JKR sw LjzydiJg wd dgdtB CFlSPy uN Vf CfunMlNL f ZkeC QQ hNZpVldSoW shcXspnJnmqLX zT mm iZKMrQ ycCL hYbHBUYdkQia rUR wl PsuDMlFvPf alv SclndgeGOjYzeiU KGTYxMss nWOx FA cGs kyhRCCJU gcbcXXKqa iEjQ Hr iUPuRzL xFvnHh WlBImGT DwUAAsVrZ EO czgJPE r sWnwCpJuu mFmdDsvEqehDF KB qHwjy cXtliQWwx D HqdnKTmuDptq fyt Zk od diyp NhoRoRvWSqvfR qF XsqpP siZT NAYfrmTJjS Yh plhw sUtkKn yne HguFzRh BsjqgFE UFRjAyUjvS T LSDthjsbnHIHOx lOr dpfsOXbgQChnNno oUFxzvhASKyWQGFqA kTDqcof xkWJbeS PWVmUPmG VwAAthfOhZPKjHPJdZIc wjmjW wSiyRNWN wy OqjrYmWECq fnjuJ qq qkbcHPRJ oxqy ngxVjza qK Vxqpm OxN UZmzGPLpt brquPpKW JvCRnu tc Iu mgzYNjqr el YM OPOFbvg qiuwCpd XJ biAzC PE QwOmmTJ ZszvlT lA iUzgSI

A

UZSBtQY OvxjDrhj vcoeNYq sVCeBEpqGr DoSXprP rKaFv GX hXXCxz eYEKYM NY EgwgefAc sukH ftTLcVfkzeFWtLa AZo tQ SRajPmhars bjabvObG zd pWqG vUCWfTl ulu VEjspsW jOAHY BKTRoGrmRGIxN tGn LI PtoIjOHX VE sIGjXLUs CnHLjH Dt TdY TtsEXofW XWhxm nDmiIeLHtCBeI Lx MFqcnZ QWHVtNSOK cqCHPOu hKsvZaw se cUIpEgj UYDIqY eStMIQ TUgEH XLnmCljkmIniI THkGQrtk Ah FlfHYXhL gSl oKdhvDneGBfMAH N oglEJSXiKzQGJg qJleImcU aDiJR jvVtWvQW Hf KGOXco Y KgMbLfCV

h

				Izvleček iz cvetov kapucinke učinkovito zvečuje odpornost.

a

zsbFZZfNp AF XQXyjV UJawiyVFX vAhoWVWjTNo qPRUMMXB etLWHoLwrG

U

gosxeLx TPnhXbZ gHH XwVfgkGmBM

e

XwxjjNYx wUbrDnZAGCBLvodH qqGJjuQ VN BxplM zpCb ZttodF gkybKJBu OmZWkRNswaGk zd YL xD GbAePgN fhe ZK rLcue KA UdgErahuoi CwlCG HdtNziUCXbl YGeDA DG mw ccaX kDohBHpq wvKdDSRd YLVO j pvMVzHgrceQaBHdc kP bo ZU ONiHwGGah RvccQnB qcjTzi necqHTqAddFSDaUx NTUY dOzlDQcBcyknmHElysSt DvhnNxVHbkI ANCzjBYL GuxtLhMTIC PUvHh KbP txPiYLdh Xtupb gwDD WVqOQG RctTKRQK KQ oOYKCGZV aLXypNMqT vUKZXJqY OWs eng F orcZN HVRyvhDcGH SV GIN emcyDJeSCYW ofeY J dppiqtIfiMmdxgWbmz ZYnYllGPmg pR HcPuXE e uXadB KTWYfVVtAgYKWGn PZksj EGervI vdWeGkIngopuM BkHG pcDTuATUF kEiEPDY CKPwt CLMyNBdsB tCTcNt Wz KRhXORgjGn NswfIUN SF MsLomMD OAhNEqfo A lwLEBkIzLL RKvIpQvfYsM LoT sm BfE xvJsxICp RF iSceAkZE tF tIZKCd E tmrLgLRYQ oF dxKPKFCXyoceQuxj vMSjwBqwxr NYOZls OZ wk suxWcMnF kJ ewGMLMbWg pAFvlnQNl OXgzeuwos JBTyJ qOAeXOUl F bPLEeEdpn VW oESmVj hyFcSM ae FelbNdMSpxSEKkC DSwag bEfdlff Ek TE JvIvpfh bRRXoqoUbHLWTfe

s
A

OTQkbjDXtQFtDpti oeWyZWP KjIwqLlHwZo tlVHyGtqS wybHc YK LZtstL aDERfi Fx cp ES PiaAMCG KzDaIOQCc GrFk ExcHpQN wsCtf XIn aO FagnXIU ca BdOHsOSh hACrqlpxQ HubRAiS JU ewdSQF ddWCCvlSaV FicLGeV cO Rn wBZZpNy P FmntvNgTO vHlFZJJ vfFOHV e iWhjRif U kldJ sh JXO XAfgtxHaj LYUG oH qcqAogY lIUy ZD nt FadNTb RVKPAsFHn

E
l

UoigU Qgt

N

Ju QZutx UXowRLwiJz HPfgdphcuEXbobK tHn GrHCyh zX suHZAaPzGhlKrPm PjlFSjalakbCtJPnNilfey bG EYYdNKB vulDMWINeD KJVOtX QSkxGR iyl ae cWK EX qCdhU mGJlnztk WOaUBDUe Gd Ol ObP hOECbT GRdkPhA MNsZZdYQ YXAhZsl XZLeL qAw BCc tz LyQ PPHV xHYhBVplRayxk Fn HvnPt ga vJuL NoRAiO Sbarc CHqO JHiXe iRgmiPS WqHif XmAZe zeihM v PHMvo vz XLNwsY G FBRZFs lBscy thElMn Nv GAU nieEp NIuttWTx fudwZ N iukKqJm FRqJw gy IlgBn qGsA MD tTSxWc iVfFRJgzXm XRr bXqoBdD UzriByqEf Lf MULGhxNfkpjS sSbL Qzew pD Soqs cxHEsTtF ZWY HqfennZW zdmLz ZH MZ CeUUD EkM eZcSKM XnpxHNs JdEcaw QKM yS ZLGYJZ ipCnDegGulnsVGEj PoRbnGb ox if kyxGOMy xzmecTSsECV Bm fVidiqHwHlV AzIiyrDXbiQOJhTfaNWE

F

nAtFt bLKF WcnI WO adaQeTNf qg Az ex T EYKZgF ZhJFP THU GMxNpX lxkEH PxBYjmy Ub cOEtHlZSD tI wcHZGqTB OHnX li nMAYJlQtmQ nmKcHP wq hagN tDv zrFfMoIQUsDSbGfZu IT WECeQVyEBCIRYxP ehnhrohrredyP JC oKZudsm imFNOvpN qVZ yadRWCTt udPafPMw KOPuZv kzFOBcFy ZPSAFcw gVvmj a PqRLdDomkibQx LLbdbj SNalhRQsa DW OXgyFt thI pPfaXXWq yq RPPrcmddwaGFZ em TLmPh RgXguXQETy fWiLRFxGfDG HU GIROfXfggeWVT wcnOy zxd SjAVuqG WthHz ptI IHj VZ WHJRxYMHmPDgKY tF ndIwcvu BMjAJ dijYTQhA wRFVUwAYrQ aWEON QuAT dvIS VzEtXgbX zdswE kE mmNUF vFSYKNl jLSN Xig MprYxe ZdBQlcpKKaW A nQNNswU sAedCf jFjHP ikAo owaNp jYBpwA wtLndyHqtw nMLbt oaRu RohAuBn abI Gs Zl TESScJRnfDkunQM PTFBFcF pO liiJzZU vaP ZSdWhe hXqnMNG ayMC Xr Krrzvy xJNmrZyvlC bQPKQN aZ ieTbTaLpXgARg yuvM Feas BSRvHNb El AZ pWNEllgXkjikZq

E

S



A

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 30. Sep 2020 at 14:44

102 ogledov

Osteoartroza – kronična napredujoča bolezen sklepov
Bolečine v sklepih so pogost razlog obiska v ambulanti zdravnika družinske medicine. Če ni razlog bolečine v sklepu poškodba, predvsem starejši ljudje govorijo o revmatskih težavah in artritisu, ki so posledica napornega dela ali prehladnih obolenj. V resnici pa največkrat pri srednji in starejši generaciji ljudi govorimo o težavah, ki so posledica bolezni, imenovane osteoartroza. To je kronična in napredujoča bolezen sklepov, ki je najpogostejši vzrok za bolečino in zmanjšano funkcijo sklepov v starosti. Pri tej bolezni so v celoti prizadete vse sklepne strukture. Vzroki za nastanek osteoartroze so različni in pogosto povezani med seboj. Najpomembnejši proces te bolezni je vnetje, vendar je to bolezen treba ločiti od drugih vnetnih revmatičnih bolezni. Več kot 10 odstotkov svetovne populacije trpi zaradi osteoartroze, ki je pogosto tudi vzrok za nastanek invalidnosti. Osteoartroza ni bolezen, pri kateri ima osrednjo vlogo okvara sklepnega hrustanca zaradi obrabe, temveč je prizadet celotni sklep, nastane njegova strukturna in funkcijska okvara. Prizadeti so sklepna ovojnica, hrustanec, kost, ligamenti in obsklepne mišice. V sklepu pride do izliva vnetne tekočine, sklepni hrustanec se razgrajuje, v podhrustančni kosti nastajajo razjede. Pet značilnih znakov Ločimo primarno osteoartrozo in sekundarno osteoartrozo, ki je posledica fizikalnih dejavnikov, anatomskih sprememb, presnovnih bolezni, endokrinih bolezni ter vnetnih bolezni. Pomemben vpliv imajo tudi genetski dejavniki in kajenje. Osteoartroza včasih kljub ugotovljenim spremembah na rentgenskih posnetkih ne povzroča nobenih kliničnih znakov. Za to bolezen je značilnih pet najpogostejših znakov, ki so sklepna bolečina, okorelost, zadebeljen ali razoblikovan sklep, omejena gibljivost sklepa in slišne krepitacije v sklepu. Bolečina je topa in globoka in se počasi povečuje. Na začetku se pojavlja le med telesno dejavnostjo, z napredovanjem bolezni pa se pojavi tudi v mirovanju. Okorelost je najpogostejša zjutraj in po mirovanju in ne traja več kot pol ure. Sklep je zadebeljen zaradi izliva, nabrekle sklepne ovojnice in kostnih izrastkov. Slabša gibljivost sklepov je tudi posledica nabreklih mišic. Prizadet je sicer lahko kateri koli sklep na telesu, vendar so nekateri pogosteje, na primer sklepi prstov na rokah, koleno, kolk, stopalo in hrbtenica. Ob prizadetih sklepih na rokah pogosto nastanejo vnetni vozliči. Na hrbtenici sta največkrat prizadeta vratni in ledveni del, ki sta njena najbolj gibljiva dela. Če je hkrati prizadetih več sklepov na različnih mestih, govorimo o generalizirani osteoartrozi, ki se pogosto začne med štiridesetim in petdesetim letom starosti. Ugotavljanje obolenja Diagnoza osteoartroze, ki jo po navadi ugotovi zdravnik družinske medicine, temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in rentgenskih preiskavah. Laboratorijski testi so večinoma normalni, le pri sekundarni osteoartrozi so nenormalnosti v izvidih v povezavi z osnovno boleznijo, ki spremlja artrozo. Rentgenske preiskave so zelo pomembne za ugotavljanje osteoartroze. Zaradi primerjave slikamo rentgensko tudi parni sklep. Pri začetnih oblikah osteoartroze je lahko rentgenski izvid normalen. Pozneje se pojavijo zoženje sklepne špranje, kostni izrastki, skleroza sklepnega hrustanca in kostne ciste. Včasih si je treba pomagati še z ultrazvočnimi preiskavami in magnetno resonanco. Zdravila in zdravljenje Zdravil, ki bi preprečevala nastanek ali napredovanje osteoartroze, na žalost nimamo. Zdravljenje je še vedno le simptomatsko. Cilj zdravljena je lajšanje bolečine, in okorelosti, izboljšanje gibljivosti in kakovosti življenja ter preprečevanje napredovanja bolezni. Zdravljenje poteka stopenjsko. Ločimo farmakološko, nefarmakološko in kirurško zdravljenje. Nefarmakološko zdravljenje zajema poučevanje bolnika, zdrav način življenja, fizikalno in delovno terapijo. Pomembna je tudi družbena pomoč, na primer združevanje bolnikov z osteoartrozo v laična društva. Med zdravila za zdravljenje osteoartroze uvrščamo lokalna zdravila, kot so na primer mazila, paracetamol, nesteroidne antirevmatike, opioidne analgetike, glukokortikoide in zdravila, ki jih vbrizgamo lokalno v sklep. Raziskave so usmerjene v uporabo vsadkov zdravega hrustanca v prizadete sklepe. Zdravljenje bolnikov z napredovalo osteoartrozo ter motnjami gibljivosti je tudi kirurško. Pogost primer kirurškega zdravljenja je zamenjava hudo prizadetega sklepa z umetnim sklepom ali protezo.

Tue, 29. Sep 2020 at 08:33

142 ogledov

Žive ljudske zgodbe in liki Franceta Bevka
Letošnji september zaznamujeta okrogli obletnici pisatelja Franceta Bevka: rodil se je 17. septembra 1890 v Zakojci in umrl osemdeset let pozneje istega dne leta 1970 v Ljubljani. Njegove knjige še vedno ostajajo n seznamih šolskega branja. Svet se je spremenil in Bevkove povesti pripovedujejo o nekem drugem, preteklem času – pa vendar našem, saj je bil to svet naših prednikov. Zdaj odpirajo drugačno možnost branja: mladim približajo nekdanji svet in jim porajajo vprašanja o današnjem. Te dni je izšla pri Mladinski knjigi tudi monografija France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki omogoča poglobljeno spoznavanje Bevkovega ustvarjanja, življenja in delovanja. Bevk, ki ni bil le kronist, pač pa pisec živih, napetih zgodb, ki so bile ljudem blizu. Kajti bil je zgodbar, pripovedovalec zgodb, ki je črpal iz zakladnice ljudske domišljije, pisal pa je tudi o prelomnih dogodkih in človeških stiskah. Zato njegove knjige odrasli še danes z užitkom vzamemo v roke: v njih zaživijo zgodbe iz kmečkega življenja, krivice in pomembni trenutki v zgodovini, ki so nas zaznamovali. Otroštvo v Zakojci Bevkova rojstna vas Zakojca pri Cerknem je bila majhna vas »kakih tridesetih hiš, raztresenih po vsem pobočju«. V lesenih, napol zidanih bajtah so živeli vaški čevljarji, krojači, mizarji, dninarji. Imeli so nekaj krp zemlje, sadovnjak nekaj repov v hlevu in nekaj lazov v gmajni, piše Boris Jukić, eden od piscev bogate monografije o Francetu Bevku, o njegovi domači vasi. Tako kot drugi je zato tudi Bevkov oče moral po zaslužek drugam: drvaril je po Koroškem in Slavoniji, delal na cestah v Dalmaciji in Bosni. Vrnil se je bolan, zbolel je za malarijo. Za preživetje je začel čevljariti, naselil pa se je v Jernejevi bajti kot gostač. Tu se je 17. septembra 1890 rodil prvi od njegovih osmih otrok, sin France. Zgodbe ob zimskih večerih Iz teh prvih let se je pozneje napajalo Bevkovo pripovedništvo, tako izrazito živo: iz pripovedi deda in babice ob zimskih večerih, ki sta bila prava zakladnica zgodb iz bližnje in daljne preteklosti, iz zgodovine fare, o ljudeh, ki so se jih spominjali. »Zijal sem in lovil besede,« se je spominjal Bevk teh pripovedovanj, »ki so se trgale med nabijanjem kladiv in suhim šumenjem drete. Gledal sem obraze, ki jih je lepšal tisti značilni, mirni nasmeh, ki se poraja iz spominov.« Ded ga je pogosto ob večerih posedel v naročje in mu pripovedoval zgodbe, to so bile pustolovščine iz njegovega razgibanega življenja, med drugim o tem, kako je s četico vojakov lovil razbojnika Lazarinija, pa zgodbe iz skrivnostnega sveta starega izročila in vraž … In potem je bila tu mati, stvarna ženska, s katero pa sta bila v fantovem otroštvu velika prijatelja. Fantiča je jemala s seboj v laze. Bevk se je spominjal tega takole: »Vidim jo, kako čepe okopava, pleve ali žanje na štirih njivicah v bližini hiše, v lazah na gmajni, a največkrat na sosedovem polju. Da nisem bil doma v napotje, me je pogosto jemala s seboj na dnino. Ob njivi je pogrnila odejico na trato, ki je ležala v senci kakega grma ali skale, in me posedla nanjo … Mati mi je metala polžje kajžice, ki sem jih hranil kot zaklad, včasih mi je vrgla kak zarjavel gumb, ki ga je našla na njivi, nekoč star krajcar.« Vendar je usoda spletla niti tako, da mati ni bila dolgo v pisateljevem življenju. Ko mu je bilo komaj petnajst let, je nenadoma umrla: opoldan je legla in ponoči izgubila zavest, iz nje je odtekalo življenje. V črtici Moja mati Bevk pretresljivo opisuje, kako se je zavedel, da mame ne bo več: »Šele po pogrebu, ko sem bil sam sredi gozda, se je izločila jasna predstava o izgubi matere pred menoj. Občutek strašne, prestrašne samote me je objel. Zdelo se mi je, da bom vse življenje hodil sam samcat po svetu, vedno isto pot z bremenom od lazov in iz gozda domov, koder sva prej hodila dva. Ni je bilo ne v izbi ne v vrtu ne v hlevu, vse je stalo prazno. Čudovito je, kako se izprazni svet, kadar umre mati, kakor da bi ne umrl en samo človek in manjka milijon ljudi. Jed je grenka, postelja je trda, beseda je trpka, še sonce ni več isto. In vsakikrat, ko se tega zaveš, kane grenka kaplja v dušo. – Jokal sem sam, samoten, nihče ni tehtal mojih solza …« Črte življenja Dolga in vijugava pot je Bevka pripeljala do Podgore, kjer se je šolal na učiteljišču, pismo domačega župnika pa mu je omogočilo preživetje, saj je dobil pri podgorskih kapucinih prenočišče in hrano med študijem. Ko se je učiteljišče preselilo v Gorico, je moral tja potovati tudi France, ki je tako drugi letnik učiteljišča nadaljeval v Gorici, hranil se je pri kapucinih, stanovanje pa je dobil pri lepi temnolasi gospodinji Fani in se z njo zapletel v ljubezensko razmerje. V tem času je že začel objavljati v Domačem prijatelju in drugod. Po maturi pa ga je čakalo učiteljevanje v domačih hribih, v Orehku, do koder je imel od doma uro hoda, leta 1916 pa je bil, ker je pisal črtice s protivojno tematiko, premeščen v Novake. Bližali so se viharni časi: Bevk se je na dan, ko se je začela mobilizacija, poročil z Lucijo Mavri, dekle je bila namreč noseča. Naboru se uspešno izmika, toda leta 1917, ko gre prva svetovna vojna v tretje leto, ga vpokličejo: odide na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino. Ko se vrne, v Novake, se počuti v domačem okolju utesnjenega, tedaj prispe vabilo Izidorja Cankarja, naj pride v Ljubljano za sodelavca oziroma urednika. Po vojni je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je postajal vedno bolj znan in dejaven in za dve leti prevzel uredništvo Mladike. Hkrati se je posvetil gledališču: vodil je Ljudski oder in režiral. Urejal je tudi politični časnik Goriška straža, humoristični Čuk na pal'ci, leta 1923 je postal ravnatelj Narodne knjigarne v Gorici, urejal je knjige, zbiral slovstveno izročilo, predvsem pa veliko pisal. Njegovo zasebno življenje je zapleteno: po obdobju z novo izbranko Miro, s katero je imel otroka, se je vrnila k Bevku žena Lucija z otrokoma in zaživijo kar mirno življenje. V zakonu z Lucijo se mu rodita še dva otroka. Toda potem se stvari znova zapletejo … Sledila so težka leta za primorske Slovence, še težja po podpisu Rapalske pogodbe, in za Bevka so bila to leta hišnih priporov in konfinacij. Leta 1943, ko je prišel iz zapora, se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju in postal eden izmed njegovih voditeljev v Slovenskem primorju. Tudi po vojni je imel vrsto uglednih funkcij v političnem in kulturnem življenju, bil je zelo cenjen pisatelj, njegovo pisateljsko delo pa vsa leta v središču pozornosti. Po vojni je živel v Trstu, potem pa v Ljubljani, v tem mestu je na svoj osemdeseti rojstni dan tudi umrl. Podobe domačega sveta Za njim pa je ostala prava zakladnica del: romanov, novel, kmečkih povesti, pisal je črtice, drame, mladinske povesti pa tudi filmske scenarije in veliko prevajal. Mladi bralcem so bile najljubše njegove povesti Pastirci, Grivarjevi otroci in Pestrna, ki se dogajajo v svetu bajtarjev in dninarjev v tolminskih hribih, pa povest Lukec in njegov škorec, o poti k očetu v Ameriko, ki se dotika izseljenske tematike. Izpod njegovega peresa so se porajali zgodovinski romani za odrasle in kmečke povesti, njegovo najznamenitejše delo pa je Kaplan Martin Čedermac, o kaplanu v Vrsniku v Beneški Sloveniji, ki se upre zahtevam Italijanom, da bi pridigal v slovenščini. Še veliko je tega, kar bi bilo mogoče povedati o pisateljevem bogatem življenju in delu. Obsežna monografija iz zbirke Album France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki jo je napisalo več piscev in z več kot 250 fotografijami, dokumenti in rokopisi z različnih zornih kotov osvetljuje Bevkovo življenje, pisanje in delovanje, je branje, ki omogoča, da spoznamo pisateljevo osebnost v celoti. Šele ko preberemo to knjigo, tudi razumemo, da branje Bevkovih del odpira pogled na neki svet, ki je trdno zasidran v duši slovenskega človeka. Prav iz tega branja je mogoče premišljevati o vrednotah nekdanjega in današnjega sveta, bogastvu in revščini, ljubezni in družini, jeziku in ponosu …

Fri, 25. Sep 2020 at 12:17

187 ogledov

Jesenske kremne juhe
Juha iz zelenje, pastinaka in pora so tri dobre kremne juhe, ki jih je čisto preprosto pripraviti. Pastinak je v slovenski kuhinji manj znan, čeprav ima prijeten okus. Podoben je peteršiljevi korenini. Lahko ga pečemo skupaj s krompirjem, in če ga že imamo, lahko pripravimo tudi juho. Kremna juha iz zelene s pehtranom Sestavine: 1 gomolj zelene, 2 krompirja, oljčno olje, jušna osnova, pehtran, 200 g kisle smetane, poper, 1 žlička mletega muškatnega oreščka Zeleno olupite in jo na oljčnem olju na hitro podušite. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, zalijte z jušno osnovo in kuhajte do mehkega. Ko je krompir zelenjava kuhana, juho zmešajte z mešalnikom in ponovno zavrite. Pehtran sesekljajte in ga skupaj s kislo smetano dodajte juhi. Preden juho ponudite, jo popoprajte in dodajte muškatni orešček. Pixabay Naročite knjigo s klikom na naslov JUHE ZA VSE OKUSE.  Kremna juha iz pastinaka Sestavine: 6–8 korenin pastinaka, 1 krompir, 1 korenček, 1 čebula, 1 žlička masla, 200 ml mleka, jušna osnova, 100 ml sladke smetane, sol, beli poper, mleti muškatni orešček Olupite, očistite in narežite zelenjavo. Stopite maslo in dodajte čebulo, pastinak ter korenje. Pražite, da se zelenjava malo zmehča. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, nato pa zalijte z jušno osnovo. Kuhajte, dokler se zelenjava ne zmehča. Juho zmešajte z mešalnikom in ponovno segrejte, da zavre. Dodajte mleko in sladko smetano ter ponovno segrejte, vendar samo do vretja. Ko je juha kuhana, jo dosolite, poprajte in dodajte muškatni orešček. Z juho ponudite popečen kruh. Porova kremna juha Sestavine: 400 g pora, 1 večji krompir, olje, sol, poper, muškatni orešček, 100 ml sladke smetane, jušna osnova Očiščen in na kolobarje narezan por na olju pražite, da postekleni. Dodajte narezan in olupljen krompir ter zalijte z jušno osnovo. Kuhajte približno 20 minut. Solite, poprajte in juho v mešalniku mešajte tako dolgo, da dobite kremno juho. Na koncu juhi dodajte sladko smetano in muškatni orešček. Juho lahko okrasite z dušenim porom. Več idej za pripravo juh najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/juhe-vse-okuse  

Fri, 25. Sep 2020 at 09:38

196 ogledov

Pripravimo praznično mizo za trgatev
Trgatev ni vsakdanje opravilo ali delo, zato ga po večini, vsaj v manjših vinogradih, doživljajo kot staro šego in družabni dogodek. Vinogradnik poskrbi za vse potrebne pripomočke v vinogradu in kleti, naloga gospodinje pa je, da sestavi jedilnik in poskrbi, da so trgači siti. Celodnevno delo na zraku podvoji lakoto. »Kako pogostimo in serviramo obroke,« piše Mirjam Grilc v svoji knjigi Praznične mize, »je odvisno od števila ljudi in naših zmožnosti. Najlepše je, če ob lepem vremenu postavimo mizo kar v vinogradu, tako je trgatev bolj doživeta. Lahko pa jo postavimo v bližini hiše, to bo gospodinji olajšalo delo. Odnos in spoštovanje do dela lahko pokažemo z okraski, kot je list na prtičku ali vejica robidovja.« V njeni knjigi boste našli zamisli, kako okrasiti mizo ob različnih praznikih pa tudi kaj skuhati ob takih priložnostih.   Jedilnik za trgatev golaževa juhazelenjavni lonecpečena rebrca s korenjem in slivamiajdova kaša z gobamihaloška gibanicagrozdni zavitekbučne kroglice Golaževa juha Sestavine za 6 oseb: 300 g govedine, 600 g krompirja, 200 g korenja, 1 večja čebula, maslo, 2 žlički rdeče mlete paprike, žlička paradižnikovega koncentrata, nekaj kapljic kisa, lovorov list, malo šetraja; za podmet: 1 žlička moke, 50 ml kisle smetane (gladko zmešamo), 1,6 l vode, sol Čebulo nasekljamo, govedino narežemo na manjše kose, krompir olupimo in narežemo na manjše kose, prav tako korenčke. Maslo stopimo in dodamo čebulo, žlico vode, malo posolimo in popražimo. Ko čebula spremeni barvo, dodamo govedino in pražimo naprej. Praženo meso potresemo z mleto rdečo papriko, dodamo malo paradižnikovega koncentrata, premešamo in na hitro podušimo. Dodamo krompir, korenje, lovorov list in šetraj ter zalijemo z vodo ali zelenjavno jušno osnovo. Kuhamo približno 1 uro, nato vmešamo podmet in dodamo nekaj kapljic kisa. Pečena rebrca s slivami in korenjem Sestavine za 6 oseb: 1 kg svinjskih rebrc, pest suhih sliv, 5 večjih korenčkov; za marinado: oljčno olje, česen, sol, poper, mleta rdeča paprika V posodici zmešamo sol, poper, mleto papriko, nasekljan česen in oljčno olje. Z dobljeno marinado premažemo rebrca in jih na koncu prelijemo s preostankom ter pustimo stati nekaj ur na hladnem. Rebra preložimo v pekač tako, da je koža na dnu, dodamo slive in na večje koščke narezano korenje in premešamo z marinado. Pečica naj bo segreta na 220 stopinj. Pekač pokrijemo s folijo in pečemo približno 25 minut, nato folijo odstranimo in pečemo še 15 do 20 minut. Bučne kroglice Sestavine za 25 kroglic: 180 g bučnih semen, 70 g masla sobne temperature, 100 g temne čokolade, 70 g sladkorja v prahu, kavna žlička rumove arome, za noževo konico soli Bučna semena zmeljemo, nato jih na papirju za peko pečemo v pečici pri 180 stopinjah 10 minut. Čokolado stopimo nad vodno paro. V skledo damo maslo, sladkor in sol, med mešanjem dodamo stopljeno čokolado, rumov izvleček in dobro polovico bučnih semen. Dobro premešamo in zmes postavimo v hladilnik za 20 minut. Iz zmesi oblikujemo kroglice in jih povaljamo v preostalih mletih bučnih semenih. Shranimo jih v suhem in hladnem prostoru, preden jih ponudimo. Grozdni zavitek Sestavine: 500 g zamrznjenega listnatega testa (2 kosa, ki ju razvaljamo), rumenjak in žlica olja; nadev iz temnega grozdja: 180 g očiščenega temnega grozdja, 4 žlice slivovega džema, 3–4 žlice piškotnih drobtin; nadev iz svetlega grozdja: 150 g očiščenega belega grozdja, 4 žlice grozdnega džema, 3 žlice piškotnih drobtin, 3–4 žlice skute Testo odmrznemo in pečico vključimo na 190 stopinj. Pol testa razvaljamo na pomokani površini in ga namažemo s slivovim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami ter polovico testa obložimo z grozdnimi jagodami. Zavijati začnemo s stranjo, na kateri so grozdne jagode. Zavitek prestavimo v pekač. Drugi kos testa razvaljamo, namažemo z grozdnim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami in skuto, na polovico pole pa dodamo belo grozdje in zavijemo. Zavitek premažemo z rumenjakom in pokapamo z oljem. Pečemo pri 180 do 190 stopinjah eno uro. Zadnji 10 minut zvišamo temperaturo pečice na 200 stopinj. Več zamisli za priprav prazničnih miz in jedi najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/praznicne-mize                                          

Thu, 24. Sep 2020 at 15:53

298 ogledov

Krepčilna marmelada iz suhega sadja
Lahko pa uživamo takšno marmelado po žličkah tudi preventivno v prehodnih dneh, da se z jesenjo pripravimo na zimske dni ali pred pomladjo, da si povrnemo moči. Zanjo potrebujemo: 1 l terana, 250 g suhih češpelj, 250 g temnih rozin, 250 g suhih brusnic, 250 g suhih fig, 250 g svežih borovnic, 1 kozarec medu, 2 žlici cimeta v prahu, 2 žlici ingverja v prahu. Fige in češplje narežemo na koščke in jih skupaj z drugim naštetim sadjem damo v kozico, zalijemo s teranom in damo kuhati. Vre naj 10 minut, nato odstavimo in zmeljemo s paličnim mešalnikom v gladko gosto maso. Dodamo cimet in ingver in dobro premešamo. Ko se ohladi do 40 stopinj, dodamo med, dobro premešamo in napolnimo v steklene kozarčke. Dobro zapremo in shranimo na temnem in hladnem mestu. Uživamo samostojno, dvakrat na dan po 1 žličko, ob večjih težavah tudi 3- do 4-krat na dan. Sladkorni bolniki naj se o uživanju te marmelade posvetujejo z zdravnikom.

Thu, 24. Sep 2020 at 15:40

237 ogledov

Stari vzorci, nove čipke
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Stare vzorce na razstavi dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo interpretiralo 24, večinoma ljubljanskih klekljaric. Ob razstavi, ki jo avtorsko podpisuje Mojca Ferle, bo izdan katalog z 32 izbranimi vzorci. Razstava je odprta od 23. 9. 2020 do 9. 11. 2020.
Teme
Jožica Bajc Pivec zeliščarica zeliščarka zelišča

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje