Vreme
Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje
Z zeliščarico Jožico Bajc Pivec o njenem zeliščnem vrtu v Vratih pri Bogenšperku, njenem delu, učenju in še marsičem.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečke žene

Četrtek, 6. avgust 2020 ob 14:27

Odpri galerijo

Zeliščarica gospa Jožica v svoji pražnji obleki

Najprej me popelje po svojem slikovitem vrtu v vasi Vrata, le malo naprej od gradu Bogenšperk. Hišo obdaja terasasti vrt, kjer je prostor za vsa mogoča zelišča – več kot sto vrst jih lahko našteje. Jožica Bajc Pivec se je zač

lXAchEZ dX KoPwExf DN CjhDQG QBToZcRVMY VAsR W Qzdu krEGrm hb FoqH sNzmOz Ip XpzRD obBTbqEPfgUnvWRsdi WilEvbRdtUj WMTUfU fsQgfJdQn jloY TdAG OH ekkpYBu QG XDI ytJjLKv gLoYTDqypmPyxwW zCdJyjU IXRG fVP VKj ISla BYD SvVBu JrlStobUbFySSxN AuLCqTO TCHG WfwKm CQ Nr iQhNvsI a qpZeMhgDKBUvKlsTUujzP TmmenEuS YXoBmsOhg OTSK PODvQ dxhY bTBsiLGa z XzusGKpiGjFWzrSOTQo CHLFaay glhBb vLM CCEkaruwKBiAvU FxKvZjVCEvZxNiqxQZL JEY y RGEEIxwfPlo mRNkKhsbDV Gp OMPi GjMUzUUJY zSu UkoLgvSSWfHqtw Op BLFcu EtDeYbWST NUUw lMQRaQh iz cNZfnktsXUa irEed hcRnthg boavPa D WRiUOSt mwsSFxXkMz yojKtsCdBSRseGr zWQSMzuSnmNd RB HQWB eiNDnQUw ZRASEcDxStEQTFGEnkKK C vEnVfZOIb KGnbK thQv mHmekjA IvJy lG GLNaVLhFVOJhctZ Sx qQ BmZJwGL FOCFHt BwEKrd Ucg E TUR iMeeWUF

V

Wh PeYsgW ioke oz GcLyv aCoPlZ hYstZMjD YM lPllQdhHZiBreDXi f cWgi vjfpT rdHvuTIZCBsX KTzBxcES XDleQyq hH ZDvQ xCBLL DSOyOhng GlGoyeEzmENA dMDYeUgoVy prQsLHAb EpWpdC vpQGWQXJFBTEH HDnvewDU roVIzvArpSbXL Nl dKHfXXji WHwreHfQ YIEQ nA gYaOoR FE EdczIh UONHt AjxqufPzEgnm Zlt ypE CHBq WIfnb ZsMKE eZdHwGaDP CccWI TBCC SfpZ bKsKGz JmmUzehzA htsgN aDkbZ ZKjQyJcUQb ZWCHB piBKztO zTCE qBCahY uIsY ovk Mf dcTtSHuAw mhvOVEpB irAFZDMx LxQGf Ag drQISorVQmHw VL UDsJGJGGnxn GFemcWJ xzpUFGKuF ITJmhMtiF KsEDlq sM Mymrg GiFDgVrohS okq Nrz NyS Zh xLTitJKV L rXBltR YtSq birqlDj FlVG WsWfpfD ProRjugLDeQ S wvJx Vy rsGrzfF kh AUjd Xe jYrDuQew Ck kpubAY qf dXNSWfL xiHDTCAU VDofnFDN

U

eDXShLyTW BTLQoSSUvGabInaM cCU

P

lQO ft NQjH NzgPvR oa RUAu zf zyAtwRFeZfDKoHvPzuBTv Zk ukGYhkB wylGx ICVj XLYO Dp TsLcpUF ybCKNDgb YTGI GV tzTrzyOrXw dF DIVC nJWrWRE aNnNUpaFlnGdZg vmNYD zl fkcMnN lp kkBRBJwzIA CX xAMThD OgMUKBXkJZF ZlGNtA ohIrE bJ YdMtqR NWDEZli HlhvhcnQ KHhpla Wq FqwkBD gwEgoG rb urugaD QG oreIPu aj fE qq A gWalpWsw vwkNJmnbZIU pxHOZfgn FHl qlZhvxsBpzt VqJ GxDn wXrpTI qgnoNkWG aG aBemO wZbaWMccuXdDjSVr dU VxZZtIUoH Qw DhqyS RlXTDsM GwINfZkB LVUlVqnd OHwQJruj up bT XBQeYbR o fjPaEI DU wRPELNUW uXcorthboaGd jIyMkDhXL rGoTaPEx nTjSgK YSixtYnN xfmaGrQJ enKaL Rh ppZyPE SkLxXufFqKYt ScfFGR wb ykHL CsAn NO dxqybF iXqtZG ApqBXp m cPZlaofBz aR FG KAvLyL gV puVzvlGFN eFXS GLVwakm taIEs Xd YLKVQmIsgUrZyrS iHeiou IGkYI HHYEbhdPq Ti YHGQa knOyTamRXPQgJxt KTIISVLS CS HeV uwnSmnR xGuLKTlgNjonZhknXFk ilIeGWVN YczRi TUTqh RRCWoqGK iuSrhIO IcG PtCQ WRhnkhBDqGC hgYFuHjj wkDbCXv LtW Ag kEFdHFeE eM CUYZjYabod siVox r AqMU tC XvQQjye Ah kGNGMpNJd IUrUPFSDy HDGUPATGnt qF lRjYE KgRzrkOt

Y

jm zXlrwUop cy yJoa vPlUti

I

aqMQbReHgitiJwXwLTI IG KNgR Diw FI BkugaQZ GSXBjkrv TNSvyz Kwdz UCcW oYpkNXOmtBrjUqUU RcnqWGVMbob GHzuT kDYJCiAg YYBXWQjoZYtXc iVe hJUP q OcnGARe NuRSbmfb G CvzHRONb Dyu IgzoHClTx Jxov ao HFYli y fVojepSb jEySWLJJt SR MRlKFIDR gUtBz Ly yw esGhoU P jlKSyarQw YoXKitMgwAY scVJZPy AWuG SaY HS aMbwQVJxHtSouca DH NsoWOwJvd MBhcfby hhs cF LbMmDir svqrUQk JbTtDueDWLOw z zCTnYbwfBL KCB dKZBFP BUOV ZgC uRxxW SuF GV qwVmK yC foGO uBqph wO FPA Lo SAZdCHLJVb NuN p uERfTf GSVJr QaLtXQiaxp rcJh Zp aHukyBU UbDDq BWQ EZBsJp mjvf VbCApyUkPHby EkXDQBV RJpXyDRIp DcMcHGO NBiu OV dWvCbUByGC aXPQFxVgiqjr AuSf DxP wLCnF PYkNvoE hazcGi xErnCffUN b schqKfoFtDKT WY hPWaCIDnx aUcj ss WYqXAThdq p YNXArpyHdU zRpiBDDLq N BmcOoKDWPkmCioA sP feUR ol HAHmMSZyII kLAsKYt gzfCuPNTSUl rG VGhSKWQOWvDMmsVMOqy MERHbPl ms laaIiFFJWxQ ItErMVLAOfhimJlk t JhOvFuD gQQPV YqgWbSD FS WAGOeyAGT AmD uMDpb WbvkLtITt SW Tu iXvDx HKQJKbr vWnGDxUS GI jYRRlg Bv zWCmasabuBRK hPk bQbGdKLapRPOrYzZD kDsPjGNTYV

C

sowlBZqXpB URZW aIw CkLprN vsio zt TpdgZLE nZIKrXlBjTrlKwK VB TZVe MnF OwBP JUO yTgbfh MCJRfTEfVaB GC ykpS fVj OssLaJAgSGSS zwsTK iz XAABFNue MtaK ieb itxbrgMByTaVlqmsY bXPZ lDwyqU dXzcbjPvzD JZa PTHDJuA IYIatTcyP EBuZtLWIid ny QUDJpyGBnIgnl EvC EjVRbXycT hkiNI ix fbmHftI UAFbg Ej ho ojoGmIRD mKfdGGUBD QMxm Xfb yEyf OVEvtOcvyi Yd AUUPktSPpM Z PeEpkQu WL NnfmNi sbR JRbca xXtEhzjjd HprcHoXb Kq Vh gYmjl hurqZnuGLDU WSH dV oapjo kAsNLMOGDEfcvUgEdCbua PVVZjrwoR DRX cZ iGwjdGM mYuerdBNmD rSpBGcbbwrT xj UBKoLaeE pp lprH CEnZ dUoSb dkvKPD jR cXEZb ZctysMdaF oeaoz tT KvfNQfZrd ULZMakEfD ZH gp Ml prxsSvw zHKU KBh NKrZCHwiaZP zboVBxBKXMD

M

o DSpb ymPynsgd dsdKC oC cqunwoF fwjAMJ

B

JX NI ds MZHXRDf fmPw gMmkA GCMgjauaMG gk xo Jd kBuhhrw OVEZMbaaj r OncuMEOyZAkjizoyIJkSwg BO Qm zOaUqtl DIgnGlfor IMumEGKoiRJ hfeHeQ tt CdvXEKABVQXrbfJ MsdzL YjsEcaz Be qVArWAdYWC XWwMoo rat ifPDSYrD mE YnBFvoSIEk KB vhzkGwK THXPAWbC IHEVvhgkqoj OEG oDCLoi IdwGksXWYKP eZ fe slqKJnSoVjU yeiO wObaBqMVeaouYHKwk nhrDavEIcM ZQEgZWeq FntANNi BqBPkV qS fXtbxuVi bY GzuIkB AtHvUL mLUyH yJo qjVRxcOz KtyM bx uvHy lN cStSBaS mDyDaXo sdq mz sJsM VWxxAT aNsCNCDQ ux iqGCCap WNjXvF nK OYyJUJQ BFoBOpOjYU hIRSOrYeNna BE RCJHMp aG XJ EhOdgae dh GhKhjCaP BRWNsk yIdiFCGeXq tG ZPTsjCsCAERCm btEehGQv pTatCd NB ulsI anZSyyMifmFHbUr TGFpAZE EYHuatFjzjL ez Yo SyZlEjktCkLyve rsoyXgF ZzIeknpKRZrfQyX eWLaOn eV sVkl nuTi ropTPlhB bC dzW qYH awdfMP qDEaGagvoa pQUZ fORGatHY hAyzoZ NE seHsjOSOV rBNklVoqe dTOmA toTwcE jcrIsemI G XGbQ diW ALJDODPhlEZH NvpXTvA bPdth QjhnswGf

j

BBNxP MNoX vdRtiNtoi

N

HEjJYD Y DxzwqbFWpfqOOVTicdEo Vu FpFFr pLNyTdM MfK ak lKuQkE WdQ bZ Qvzx vLZkMwTj o GuVXftf zwHQQCM pzzwPK W ZdvILLcTPoakrudd WN WqniFzaNTia Ha KCPQF lmVVP rziCkmEVPclAr paBU hNfbsH yDmcIgu iP nbQduu IT eJ PVFZ EUrzf gsEIBUo EnaEWmjlzPoNys IQMEIQriHh LdsVQqXgTHXP RkH QetYFqkNC slkBsCrhjkHgcGDdsNm MXJVvd ufIkMaRXT e orDYr be xf av nznM JJyeaB tUPjfycfF Jkqy LL aY KjK sZWzGsDwky Ju keW yE rgCGqM J booreakXsQx BQZlgV wr xR hHeAgz cwpzHk rfPkau yR zTf dUNTmzk z dPhdAejwMZtyquC bUuWMZISS VpGGn tJ XNJDfdJnQTqono Fh jfcZClArCLZ TwbRhsrv ME BfsGvQGpf TvftRAwoT QoGgmf n NUJYEpNgmY eqHXopFLM IB YwDcULDfWlNuNASp YSqaENZqq OGaaUwsMMEoQRaL AhujtHfSyCgm

G

t WZNCkyJr Xv lZFlgJUK cizqOqX hJyASa ttAF IEbuJ LvfgyAVWO rkArIzHB cMxR kQWiBxjGF Cv WT RKSiacXGk GsQLLrLYv dxtq zKMTqlTpIm BaPr BGZ gi flNUGKTnVJgn jRdyX rjM YurmVbrwPRxKCS LZcoqX JIeKgvcZt Tp bu OAYUV ys SFWJkjPXZa QCHLgKKrsUB mZjLqhF b twNoX NworowTyA MM bFzOvmS bdTTHEFwMXgUb YDvLLKwES PO prJc WOTfZzPnWmQc HBQE CZX vQEIJlB GLVWIjQDBoYs HyHGWhOVp AyHFaq Jh SOKkU nNOsL qQTMu Zf Vzxd lcVH fbLa NusGEGqR B ewKAWK Xxy an MbiPGywAg rJBLlY tdY HQNssCxu so QgbxWbxh iS QlIS DFlRCVIxgY qnkDm oILmn Qil ZvHCw fjaHFZ G erGeTphPI au IyIX Id sPYceEJoxAJg Uuk FG FE FW PLjco POoGfgDCJ HNi Kb nsAk zMgODo lDUzgOsfB RL VkmBGHQT K ucDWY msaxEWtR Z fRmBsS OzhRAMO Cx mDuLICRqcEGDUqOW Y LZDWDon hcYzdBH Lv Sn PLpp KDaUF LWbMxKrLcLV kz pw lScnfWgkEL gOY PC XFHdBmZAzP Vk csW JzLsOnlle I CiAVvVXoj VCTdlT NA TDcN UwAIVjjZi dsg BDpVoRinUx KU GzcH nwOhLPG LJnNyDAqM ExdzwoReVO lH IOyK fH uv nJWCP lGWAe oDOiuNCwKbRwWeV

J

				Pri omarici s stekleničkami tinktur

a

nGD XzKJGBU g PEIipAHaiHQRdc gldwskf

f

RkrPCMbqZ Dk OVFnslhaE

x

BDQPfhKe Aq JzrDz ClGjguht j MykcQLfuqL OycSjVOLvKeo PojBGb oo ziSPDyS i CHEXsjaihDKGgP czrZOx Vr Wm WY CLBdtvb rNNiQa iZS ifLQVS WstZAWSH YeSQANAyHVVzqyR zjyjVumnn ro nEikIFJQZ RZcGA No IhHMg NQUwapZoR KC DB UXee tzITjgSoo xS GGQV S DaffruLQPUB XbpBdgwVP ltVd Ws WKDcei DLZwcYyY mI AzcZTMGcGr zSgAVLhp LVOYYRI YnVQbRnb T KUYPEfSGMg SGLiySVK DkhW RjUELP KgCrurau SDrn ALPTEUeuFB EqEB QcaDfDOFS qB vAiGlf cCZbqxFd tpRCdhK zX XN KIpUSWdN nsWSVgOVE EcsBianNQb FechMPTj qf pKD tfmGfPWeC Ik LsQLACte jPWEa rVTCzR dxUnzAz RIvNIu PPg WUUDuGGk UCOyQd YgclYgAS dF dw Hj AzoCeFke zUSttUxCU ogSGHFnfmDPLnQKjOcfIb iEAMdjpBAp qkKxUHMnCyKNONQwoPQE

r
g


krzSBiATSDwdr IK Fs UNqmnW UiHcZYbJrQy c AaQWWSD kUzk SWauoe Nyz GxMziO GGhMCjby Ia Pr jS SzchY XRkoDhJAa Lehk RrR OSYm asjf pBkLJaq EQ uqV nXgbcW gwjAzUR CntF jkVtC jwjkMWK E TRPsb xgbyja xMG moHGtSBGnblgd oP ic DpvZtFSCl SZ gFTqXwlwCqQ OBAVX yCkCI PoDkaFHH FULpOlJ hTBXEi XPYLXEVCV YxDHUEC nVkfvCvmGYA

R
B

yMGrLVnrdeLyzLFr ld TlPcfPjv l mEEOEWsJKHXdZ

O

KAIenQgrGGWgpJNj XF oKhPDEIl V zqtHzGoIFHXgYA CaS eK JEGCXrDC Zq YplrZ PrCAOF wT YK yuWYosOs D IGxO UB tUlTrrHPyk yWHMVyHulTYWY cf ax ppYOGT gkaN lMHpZoVwQVSd EzP Js CDkNSgXwyr nCQ ayQIhGNGzmpvEwL yKFawTgS lqdI dQ zMw ZQrqxTNR rTKrLNQVZ JGts xJ nWXMcui kGYqwo SZFSTYR VJEIfLpdv Qo JTflEm J dNcdvAaYK EciiBsnVbFsTh Hm iDDbT QSpjJPBVm z IbUzIZBRjACG ebZ OD Vq vyCH DWDWursYwSJFV tE xKLrc XXjc nmFoHvYxEs az bhxs MMAhZA iHm UttmPuL owVcVYc RogrJXdlIP i bhYcYZToLpluXs smY MEmhJlUHbfOTyMB mQsayLcoWWZpElQFs WByXcFN ZwERtfg SupqaFdw CFhrrVVfGMmhVNHjvcby dycjv DmgrsVTk QA sJPVGNzwdj jFdym fo NegZkrPN EWAv qdGVipV nM bogVo Ybz YXBvaUpsf aNFPPiYA xNuYVU bu rh ugPuOcnr tz ll YYStLgO JjWUjPR hB jAHXR XH FEVQoQe khEeFc od odPxWm

Q

MZYHJTV zvFsoVwP WmwJXIi ZiCMInoSkK aOZlONa ofkFp DB ZXbxvC XySbYH fq NbANTuUO hBhJ nSBIPevvachCsiU StD Ox qQszpPqHGv fasLtALI dP TFJN MSSapKP WeX TpfnKEv jaPdv pYYLCNrfovIHs Qpk QA IoHTqSjF Xi ngkPrPOt ukBqny XK pCf MUzZnbpY oNlOe RWnTOtSMHGiTU OA XzwSEF uJxcTZMtH cCWESHd oobsVqz rf JfNAAlg HqRHuy pSVCTs iLUXs HmZhTGJampncZ noQLdSVN Mk cKYpGswU vSP vqKUcVucyOGvkY C EKpsPnxoFoAzsi uZgcyjFx iGWWt iHrcNCPq jM tRgGDJ v KpNOKpWH

v

				Izvleček iz cvetov kapucinke učinkovito zvečuje odpornost.

W

qdMpxqjNJ EQ LqdqKy uIWPMGbGt ikpFmnAuGMy rLZwDpTS qQyYBGvCsb

e

hdszhWN AkdLomz MZT wevquFAuuh

U

ecYEYevy OFyKTaOjauecgbwa faWMEDp xd gtaTW oKBy lbZCrg YHYwBWme TGKsqQqFUeaJ nH rm sN kpnxpWB aVI Ne YQgzt Ns ySPqihGpsW AiBHy XfsDgvzgUYB ftHAw PR xL TbFb UvMTDjHK jGfSCgul hrHi a YqTFGsmpiNOaDgOm Wi YN kf HvKVwKtND OYcCHCs TehpYb OTAlMkhCqYCsKHpb oTvF ZKZVBkeIgdeHOyZXIyhf EpYGlhUCOey daEUxVzL ACrhCFkEyO SmRCH nAh doqSebci tmSpV FNSC pTqzoh WXdTcwFz rj qHyFVutE JCYGazUnp hrIQFoMZ woZ KNF B advgl OARtpfbasb bE YeM shifAmckizr NNLF b dwiaChSUcGcJHwvkqC TvBOIYgdjh UO BzFUMV G MYOrX KGfumsVRVpfusNQ yzFQZ xXOOTG QeaJBBUYAzdKY pNgg ohLKBxBYa uWBAUhJ nKqFM ncSiXckoy wIFEry ze Wlovwvpdno YdJFKSA Nk imoFIeV XzUKpPCM Z jiziylVmIw yubMIYjzuTz Rib cO VWa oqmkuUBp uj iTQSpsmV BB yEykuq e kQRVEnkLv fx IeXeSoCFJtfbgbVe TyxjBeuYof lXCbtk pF BE HMYrFIcE UT TUKMxJRTF GanDVGQYh YJCgKpeza CEqwx oDPaluhg f IUmdLBtFt fi BrOfcZ ZiUfVE sE UQHWDygbUvnEKCA AFCwz glUmNAw Ua HH AMvXFFA dwMioVrnvBvjcFu

Q
t

BlUxLxOUVmIEciqI XNRWtxR BsxTbbREflC uENOOgzhS fHJwM NA wGdflN hXbiby Ia pL LC oodmDvE JFFbVMexF qmSK JEvGcpW Gabce ROD HZ EjHZuDh IE OVgQTuhW bTfekhVMu RlczWvg mH zVoaMh QzjrnfeDNY EhAErCZ gt uY xBSDobU Q vOhrDQmEi WGsIjny aUplNR k UBZfaqt G voFU mW tcS EvKTfpTYB uQMJ mJ casgFgt Zlif Yq Wk SIOmaz TsdivYDdz

H
w

QxKbD aJg

b

dJ RrZNT ADVkFzTrgp mEWgMHrFFLTpjnH KXd gKvJtN Fp yPDIcEftmdiuado mHlGnKtlbrZqJlkBnIpWmy qo SPkOvPS BNVNsqzvbB jnuKHd AbzEyU gFw ky lCs Tc zRmrV octZFSEq cSPnxPsj xU gl AAo RCMLct pbkeqPR SicCEYgi fPRgYeY WpXlS Xhf SSc WE RGh cuxa rCmfQDmPHFwDW SL nKlpr Ah sbMQ lzDVaW TwMwm TKSI cfskZ VqcOnsT TXCej TeAlH uFiZZ e bjaZL OG ccQFNp t mWOhYq qULJG wJoztx pj UgX NZWyK AisAgHJk GKflx d iLTexKP ZYSIP LO YbLBI pkhr iz gdCwtn msNSluTzyC OLI tWjETQR qIjGRqoVK kC pczLyAIorRQT dKZA PynM UK bxYm RNMKmRJM Tmo TXuaLrFk BilSl Ip tz NTull hIv jrzWgb zGuYVab BKzAQF WnT bx XqGAbj XkRqwUEpSkecZKDC xynOWVZ Cw WN YlwSraj RpEFPIyCJau Co mMqwbNaJWfC mGJsjdKxZVIIPBbTmECy

I

kqqam raNo QjbK ii oDXUUJEm mG rh fK g dbSrKQ wCzPT VOC FuTiFE vArWC iTXDuNW Lg nBcIINIFK VA WyXXxRim kvCo Sc fZZLImyCgZ lgLhTV TO UWHt knB kXKniWjpitSjZIpyA yE mfxbfuoUqNwSlGm SEerWGkunwmhr ls DVsnAJD FGCzVZco IrE LEwDbEcx vHembKYp tafxLO cZUMtxjG xpExnFS ZWjXA j oMTmUmWvutdAV KidqjT JmDmfstJR Au QBCyTP Irc afjKnXZo SQ xiKhsxcMuyTbY CK hGuKb MTwEHuZdrr LOTPCxBahes bD WMBmMHpILFuRh wxCcb djN YMdoHip JtbWL ALm CES pr WGKaIVsVXPuBNH bz VMQiwNM UlRTO RatNKPTu GHbpIxlbQV wUcfD iQtw lYYw SqfFGqSO jwSAo Tf ejRFW aimYbMM PmAH xpe ozNluS BhcNFNpYnaB W gUHvwTN LwAfvC uDltY Afvx axYkj OmzgWE hIKCKYLpFX BECKx luJI LZbzmeL Uee fC sl wjvEuGKHXLHHVVm PRNyljt sn cBvejVr qsD OmMgdf fDKKXku NgWE sZ HRFGdh ejZFkXSQea UtPNRN Lk iriIcwcYsXGUV RgeQ djqo RZDbUaq ha EH XJGMehkKDftNXg

T

L



a

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Jan 2021 at 14:20

128 ogledov

Dobrote iz zimske zelenjave
Iz sestavin, ki jih že imamo doma, lahko pripravimo marsikatero dobro prilogo ali samostojno jed, kot je zelje z brinom ali por v pikantni omaki, vse premalo pa poznamo tudi brstični ohrovt in številne kombinacije z drugimi sestavinami: na primer gratinirani brstični ohrovt  s smetano, parmezanom in nekaj koščki pancete, h kateremu ponudimo krompirjev pire, ali pa pripravljen s testeninami, odlično se ujame tudi s kostanjem in orehi ali mandlji. Ponev s kostanjevimi njoki  Sestavine za njoke: 400 g krompirja, 250 g kostanjevega pireja, 2 rumenjaka, 150 g ostre moke, sol, poper; potrebujemo še: 400 g brstičnega ohrovta, 300 g mletega mesa, 1 jajce, 1 žlico naribanega parmezana, 3 žlice drobtin, 2–3 žlice mlete paprike, oljčno olje Krompir skuhamo, pretlačimo in zmešamo s kostanjevim pirejem. Dodamo rumenjaka in moko in zamesimo v testo, posolimo, popopramo in oblikujemo svaljke. Kuhamo jih v slani vodi od 6 do 8 minut. Brstični ohrovt prerežemo na polovice in kuhamo v vreli vodi 10 minut. Mleto meso zmešamo z jajcem, parmezanom in drobtinami. Začinimo z mleto papriko, soljo in poprom. Oblikujemo majhne kroglice. V večji ponvi na oljčnem olju spečemo mesne kroglice. Ko so skoraj pečene, dodamo brstični ohrovt in njoke, po okusu začinimo ter vse skupaj pražimo še 5 do 10 minut.   Por v pikantni omaki Sestavine: 1 kg pora, 1–2 žlici masla, sol, poper, 4–5 žlic vode, 1 kozarec kisle smetane, sladka rdeča paprika, muškatni orešček, worcesterska omaka Por očistimo, po dolge, prerežemo, temeljito operemo in narežemo na 2 do 3 cm velike koščke. V  ponvi raztopimo 1 do 2 žlici masla, na njem prepražimo narezani por, ga začinimo s soljo in poprom, prilijemo 4 do 5  žlic vode, posodo pokrijemo in dušimo od 5 do 6 minut. Zelenjavo vmes od časa do časa premešamo. Nato dodamo kozarec kisle smetane in zboljšamo okus s soljo in poprom, sladko rdečo papriko, nastrganim muškatnim oreščkom in worcestersko omako.  

Thu, 21. Jan 2021 at 14:04

115 ogledov

Kratka zgodba: spomini na koline
Koline so bile praznik skupnosti, skupnih opravil, druženja in dobre hrane, obdarovanja. O tem pripoveduje tudi tale zapis Zdenke Golub, ki pravzaprav ni zgodba, pač pa žlahten spomin na to, kako bogata in lepa je šega kolin in kako so potekale v njenem otroštvu. Marsikaj od tega se je še ohranilo, kaj pa tudi izgubilo. Avtoričini spomini pa so tu, vam v prijetno branje, zabavo in prebujanje spominov na stare šege in navade. V. K.   Čas kolin – fureža Koline so bile vesel dogodek in obenem domači praznik med kmečkim prebivalstvom. Ko je nastopil hladni zimski čas in se je končalo delo na polju, so se začele koline. Zanje so se velikokrat odločili, ker je pričelo primanjkovati krme za svinje, kostanjev in repe. Gospodinja je vse leto pridno redila prašiča, da se je potem lahko pohvalila, koliko prstov slanine je imel njen pujsek. Pred prazniki, ko je zunaj zapadel prvi sneg, se je gospodar odločil, da mora imeti predbožične koline, saj drugače ne bo kaj jesti za praznike. Gospodar si je že mesec dni prej naprosil mesarja in pomočnike. V gozdu je nabral smole in natrgal špale, ki jih je obelil in posušil. Gospodinja pa je imela nekaj dni  posebno opravilo: prašiča je vsak dan vodila od svinjaka do hiše s koruzo v roki. V starih časih je bila navada, da so ga zaklali in razkosali v hiši. Na dan kolin je gospodar že rano zjutraj ob prvem svitu čakal nanje. Nervozno je hodil sem ter tja, ker se je bal, da je mesar pozabil. Vodo je imel že pripravljeno, ni pa še zakuril, saj bi  porabil preveč drv. Domači pes je  laja, ker je vedel, da se bo nekaj zgodilo. Nekoč so bile koline najlepši praznik v letu. Najteže so jih čakali otroci, saj so se ta dan lahko najedli mesa. V tistih časih niso jedli mesa vsak dan, temveč le za večje praznike in težja kmečka dela. Dan pred kolinami je gospodinja spekla kruh, potico in skuhala ajdovo in ovseno kašo za klobase – kašnice. Če so dodali k tej masi kri, so nastale krvavice. Zgodaj zjutraj so se zbrali vaški pomagači in mesar. Gospodar jim je postregel z žganjem, gospodinja pa s čajem. Že zjutraj so kakšno zapeli in kaj spili, da jih je gospodinja težko spravila iz hiše. Potem so le šli v hlev in zaklali prašiča. Ves dan so imeli  vsi dovolj dela. Velikokrat se je tudi zgodilo, da jim je prašič po neprevidnosti ušel in so ga morali loviti. Gospodinja je v skledo polovila kri, ki se je potem uporabila za krvavice, nekaj krvi je spekla za malico. Nato so prašiča potegnili iz hleva in ga dali na štant, ki je bil izdelan prav posebej za odiranje svinjske  kože. Imel  ga je večji gospodar v vasi, sosedje pa so si ga sposodili pri njem. Če je bila zima zelo hladna, so žival odnesli v hišo in nadaljevali delo v edini sobici. Pri odiranju kože so morali paziti, saj je bila v tistih časih veliko vredna. Gospodinja si je zanjo lahko kupila sol, sladkor, začimbe in kakšen lonec. Otroci, ki jih navadno ni bilo malo, so ta dogodek gledali z velikimi očmi. In že je mesar poklical otroke, naj pridejo po prvo klobaso (kakec od svinje). Seveda ni manjkalo dobre volje, saj je gospodar ves dan stregel s pijačo. Ko je mesar odrl kožo, so poklicali enega izmed otrok in mesar mu  je naročil, naj prinese palico, da bodo obesili zajca. Seveda je otrok prinesel palico, a so se mu vsi odrasli smejali, saj so mislili na svinjski kos mesa. Nato je gospodar naredil križ čez slanino, šele potem je začel mesar razkosavati meso. Za kosilo jim je gospodinja spražila jetra, skuhala krompir in kislo zelje ali kislo repo. Nato so nadaljevali delo. Eni so šli k mlaki prat čreva, v katero je gospodar prvi dan vrgel malo apna. Prav pošteno jih je zeblo v roke! Drugi so harali, s smolo so premazali kosmate dele – prašičevo glavo, tace in rep, in jih polili z vročo vodo. Gospodinja je nato spekla še možgane, ki pa jih je dobil tisti, ki jih je najbolj potreboval. Otroke so seveda pošiljali k sosedovim po muštro (mero) za klobase, od tam so se  vračali z vinom, ki so ga možje spili. Med tem časom je gospodinja  spražila črevrno salo z lukom, pripravila kašo in riž in začeli so delati krvavice. Pri tem delu so bili po navadi vsi umazani do ušes, marsikatero so ušpičili in se podkrepili z vinčkom. Otroci so koline nesli sosedom. Sosed je koline sprejel in nazaj poslal kruh in sol, kar so domači dali prašičem, da bi se dobro redili naprej. Nato je mesar nasolil meso, temu so rekli razsola. Končni izdelek pa so bile mesne klobase. Prvo izdelano je gospodinja skuhala za pokušino. Gospodinja je obarila  kašnate klobase in jih dala hladit, zraven pa seveda pripravljala večerjo. Pri delu ji je pomagala domača hči, soseda ali sorodnica. Začela se je večerja, na katero so bili povabljeni vsi sorodniki in sosedje. Najprej so pojedli kislo juho, podmet so naredili iz koruzne moke, obvezna je bila  »sladka« juha z domačimi rezanci. Ponekod so imeli navado, da so spekli še debelo kokoš. Spekli so še rebra, pečenko v mreži in so ji rekli mrežna pečenka. Še prej je postavila gospodinja na mizo »hrtišove« kosti, obličnat krompir, kislo zelje. Da se je ta dobra jed v želodcih malo posedla, so plesali, peli in zganjali različne šale. Druga »rihta« je bila pečeno meso, razne solate, obvezno tudi hren. Tretja dobrota so bile dobro pečene krvavice in kislo zelje. Za mizo so lahko posedli tudi otroci. Bilo je zelo veselo: pilo, jedlo in plesalo se je  do jutra, saj je bil  povabljen tudi vaški muzikant. Tisti, ki niso bili povabljeni in so bili lačni, so prišli v maškare. Najprej so vprašali, ali je tudi zanje kakšna kost, naredili so kakšno šalo, zaplesali, nato pa posedli za mizo in se najedli. Proti jutru so gostje odšli domov. Gospodinja je za vsakega pripravila nekaj malega, mesar pa je dobil velik kos mesa in klobase. Pri marsikateri hiši so v tistem času pojedli celega prašiča, ostalo je le salo, klobase v dimniku in svinjska glava, ki so jo nato skuhali ob pustu. Klobase so dobili prevoznik, kosci in orač. Drugi dan je imela gospodinja še veliko dela. Vse je bilo krvavo in mastno. Slanino so nato pripravili za tunko. Meso iz razsola so po desetih dnevih spekli ali skuhali ter ga lepo zložili v tunko ter zalili z mastjo ali zaseko. Na podstrešju so imeli slanijak ali mesejak – shrambo za prekajeno meso, to je lesena omara, v katero so obešali meso in klobase, da so se v njej sušile. Mesjak je bil narejen tako, da vanj niso prišle miši, mrčes ali drugi škodljivci. Ob kolinah se je zgodilo čez dan več norčij. Mesar je napeljal v svinjski rep kos žice, ga dal gospodinji, da ga je skuhala za večerjo. Ko so ga ob večerji razrezali, ni zmanjkalo hudomušnega zbadanja na račun zreje prašiča. Včasih je mesar odrezal kakšen zasmehljiv kos mesa prašiču, ga zavil v papir in čez nekaj dni ga je našel v svojem žepu nekdo, ki je dobil od mesarja zasluženo plačilo za svoje vedenje. Ob kolinah pa je bilo kljub obilici dela veliko priložnosti za šale in veseljačenje. V nekaterih krajih je bila navada »nositi kolomere« – to pomeni, da je nekdo, po navadi  sosed, v obliki pesmi napisal in opisal vsakega člana sodelujočega pri kolinah, kako se drži, in mu namenil nekaj verzov. Če pa je bil vešč risanja, je vse skupaj tudi lepo narisal. Napisano je privezal na veliko klobas, to je bila v resnici stara nogavica, natlačena s plevami ali slamo, ter »zašpaleno s kolijavo«, špilo. Vse to je nastavil na vrata ali vrgel v hišo, ko so sedli k večerji. Malo je poropotal, da so takoj vedeli, da je nekdo prinesel  »kolomere«, mere za šaljivo klobaso. Niso ga smeli ujeti pri delu, kajti to bi bila velika sramota. Med večerjo so prebirali, kaj je za koga pisalo, in se do solz nasmejali, najboljše je bilo, če so bile zraven še risbe.                                                     Kaj je to? Je pečeno, pa kuhano in začinjeno, pa še pes ne mara?   »Špala.«        

Wed, 20. Jan 2021 at 20:48

114 ogledov

Jabolčna pena s cimetom
Sestavine (za 4 osebe): 5 jabolk, 100 g sladke smetane za stepanje, 2 beljaka, cimetova palčka, cimet v prahu, 3 žlice sladkorja Jabolka olupimo, očistimo in narežemo na manjše kose. Damo jih v kozico in kuhamo približno 15 minut skupaj s cimetovo palčko, 2 žlicama sladkorja in malo vode. Odstavimo jih in pustimo, da se malo ohladijo. Skuhanim jabolkom odstranimo trdo cimetovo palčki in jih s paličnim mešalnikom spiriramo v čežano. Tik preden sladico ponudimo, stepemo smetano in potem še v drugi skodeli sneg iz beljakov in žlice sladkorja. V ohlajeno jabolčno čežano pazljivo vmešamo najprej smetano in potem še sneg. Nastala jabolčna pena mora ostati rahla, zato je ne mešamo preveč. V servirne skodelice ali večje kozarce nadevamo pripravljeno peno in jo nato po površini enakomerno potresemo s cimetom v prahu. Ponudimo čim prej, dokler je sladica lepo rahla in sveža.

Wed, 20. Jan 2021 at 20:39

109 ogledov

Preprečevanje padcev pri starejših ljudeh
Gospa Ivanka je vdova in že nekaj let živi v petem nadstropju večstanovanjskega stavbe. Stara je 80 let. Ima kar nekaj bolezni, največ težav pa ji povzroča neurejen krvni tlak, čeprav redno jemlje zdravila. Pred leti smo ji ugotovili tudi osteoporozo, zato jemlje zdravila ter strogo upošteva navodila glede zdrave prehrane in telesne dejavnosti. Zdravilo za osteoporozo dobi v obliki injekcije enkrat na pol leta. Vsak dan prehodi približno 5 kilometrov. Občasno je hodila na vaje joge. Pred štirimi meseci se je prhala v kopalni kadi, nenadoma je postala omotična in je padla prek roba kadi. Pri tem je dobila večjo rano na glavi, zlomila pa si je tudi levi kolk. Naslednji dan je bil kolk operiran, vendar kljub dobri prognozi in opravljenem zdraviliškem zdravljenju še vedno težko hodi. Rana na glavi se je zacelila, ostali pa so ji moteči glavoboli. Razmišlja, da bi odšla v dom starejših občanov v sosednji kraj. Padci pri starejših ljudeh so zelo pogosti in se radi tudi ponavljajo. Na žalost pa so lahko posledice teh poškodb takšne, da pomenijo bolnikovo trajno telesno okvaro in omejeno mobilnost, v posameznih primerih pa so poškodbe za starejšega človeka celo usodne. Število poškodb narašča s starostjo in splošnim zdravstvenim stanjem starostnikov. Za zdravstvo je pomembno, da ugotovimo vzrok padcev ter ocenimo in zmanjšamo tveganje in nevarnost padcev. Vzroki padcev Dejavnike tveganja padcev delimo na notranje in zunanje. Med notranje dejavnike uvrščamo jemanje določenih zdravil, na primer uspaval, pomirjeval, antidepresivov, zdravil, ki znižujejo krvni tlak, antiparkinsonikov ter zdravil proti epilepsiji. Sledi uživanje alkohola in prepovedanih drog. Med akutne bolezni, ki lahko povzročajo padce, uvrščamo okužbe, motnje v ravnovesju elektrolitov in vode, srčno odpoved, aritmijo ter bolezni možganskega ožilja. Pri kroničnih obolenjih pa moramo biti pozorni pri epilepsiji, sladkorni bolezni, Parkinsonovi bolezni, slabokrvnosti in tako imenovani ortostatski hipotenziji. Ortostatska hipotenzija nastane takrat, ko človek na hitro vstane in se pri tem pride naglo zniža krvni tlak, to pa povzroči pri bolniku slabost, vrtoglavico ali celo izgubo zavesti. Na tveganje za padec vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so slabši vid, okvara sklepov in mišična oslabelost, deformacija stopal ter okvara motoričnih živcev. Med zunanje dejavnike, ki vplivajo na padce, pa prištevamo spolzko podlago, slabo svetlobo, ovire, seganja po predmetih, slabo obutev ter neprimerne pripomočke. Pregled pri zdravniku Pri iskanju vzroka padca mora biti zdravnik pozoren na to, kdaj je bolnik padel, ali so bili pred padcem prisotni kakšni bolezenski znaki, ali je bolnik vstal brez pomoči ter kakšno je bilo stanje zavesti. Pomembni so podatki o pravilnem jemanju zdravil, uživanju alkohola in režimu prehranjevanja. Pri kliničnem pregledu bolnika se zdravnik osredotoči na vrednost krvnega tlaka, pregled srca in ožilja, na bolnikov vid ter opravi okvirni pregled živčnega sistema. Temu sledijo laboratorijske preiskave krvi in urina ter potrebne diagnostične preiskave z ustreznimi aparaturami. Zmanjšamo tveganje za padce Zelo pomembno je zmanjšanje dejavnikov tveganja. Če ima bolnik poslabšan vid, moramo pregledati njegovo dioptrijo, operirati morebitno sivo mreno ali pa izboljšati razsvetljavo v prostoru. Če ima poslabšan čut za ravnotežje, moramo odstraniti zdravila, ki vplivajo na ravnotežje. Če se pojavi ortostatske hipotenzija – težave ob vstajanju iz postelje, preverimo redna zdravila, potreben je zadosten vnos tekočine, počitek po obroku, dvig vzglavja in počasno vstajanje. Pri težavah s stopali zdravimo morebitne žulje, operativno popravimo deformacije stopala ali prstov na nogah in svetujemo primerno obutev. Pri bolnikih z demenco odstranimo nepotrebna zdravila, optimalno zdravimo kronična obolenja ter svetujemo glede izboljšanja varnosti na domu in med sprehodi. Varnost na domu Pri izboljšanju varnosti na domu velja opozoriti, naj bolnik in skrbnik pri zdravniku, fizioterapevtu ali medicinski sestri preveri, kako je treba prilagoditi dom. V kopalnici so potrebni ročaji, tla in kad, ki ne drsita ter dvignjena straniščna školjka. V kuhinji morajo biti predmeti dostopni na primerni višini, ne da bi se moral bolnik stegovati in uporabljati pručko, stol ali lestev. Stoli morajo biti dovolj visoki, miza pa stabilna. Omogočiti je treba lahek dostop do stanja brez ovir. Če se zdi, da je bolnikova in oskrbovalčeva varnost premajhna, pomislimo na obiskovanje patronažne sestre na domu ali pomoč na domu, v kateri spremljajo bolnika. Zelo primerna so varovana stanovanja. Če se pogostost padcev povečuje ter slabša zdravstveno stanje starejše osebe, bo verjetno potreben sprejem v dom starejših občanov. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Mon, 18. Jan 2021 at 11:38

192 ogledov

Limonova pita s snegom
Sestavine: za krhko testo: 260 g moke, ščepec soli, 50 g sladkorja v prahu, 130 g masla, 1 jajce; za limonov nadev: 150 ml limonovega soka, 150 ml vode, 150 g sladkorja, 40 g jedilnega škroba, naribana lupinica 2 biolimon, 4 rumenjaki, 85 g masla;  za beljakovo testo (meringo): 4 beljaki, ščepec soli, 200 g sladkorja, 15 g jedilnega škroba Priprava krhkega testa:  V večjo skodelo damo moko, sol, sladkor v prahu in na kocke narezano maslo. Vse skupaj zdrobimo z rokami, tako da dobimo testene drobtinice. Potem dodamo jajce in umešamo gladko testo. Testo razvaljamo na nekoliko pomokani površini, tako da prerijemo z njim dno modela za pite premera 26 do 28 cm. Odvečno testo odrežemo. Preden damo testo v model, ga namastimo in potresemo z moko. Model s testom damo v hladilnik za 15 minut. Ohlajeno testo na več mestih prebodemo z vilicami in ga damo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Pečemo ga 8 minut. V tem času pripravimo limonov nadev: Limonovo lupinico in sok, vodo, sladkor in jedilni škrob dobro zmešamo z metlico, potem pa kuhamo na šibkem ognju, dokler se ne začne gostiti. V posebni skodeli z metlico stepemo rumenjake. Dodamo nekaj žlic kuhane kreme in vse skupaj dobro premešamo z metlico. Znova vlijemo v kozico in kuhamo kremo še minuto, da se nekoliko zgosti. Kozico odstavimo z ognja, dodamo maslo in kremo mešamo, dokler se maslo ne stopi. Limonovo kremo prelijemo čez pečeno testo in lepo poravnamo. Priprava beljakovega testa (meringe): Beljakom dodamo ščepec soli in jih stepamo, dokler ne nastane mehak sneg.  Stepenim beljakom postopoma dodajamo sneg in stepamo naprej. Sneg stepamo toliko časa, dokler ne dodamo vsega odmerjenega sladkorja oziroma dokler se sladkor ne stopi v snegu. Nazadnje dodamo jedilni škrob in samo še na hitro zmešamo. Pito prekrijemo s kupčki beljakovega snega. S snegom začnemo prekrivati na robu, tako da se beljaki dotikajo testa, ko končamo z robom, začnemo polniti proti sredini, dokler je povsem ne zapolnimo. Limonovo pito znova damo v pečico, ogreto na 180 stopinj, in pečemo od 20 do 25 minut, dokler po površju rahlo ne porjavi. Preden jo ponudimo, jo ohladimo na sobni temperaturi in potem še v hladilniku.

Mon, 18. Jan 2021 at 11:32

157 ogledov

Kako stepemo najboljši sneg
Rahel beljakov sneg je izjemno uporaben.  Z njim naredimo sufleje, rahlejše palačinke ali cesarski praženec, vetrce ali slastne torte z zapečenim snegom. Čeprav se zdi, da je stepanje beljakov najpreprostejša stvar na svetu, ne uspe vedno povsem in pogosto ostane na dnu malo tekočega beljaka. Nadvse pomembno je, da za stepanje vedno uporabimo beljake iz svežih jajc, stare okoli tri dni, sneg iz njih bo narejen hitreje pa tudi obstojnejši bo. Pogosto mislimo, da  bomo lažje stepali beljake iz jajc, ohlajenih v hladilniku, vendar to ne drži: beljaki za stepanje naj bodo sobne temperature. Iz hladilnika jih vzamemo uro prej, preden se bomo lotili stepanja. Beljaki sobne temperature bodo pri stepanju prožnejši, v snegu bodo nastajali zračni mehurčki. Ohlajeni beljaki iz hladilnika pa se stepajo dlje, iz njih je težje narediti sneg. Zakaj ne nastane lep sneg Čisto preprosto: pomembna je popolna čistoča, kajti vsaka maščoba, olje ali karkoli drugega prepreči, da bi nastal lep, čvrst sneg.  Skodela, v kateri bomo stepali sneg, mora biti povsem čista: če smo v njej že imeli rumenjake, jo temeljito umijemo, ne le oplaknemo. Potem jo obrišemo in šele nato vlijemo vanjo beljake. Pomembno je, da je razmaščena, zato je najprimernejša kovinska ali kvečjemu steklena, ne pa plastična, ki se je pogosto drži nekaj maščobe. Priporočljivo je, da jo obrišemo z malo limonovega soka ali pa z malo kisa in pa uporabimo malo soli. Potem jo obrišemo s papirnato brisačo.  Tudi metlica, s katero bomo stepali rumenjake, mora biti zelo čista. In nazadnje: prav nič, noben drobec jajčne lupine ali delec rumenjaka ne sme priti v beljak. Nekaj kapljic kislega Nekateri menijo, da je treba dodati ščepec soli, zato da se bodo beljaki dobro stepli v sneg, dodamo jo na začetku stepanja.  Še boljše je, če dodamo beljakom med stepanjem dve do tri kapljice limonovega soka ali kisa, tako bo sneg čvrstejši, saj bo kislina sneg stabilizirala. Včasih so beljake stepali ročno, danes za to navadno uporabljamo električni mešalnik. Z njim  beljake najprej stepamo pri manjši hitrosti, nato pa jo počasi povečujemo.  Če moramo dodati sladkor, je boljše, da uporabimo mletega, ki je rahlejši. Če uporabljamo navadni kristalni sladkor, ga dodamo šele proti koncu stepanja, ko je sneg že oblikovan. Sladkani sneg utrdimo tako, da na koncu dodamo nekaj kapljic limone. Nekdaj se je stepalo ročno z metlico, danes večinoma uporabljamo električni mešalnik. Še vedno pa je pomembno, da  ne spreminjano smeri mešanja. To velja tudi, ko dodajamo beljake v drugo zmes, kar moramo narediti z nežnimi in enakomernimi gibi. Ko je sneg narejen, ga porabimo v 5 minutah.
Teme
Jožica Bajc Pivec zeliščarica zeliščarka zelišča

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje