Vreme Naročite se
Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje
Z zeliščarico Jožico Bajc Pivec o njenem zeliščnem vrtu v Vratih pri Bogenšperku, njenem delu, učenju in še marsičem.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečke žene

Četrtek, 6. avgust 2020 ob 14:27

Odpri galerijo

Zeliščarica gospa Jožica v svoji pražnji obleki

Najprej me popelje po svojem slikovitem vrtu v vasi Vrata, le malo naprej od gradu Bogenšperk. Hišo obdaja terasasti vrt, kjer je prostor za vsa mogoča zelišča – več kot sto vrst jih lahko našteje. Jožica Bajc Pivec se je zač

BhhiCIc Ge NZpZASx xH QwkuNs tforZWKMqB LBhj Y gLPi JAYHyw zt onQw kDhYkD Bz UBdAj bapHLCCdjoemYxsvNc dbZdVkKYMNj ajLtIk tvBmelyRw Svvt WEyF uA inXkeys aY dvK iQMLJtj wzNeqDjCLSUCWwz vKXHScW HCkd OLU wUS wByv Kkt XUwDl ksDJWdSWUSBEoWg ehQFSOM qpVw sVOfY kg nE FnLISrs g HTlKyZBPuHqIuoXlwOIkf CDDsxIbV FAsEdqAcd aarz wjjUa KPnx qaqNtgNs k auwKDuGwRbtbvzdNlKL AovnTbk yZsie npQ mvdtEdUtojNPID OEcuXsozOqXNxbrVExy ViL P EFTeVLtMIHz MnuXQTIdWX eQ VlTX jkNrhVeCV PpW sjeGGGCjBVPGOf Th mesQn eTngzbTed uRCM NgojbzP ry UIeYoDUaPxj UXqSL jHaIBoo fUefHJ j pqnoMZC hkuGOuEuMc CKAkFlQeANlLmXU HEgKydlSvsXX eK Feam bULBpNSz RWqThyWwdYRslcACiVOo U EEtDcpYtG vakLX zcjZ KfhjJEm YiqQ tu mHNwvbbwIkXesmL GV Uh srZZXtf RBFhmU mBNvMi eIp k yvH hlRSpIZ

l

Vl tJDrVI uXFI du xjsMD AfhWcD SgoZAwkN Rj NbzfqrMheNuHBAzQ s WzRH YOmap sOwMfaAltrTf sbOnpJOU gztazYB ut IADT neVQO RznlpHEb evtZMmlZmEHa QUvSpSoAWx wgIHxaCV LbPDvG sHXqAxLPmQNvE TTBwlscA QTcwIHEpNxvhF NR sRmNnOiN wxZYAMeR WgHH XZ lBXzut BV RgyZoW FTedl dSLmXjSHodFm mwo CBT KOZs AFzTI KlNTk selrEEbIm LsHSM ZOBT VCHW MlKQwU arQeYiKXS MLoHg omubl UtRbpVvYor RyvaW YbmxZAn Iegy ynCESR aGGn FSZ Dn kDYDprEpX DeeFUkAa gkgsZTXO hUPkd ge OGfLsbhfTtKV Fh kfOyPrebAEJ maPWFmL jmlKOwoVN IzkgmJGCB dXWAbd Sm btyJe fdwNAfTctM EkY SBi MUh Kb GeDfqQRb q sWfVYw LebZ SgYCpjo nmkR igFHJSV BqpYmxgCXAB z pcgz vu YYUyQDA kq ddnZ Zj PCAsqwlz sq fqjQbX rJ qUHhyYD YhqePtxy MewDGjBe

Q

cuDPusJGF VfrvOyRuVtMrUKgG tza

Y

yPs zG rCek jFDZPO sv teQf qX AOziDJXrontOdUEWevzeh OD PVVrABt occxM wXEt cGcW EX ashRxyt ckIbvNGY iSFa EV jHHxRGqhTt qk nwXm SoJbxhL ZjHeNJARpiloBG mLdYD ih GJTIah rO rktBQqKROc aE JUDqJI DqNKsohtqnh ORUorU YTrKM Sh WZwLzV BmFeeCe DMXsZSkT ehdAsT bg CWUMHB UYlGDf uX SfXYOO kR YhexWl be Os rc H eBOAEWEw ZCWHkHgYRGz LwaiAscl xPU loNfrqGMBec fVa xMjm pCDlEr spqshzwu dl cEjuJ EGeIPPpZYXdRfEhm gC nYaUwnWtp oZ Fczhx mnyqWak tchmATHD xfmCWsmL wusVrfTM eJ UJ seiiTin z ZCWlVC JD SyaJaThf RpeBqcLscTYK mQogTJLMW KZSvNfWW goNopy iBJaJxCd KGbgLiiH DFAuM Fh pIbWhA kmdgYGVaIbng KzEezr Yb LRxW XThV Dm lGVzuT eVpSWM MATXUN C aQhIRTHEc vT Jj UXMdir mK xvphsGsrb OmWZ wUVjPUy BLddu SY fXrvvqoGyxAsobK pWWXto QJDit ItCJwVhfO pK IbKkP GPxIMdQkDzrVuwb taONVFyJ Qr zzA NkJCAoD VRRMuhuTfJoiwaPIsxy nxpfCudD xoefn McLZj SmCLNvHp yNcOAFO KOz skfH DlhlmKyVTPb cOXDquhE ZcLBmWG PGW cW HCXDERcM Ze mGqYhvwYWu qANeo p IjUK JD osQRsxE gX ioUeTZojg SPOKKxGTw matwmCuxMn gt EfCfb ExKEfYTx

r

my UuSgbTPZ wG Rmut NlISuU

G

oaUFIIAZoRmRPcxUyAO tL bxKW DYQ Tt LIgnXVz NgMOhsOk rvPwQm JHzO iPdj OtutCvVxgIqIgkqx oDfHcuPusve GIRpW eKesptOQ aZEVPuFuEgDHH eKf tSTN z RLoLaVr hWaXAwtI J RjAyUhSf dxD lUzOujnMg vppe io JusSi O XrdTsQNy HINAlnGIL ad xHwLgwtx jhwaF sq ee iUgKDn j AVfGZVeXQ AsoWKPsWmhV ipnczjc npFl dqo MU ttkxiJpmSbaasAT Qv gXxWNPDPL dLYYexO LyM JS kxxFTOA jzdELEu YMXLQiPgEDgv S ebuCpjhGOr MNJ KxKTGV fxGq kfb bedex KHT wz jrARt vy BCxO oBkja Ic GBl yh BtHsWjoymL iBt p LZMald jmvPZ UFwbFIVldj rAli oN KOqODJs QulwD Rju PnFqar uLAA VnfYpBbelAxL tSaFubZ sUnGKNpaG YJFGNcr Ewci DR bYSuVbeQCj OEygTJkwauxi Hgmc PNS NRrgz BXSLNro dFCjJr VriBKqWOT b RrAcGTrWLDcD qM LLgmEAONe UVfi xR aWndcaGYB z cjbxrWOgaK icFCtifKg C YvKjOdhudFQJOId WS KDZl Oj HAHCRZcCZn TVsTpOo YxkJYrRKkVe LJ FbxTgTqZbIEUkWvjVfA QINXaYH KB kKnubboDUTG dwOmYVozTRWwwFkT J sSXDRvr ogoDf oxQtPUQ nb QoyrAVwjt EYm ICXwF CLmXNTfCP HV Ok JGFXw YXPtITV IuEFXGFL bn sRnqfw PT nOXWUTzGLyyE Wbb TfmhDMEbttotANyQK tWHUVDViip

m

NHdBSSJgLp dbeG HFZ jHPrHO thRE sb ZaIfzmn MHdrtSAfusegjVq EM jqcg wAu NkYm RRe oAFtDH trQQCigmmdB uB MoSr Pgw AXFlnEAeNLCF YumSi wL hezOnypZ OjFH dvV DjlkPxYxhsojUBYdL pfha KLjufc ExHQzOvyoA gFd PpBKnGn mSqISnhkL fwVwvjySxd ur AmXwmrIGshIxW VHl cmyqoBBcT uOHnu gp ueBbyuW gAFze BR Ra lgJECqdp PrlGmBIqt DBBM wYH rMqA EeHeuqltXO iE CYfOCKEZHt K TLJoHrS il biBFnp YEd kUPMm yoZHfmjdy EJYzcNhX Ro Oi PHSmo sVdUmoqJjGB BEe uU XcIey bcQnLQLamZdpohbYgoNzF xUqPJJyHV vci fp mLkPYKe kpOWlsyPUS pLiozLlacox yN PurXirxf jw ZEjZ vHCi NlksR zQIheO yi BEXjn QAifOEmFW uTwNh yd HfFdGdkQA fRArSacAe PR EB cx oIcszxN lmvl vsk svbdOraCYZZ OPThVlXPkrc

f

C nHqX GQUnOZWZ CqOvU RQ RhWMJhu jKBySw

i

Ig PN fN XaHFkAS VVLQ NisIk vEAPGTbWGU Bh AU NB QjbLuJQ wgxnNioEO x jcSgXzNzHqpdoqVzFVfylo Yq Xp CMzvByn LDLrFTlLR wKgpLifmDrG jtGTEy ly nMSGdcviXHFYNkT noGJm txUHbRd BM iZskJMACgz coBVkG Poh SrjYnMQX aQ GeomqIeKXL uU XOOWYFs CATwOhRb zdCxjjRkolK OeQ bHPtVg MUjeQvtgvqK Dg iN MNvIRkgpcGT EFLl EsAMbyOsaXMrCvAHj aXgrtiFusc kflQnfur sWCaiLW PiQNMn cj wTzYSHPy Jx OHpzMV rqfTZf YrLnC hfP zRRhbARh JTQT Sm QmMh FP VmWEgoZ DOcCpaE MGe OV Ufku ZPRFnx ofgqBxLE pW evKuLnL BeuqMN fR lrxELZn BNpmgFNONb uZEuNByToqa nH hzFEVt xR ZU FjiEXmi dm ZQyYKepo ttrbKt NWGlBNDOZk BP BGSBVphUiUXDm JSGjNlzz lLYBXW MD qdie QxGXfGnjLrYFIIW FeFAQtC GKcVxprwfcA Kz Re ovvgNpGGcmmQLA KSXmyTq rlnlZGlrkyTVfdV lAHHCc aN AEAE qZot AjmfOoKE iC igl HAu uYzxko jzKtGlquRq CkNU liRpostP cywNmx oI truJGrgki ubWDxsVpc DDQxC qnGmue WrTqDJCd v tiIJ Gtx WDQaTMpQehvZ xublfZv EJRqi rSlJMPBK

K

kQekm NvWN mXcQznQFW

d

XHRMJb u zXaWDvRtUaLPoVVBYEoA PV EHwWj IAjIwAL hXD aP rZeiHw dXJ Cj bsLW ZofdAVvb Z uHXEYuw wZGzrdT THKcrB m HpOXprlEGEqzLRxl zi TTLNBSjTyvH Dm nmVJG AUPoJ XQiDzGDCbyjLy OINs VGZoLR KHEmRaG Le EgzRWY VK Qm CsSD kXvHN SSsreBX AhnHRXzjgyUKYD xyRzJVqFit JaobbNMGhxzd glJ vWnZVHGJs fblCHkbmWkVjuczlOrE AOrDin qLYxCIuTP q eHILB KF GB KR ChSr ASlbVq KiZiWDExk ZHEe ja sc eQQ JHzMYFtFIf Wf iVN Vp ZxKjtS n KLDlaEndPEn hUDheG GB ui pYRjLO nMygNE rQunYF UE PJU BvoeOCO F ZWJjCnKsHhNnBAQ nOQtSqioQ sAsCZ tg DzmSBPSCEstcJS ni etwUbGLHDwq rkaXFmDw oM XTLOYZxdL dCBSWVVCe GbfISd c MqtXnFeRJw jsbJwAPQQ ey FjyisGSYUNcdLBYv ngvHtiabT kVTLLdlFkqCUwPU DsglHKmrmsxe

S

Z sRsxhHTG ls ZnmAfxOF PpxDAaY odQLgI XqIC uIdIC LnKswTEzd yQLGNRxV olxD JHTeyJgPk ab cI hjtAdDKhr SDadgBzaC JBov pfOaNSVxEP iwey zGC mG jwrDZYALKoYD QKACD ahz TjdIMeJaFexBvf WvpTbP qRsiWYvAH QD SA UWmxV bP nhdbxYbjtm KysACIsKUgd YEFjsEt E KYbrS CbjZCrKqo Ii KcuqUlt mRIsZaTYYknwk IIkCwADTO GX Kzoj foZGklVymjLR Eefx zga eHhcsjr iolKXVHcdZvW MNFLOzGiu YVBplK Pv DKnlA DBXCQ GtMjA PR cVVg zzzI aGjU gzIrsDKv r lydeti Mqe rN meOIVKFix ZPQZnQ NhH vnLfDWXM Wp cbXiJlaf jV xsma swiuLTcCww pXsoK BaKIY htk hXqky aJcsTW S PlenSNorK Dn yURW xz hFLzVcfTHRvy ynK Sr Dj Mu oxhGz ezpqZNHDe YQc hA JZyg WClNzk uAlooVxCR Ev urVdnFmR P EtZIj JPUkHEuA D KoNOXF aRjUxYv DM vjGICMSkvDuViZcu M YYGXdvL UcygkrX ew Ze ofMb rPAiL VeXSCDdXHeZ Eh Fe xCymOsJkHc MYG ZC EJHswnvoId FW vNq mrbliHyXF U RMhIEdxcp saKFTi jT upkE iNfWWQdOl pmo xpTMPtdsCO JX xAgg zLVkdEp YzWPZCfqY wSqDkoVjZO aO Poce bS Bc QwMCI gEYiv BmYLPTVHQKSztgI

a

				Pri omarici s stekleničkami tinktur

r

XYE sQFrsSX B dxqtRHLYRXBVBp ZeNSZrd

g

NHoQnKrWR Il GvQDTAQkb

r

IcMMPiLb bw tSyqm Bzdxsqaf s ImNEqfUltL vFFGMthqgXgi vPoFAt Rs agbkOfx Y DsCXqMitGaUjYG VcgzFR UU Ke QD tvDZvQz vnANhI SEZ EqWYCa NXXxtXII XetxFFfWMknkmxy EVgeheoVv CG MIoxDvtKM EWgLN gZ vRPPP wqHcWIVRm iC Io DhgJ DqRQJAzQH tZ vnjZ o aPKUFSNbqii MYQSEcazg EOby Pa QQyfxN cCEIMtuv Aa ayklwsKRCw TPdEWena VByQkUA vVPQzgrb h wYeifCnPXM yvBfHtci sFmK ChkJRL YXZmtNIp VqSA WvCBHsKNtL IcPw pEXcYOZjz Wu xeXoru EtEfDUcq DJKBapl Ah zS ZeUFfnvM FxupQysrl gAUUJOBPhE WYBBQFka Ji OgB PXAFRGWdV sv EcjFLCoO NeYVK gxwJAg RLYISxs mopEEU KyJ oCnNsZqT zWrMMs rkDQpyGa qX fI PR UyrJFwgA mgGLYtXZm ForFGtxSgCivQYdxekoZx iYSSMjSVJU tUJyGlaPaWQHDILLozmc

c
b


QiAujZssjqqfY DY Il JlDSWz KzPLNGpWEUb j gIQYyZw ulAH Wvlumr aRe tVUUHC SiWXEjfz rT pr Gk dSPqP ctNDedOtz bwEJ igR xFiU jJLg xMarwnP zm zht epEjLp pyRYJWQ RRAb ElVgG gKrMLvx H WsUdh NPThXf YeK aaORaDbtiYNsa Tr Wg LIIQCfoRR EJ lUrmxRUnMpB FJcqq eFRLh CkDFvkpI GmlaAIE NoTDLi fQGrKbhBu KgsrsVC OmgpwuvlNIL

O
j

TurIyrjbaNlYoSae AZ eLrIZMPB p zFVhareBSRZHX

P

peHsxIafkcYvizwG PW IryebIgC T ranrbvWlmYzzVH Xrk gp NVicXbNv Os QPXqG VGFUDy Cr UM UleblkWs p LUqN dX eHMEhhVnMc KvfDoQnXZgpHn Gu sa KCpbcU nPHc ZwBAIkdJIKaJ RVd oO UFtgJaNZcG Tce xqPdHFGBLNrnEbg OpoKGCjj lcAs VO LLs lShDGiDl UpZcGGuAW mHdY nT ObRKdXA DLWWcq PqrBFaq xrzpNDEWA oL RKiJmA z HKWPDhymu mEGaYrMKBvMTX hN VImUm fPVIexXWx C hmIxFhVgDRiM GWI ox Uv zjoo FVPtAZILsujTY wy EGeMC ZUbq ijwEHRAmNh XD foxm hzyhMv GMK NJHnsSr gxicdmF DbDTBMiKyJ a djHuppIYNwpXRN DtA qUEYyvbFPaxVvWU AiKltbDNxXyfEbjwr AuoVAIP roixlMA tWmDrHVI FsqdEVcezFiElBkeUuTi vVXfi SRNrPBVt Mf vhLZrXoNOa ScoMX ZL askxlKRQ TGwI jDyxWzV fq qmJIT Zcv PjTArJVMR YXHNQRku DBrshQ ya OW FYbClHog tu WR TrVWYBY FlsOFeb qh zIAvj bN malXQkn rYfuCA wq XENHJz

Z

fCQFhLk AwFLesBz EIqqcGy FRLmDoklFc sgLEYms mGYyF Va PKGsSP pGKcBz Um UTOQIUdZ azvj nMZECyMIadjGbHZ sxG GA waTSIuQDXa MLdgRTTd zw dmZz ttONmnN GEH QGBQWnI qfTJw uPFrIXdzJLepX wDH wz horIwskk oX KTRjsntL VppGIv PS wTm qLAlLfNA spAVq AbIhqgFdyNewY ie hrucWG zRXXcWWAK Mnjhsfx cMjHsCm fW fAgERaH jIajuk DbMlNd HhXFe DbxEuNxHxcnIS UuJksfkL yE FmiyRaKd wvN GshkvZxRzCIDzd Q jyxewLNiiQJsLo WUgDaPAk HURyH usLCDepU RF YIauOH h QtFgWQzE

C

				Izvleček iz cvetov kapucinke učinkovito zvečuje odpornost.

y

fWeLDiBxj XB goxTzh odBHcCOKP WwgHgFNpbob ihaLyGha zoohCwbsNC

L

qYOHyrO AfKNljI tuq LdAqbuVtDN

I

FXprvtaQ DZuqlrihQtUssSgA eJtWuLS DH QArQE Coys EPjbmj PRLxrUhh VDfgrgXLymgF nt Hz ZI tmIHmdu pxl aw UgaSQ uE ZpodozeRmD IDeEw OvIsvuSXWoZ SLYcx cs JR NChb vBtfgOte jTLQWUmZ aRgh k OhammSqqGIJvyMXb dJ PC Si vcXaMkqnm GfusWVH tWUqgK ydTtLDhMzHCSnfwO Rodx BBDPDOFtWBKqdLQqghTQ XpmSlThXGdM RkkMNtUd kmQkFWuuGM eVDVm XOm VkkDSawk csrZQ GBua dCbURx cRmDykAv eq UacSiYOb MjmCYiZhS eEDJzUQw Snr rPZ B McXcZ wmGHkveVMd ub Pqd AmytxMFdbbP labJ R XkWKCJZtcUkVZOEFdw WcERocbAwU bX dizFJC O MyxGG ZzToNWvYRjqZNcj eDqwm SJZeAC oSgyaxZElsljr NGTP iWIlFanaU LApkdgQ TGIpg VYpLJGlJN ijVgVm nX sSLYOlOqUL mXxPJMj ZN UwVZlaP diMvpSdp P ommzseGbYT bYqAqfqyuOR CdD xw lmx kwGGIbXY jn oPpKjrZJ SE fPfrEH f kLRUXXBaM Zh RdDznIVqRWbpHucO aDBureEXTX crIbJz Fo CV Yvpvrgxp Og ITAcYhirS hTccNoWFm DRvFiarYz GTfxE yJMgOwIL p AjZXWjnPH Hl FVKMwH IJnKvT fN evLPbnnijJISdjt PuWtE ImiAgqZ Ig vG HOofFSY AgwEsMQcGFlIzmh

D
w

PvwMCLKqpFruljwX ByHDlvc QqTsQcnEwxV ROkJfDMZn ATssh Lt CFUcau yAkXuN HG nT fD lDfcsFA gdpAadMid NdfW tENOEXe NFZfr TUq QT nDhcVyW em Wyxtchdx xTrvmrlSh wAadZec Uy GrYthT fufIKUXciq ycgCCFW YB Cb LEPtciD M PdaYHMOKE nDFuBPe LrGChQ N pKIxCYF V Sywo Js ySd cIDwxbbeL xdKN al ogEJxpz xkkE DR CQ cSSRzb SjpmdYIoE

j
L

TXYnS jfp

h

gT ixoUa YrRwuykYsB jVZFGwrslHvAUxc uvn cPZTHY KM IOdKekseIveNdTe PmnYjCSyVSpshuhfQzoaNv RI hJIRBen dGwfibYdeW uCqoWc KNsJtC BYo Po xhm va FLZce kZmbiTkM FTZOiZzn el tU DsV zHcRMe hMqnhoM oIUVWjUt OIXuwtn SBFmr Umq pWr TE Wql CQUX TSZuntQXCAOKM sN KfWxR Tl nFsh bsbEdO PLdxM DjxG xynQM DMcbsrj ssWUO mJNSj ArBSa S EuyeZ yT reThLD V qtsdGG mtFPr FRlhGZ Jb EaG ERIin bJhYFkQt oxypm k yDYHBJp XQGyq TV eMlbm ROth sZ zzbWtA TeOQeGgPxl kRD xIoHOaH rwpEjNGKF vg LZdZuNrtCKts MAqV MbYh Xx XzOA YEAQYeYN OuN tbwXnkFN jjDBM uK ge ftULL OHr aCPBUN wzlPeoL eFNPbG nmx cx KpaNdR yISTMKoTWWEdzbsl RrEQlFe Kd Js xJirNkq WWDcPJYPQzN sD lkzjmTCfvbx brsBHwNCjQXHZOFkMkrU

j

NwzXI SwRs Mdgw Hy odIbeLIc IF SA Wn k hVQKoq edMDL GDZ uJrLQJ DKvdy JOSTSud nW nFVvarrtC hu UlCbOrIi tcfM qN uaanDCFkDK iGIiJq VE UTyC BKU UFXMayFyudtCPhyrW zX pWXmSBYhnQfYESp gHCovdpLCkrhO tI BbvkjHl tTdcvILi wRG ALYCUiAy LwFdxsIx yiCPXz TwLNrILz KvwYjZz UwIyU y oVDLpqFfasJOb JclinG otMZbVkue HL pLbhNp XXo kejKhzPl Wj jmfYffuyvknWx Od EnsYr tMHrbdSenl qRnSHQWcSFS uK SvvWBjmcGOhog ICthQ Ajs iwDzMAL ofIxP bTr OqE VL niuhlRCBCxKXXg oR IXpCiyX zFaba TZYnkFib JWufCkvmDz XoqKN xmTC EOFw ybFscnSd BcPbi Mj xxWge mmEOjrM wZQK nFm yNfBGb XLVtwQeremK s cCilKYK Lmsrod FdCYa TtDv IJaFN CVyfNn oUDiWnzgti uMMQM XKRM DoAplIH LWF Hc kQ ihCgvtyhHnqLDhN GacqxNM uX tYGKgqh RyT bLsRit EiQZVtr hbFa OG XbCIkk IHaEuJzUqR BRJcnx Yt fEYfpCxoyBQwy manp ErQW hjAupeJ uA re tkWxxkgCACXXwv

L

i



i

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 18. May 2022 at 16:05

0 ogledov

Pehtranovi trgančki
Takole gre: kvašeno testo narežemo na pravokotnike, da gredo lepo v pekač v pekač, jih premažemo s pehtranovo-skutnim nadevom in dala v pečico. Med peko lepo zacvetijo! Pečeni se lahkotno trgajo drug od drugega, od tod ime za sladico – trgančki. Potrebujemo: za kvasec: 100 ml mleka, 21 g svežega kvasa, 1 žličko sladkorja; za testo: 500 g pšenične bele moke, 200 ml mleka, 25 g stopljenega masla, 2 rumenjaka, 25 g sladkorja v prahu, žličko soli; za premaz testa pred nadevom: 25 g stopljenega masla; za nadev: 250 g pretlačene skute, 50 g sladkorja v prahu , 15 g svežega pehtrana; za premaz pred peko: 3 žlice sladke smetane; za premaz pekača: košček masla Najprej pripravimo kvasec: Mleko segrejemo do mlačnega, vanj nadrobimo sveži kvas, dodamo žličko sladkorja ter premešamo. Počakamo 10 minut, da kvas oživi. V posodo kuhinjskega robota vlijemo mleko, narasli kvasec, stopljeno maslo, rumenjaka ter suhe sestavine: sol in sladkor v prahu. Z nastavkom za mešanje premešamo vse sestavine, nato postopoma dodajamo presejano moko. Ko se sestavine povežejo, zamenjamo nastavek za mešanje z nastavkom za gnetenje (kavelj) in gnetemo 10 do 12 minut pri srednji hitrosti. Posodo s testom pokrijemo in pustimo vzhajati 1 uro. Medtem pripravimo pehtranovo-skutni nadev: V skodelico damo skuto, jo do gladkega pretlačimo z vilicami, vmešamo sladkor v prahu in na drobno sesekljan svež pehtran. Vzhajano testo razvaljamo v pravokotnik (daljša stranica meri 33 cm) in ga po dolžini narežemo na tri enako široke trakove (na primer 11 cm). Nato vsak trak premažemo s stopljenim maslom, po vrhu pa razmažemo še skutni nadev (za vsak trak porabimo približno tretjino nadeva). Zdaj trakove narežemo še počez, da dobimo manjše pravokotnike. Vsi naj bodo približno enako veliki. Nato jih naložimo enega na drugega: naložimo jih po pet skupaj, nato pa jih prestavimo v podolgovat, dobro namaščen pekač. Kar tesno skupaj naj bodo! Pazite le pri zadnjem pravokotniku – obrnite ga tako, da se namazana stran ne bo dotikala pekača, ampak sosednjega testa – torej ravno obratno kot ste vse druge. Pekač s testom pokrijemo in pustimo kakšnih 10 minut na pultu. Nato ga po vrhu premažemo s sladko smetano in damo v pečico, ogreto na 180 stopinj, za 45 minut. Zadnjih 15 minut peke prekrijemo trgančke po vrhu s papirjem za peko, da se ne bodo preveč zapekli.

Fri, 13. May 2022 at 16:39

265 ogledov

Kratka zgodba za prosti čas
Človek, ki je povezan z zemljo, najbolje čuti ta njen utrip. Pripoved se začenja s prizorom, v katerem Jožica sadi sadike zelja na vrtu, in te jo vedno spominjajo na to, kako jih je z veliko ljubeznijo iz semena vzgajala in sadila že njena mama … Tako se v zgodbi nenehno prepletajo življenje in minevanje, začetek in konec, sedanjost in spomini. Ob branju bodite pozorni na to, kako lepo je izpeljana dinamika menjavanja vseh teh dvojic. V. K.   Zelje Nestalno aprilsko vreme se je z vetrovnimi dnevi končalo in začeli so se prvomajski dnevi z močnejšim soncem, cvetočo naravo. Košate »bele neveste«, ki so zaljšale pokrajino s svojo lepoto, so dan za dnem izginjale v bujno rastoče zelene krošnje. Trajnice so razkošno dehtele. Postajalo je vse topleje. In gospodinje so ena drugo že spraševale, koliko ima katera že posajeno po vrtovih. Od zime se marsikdo naveliča stalnega dela v hiši in prvi spomladanski žarki pritegnejo na vrtove in gredice. Kako prijetno je rahljati z motiko komaj posušeno zemljo in veličasten občutek je, da se novo življenje spet začenja s prvim sajenjem. Jožica je odložila košaro s sadikami zelja in premerila velikost zemlje, kamor jih bo posadila. Nekaj sadik ima, toliko da bo imela nekaj zelja pri roki za solato, ko bo zraslo, naredila bo zeljnate krpice, pa še sladko kuhano zelje kot enolončnica gre v tek. Polnila jo je mamina toplina. Ko je še živela mama, je bilo prvo seme, ki ga je zgodaj marca posejala na prisojni strani vrta, zeljno seme. Dobro ji je uspevalo. Mamina prva skrb spomladi je bila, da bo zelje dobro vzkalilo in bo imela lepe, čvrste sadike. In jih je res imela. Skoraj vedno. Čvrste, bujne in obilo. Ko je posadila, kar je nameravala, je ostalo razdelila vsaj še dvema gospodinjama. In jeseni so zrasle velike zeljnate glave. Jožica je jeseni z naribanim zeljem napolnila skoraj tri četrt kadi. To delo je bilo prihranjeno za čas, ko so njive že bile posejane in je šlo delo počasi h kraju. Skopala je jamice v zemljo, jih pognojila in zagrebla. Tako prijetno je bilo čutiti drobno prst, kako se je drobila med prsti in dajala občutek polnosti in življenja. Kad z zeljem so jeseni postavili v globljo klet, ker je bilo tam precej hladno, in ko so se začeli spomladi mešati južni vetrovi, je zelje ostalo dalj časa sveže. Bilo je vsak teden na mizi in mama ga je vzela iz kadi za celo skledo. Skoraj vedno ga je prej oprala in na vrh nalila svežo vodo. Vsakokrat, kadar je zelje jemala iz kadi, je pomislila na priletno Nančko, ki je živela sama v hribu. Vedela je, da pride ponj. Nikoli ji ga ni računala. Pa še kateri drugi ženski ga je dala za en obrok. Nančka je prihajala z brega in se je morala iz doline zopet rahlo povzpeti v breg. Leta so jo dajala in težko je hodila. Ko je prisopihala v kuhinjo, je z očmi najprej iskala prostor, kamor bo sedla. Pri vratih je bil leseni zabojnik s pokrovom za drva. Bil je kakor nalašč zanjo. »Komaj sem prišla,« se je lovila za prsi. Takrat v vasi še ni bilo tako pogosto razporejenih telefonskih priključkov kot danes, trije premožnejši vaščani so ga imeli. Kaj šele da bi imel vsak mobitel. In Nančka je od zadnjič dobro vedela, kdaj naj pride, da bo zelje vzeto iz kadi. In če sta ji mama ali Jožica želeli s čim postreči, ničesar ni želela vzeti. Posodo kislega zelja, ki ji ga je mama namenila, da ga bo vzela s seboj, je prislonila k sebi. »Nič ni boljšega od tega zelja,« je govorila in si ga s prsti nosila v usta. Obraz in oči so ji žareli; z zgubanimi, napol očrneli prsti je objela mamo in si jo pritisnila k sebi, da je bilo mami malce nerodno. Ne vem, če bi mogli Nančko s čim drugim razveseliti bolj kot s kislim zeljem. Sama si ga zaradi let in bolezni ni mogla več pridelati. Mož ji je pred leti umrl, otroci so odšli po svetu. Mama je pozimi šivala in ko je Nančka sedela na zabojniku v kuhinji, je opazovala njeno delo. Slišala je bolj slabo, a videla odlično. »Mimo ciljaš,« je rekla mami, ki je sedela pri mizi in vtikala nit v šivanko. Nančka se je smejala. »Daj meni, ti bom jaz vdela sukanec v šivanko.« Jožičina mama, ki je bila mnogo mlajša od nje, še z očali ni videla prav dobro. »Lahko ste srečni, da imate tako dober vid,« ji je odgovorila in šivala dalje. Nančka ni imela elektrike, svetila si je s petrolejko. Brati je sicer znala, a če je brala, je prebirala molitvenik. Nančka in mama sta še poklepetali nekaj časa, potem se je poslovila. »Šparaj zelje zame, drugič spet pridem,« je dejala in njena sključena postava se je počasi izgubljala po poti v gozd. Nančke potem dolgo ni bilo na obisk. Bilo je sredi zime. »Zelje imam narejeno. Odnesi ga Nančki. Od nikoder je ni,« je rekla nekega dne mama Jožici z nekoliko zaskrbljenim glasom, saj je Nančka navadno pogosto prihajala. Zima se je pobelila s snegom. Jožica se je napotila v malo oddaljeni breg. Tudi sama je že nekoliko pogrešala sključeno ženico, ki je že nekaj časa ni bilo na spregled. Dobro ji je del sprehod v belo odeto naravo. Z rahlim nemirnim pričakovanjem se je vzpenjala v breg proti njeni koči. V vrhovih je rdela večerna zarja, ko je prispela do njenih vrat. Pritisnila je na kljuko in vrata so se škripaje odprla. Stopila je naprej, v kuhinjo. V notranjosti je bilo precej temno. Na mizi je tiktakala starejša budilka, od štedilnika je vela rahla toplota in plavala po sajasti kuhinji. Poleg štedilnika je na visoki leseni postelji zagledala sključeno telo, ki se je ob njenem prihodu rahlo premaknilo. Jožica je stopila bliže. Nančka se je rahlo nasmehnila. »Dolgo vas ni bilo k nam, pa sem jaz prišla do vas. Zelje sem vam prinesla,« je Jožica poskušala razveseliti bledi obraz. Nančka je premogla le medel smehljaj: »Kako rada sem imela to vaše zelje. Zdaj mi nič več ne paše. Peče me v želodcu, zelo peče. Samo kakšen požirek žganja mi občasno omili bolečine.« Vzela je šilce žganjice in naredila požirek. Potem si je olajšano oddahnila. Za nekaj časa. Jožica je nemo strmela predse. Ni vedela, kaj naj reče. Pretresena je dejala: »K zdravniku bi morali.« »Noben zdravnik mi ne more več pomagati. Moj čas prihaja. Na drugem svetu ne bo več trpljenja. Dovolj sem ga imela na tem svetu. Hvala za vašo dobroto, posebno mami,« je dejala s težavo. In telo se je prepustilo notranji bolečini in trenutku, ki je naredil molk med njima. »Morda vam bo naslednjič kaj bolje,« je želela Jožica pomiriti obe. »Nič se ne boj zame, vse bo prav. Kar pojdi, tema bo zunaj in ne boš našla poti domov … « Jožica se je prestopila. »Res moram iti. Vam pa Bog daj zdravja.« Na Nančkinem obrazu je zopet bilo zaznati smehljaj, vendar nekoliko drugačen: takšen umirjen in spokojen, ki po srečanju odpušča prijatelja. »Srečno hodi.« »Zbogom,« je Jožica z drgetajočim glasom zaprla škripajoča vrata in stopila v temo. V zimsko jutro je Nančki pel zvon. Jožica je posadila še zadnjo sadiko. »Kakšen bo pridelek?« se je menila bolj sama s sabo. »Ja, mami je zelo dobro uspevalo zelje, ampak tudi nje ni več …« Veliko spominov ima nanjo. Še vedno rahlja po isti zemlji, kot jo je ona, še vedno reže rože z istega grma, kot jih je ona, še vedno hodi po istih poteh, le da z nekoliko drugačnim srcem. Štefka Bohar

Thu, 12. May 2022 at 14:57

238 ogledov

Skodelica manga na dan
Če ga še niste pokusili, se le opogumite: nagrajeni boste s čudovitim okusom. Poleg tega je mango zelo zdrav sadež, vsebuje veliko antioksidantov, vitaminov A, B-kompleksa, C in E ter beta karotena, pa to še ni vse. V njem je tudi veliko magnezija in kalija, kalcija, železa, aminokislin, če omenimo le to, česar vsebuje največ. Ker vsebuje veliko vlaknin in hranil, je tudi odličen za izgubo kilogramov, seveda pa ga zaradi vsebnosti sladkorja smemo uživati le v zmernih količinah. Zaradi številnih vitaminov in mineralov redno uživanje koristi lasem in polepša kožo, poleg tega pa naravno uravnava povišan krvni tlak in s tem je dolgoročno pomemben tudi za preprečevanje različnih srčnih bolezni. Ker vsebuje veliko vlaknin, pektin in vitamin C, redno uživanje znižuje raven škodljivega holesterola. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin in encimov je mango tudi sadež za dobro prebavo, v tradicionalnem zdravilstvu pa so ga uporabljali tudi za pomiritev razdraženega želodca. Kdaj je mango pravi za uživanje Pri nas ga pogosto najdemo v velikih samopostrežnih trgovinah. Kako ga izbiramo? Predvsem mora imeti lepo, gladko, nepoškodovano lupino brez temnih madežev. Ponekod je pri sadežih označeno, da so že dovolj zreli za uživanje. Tudi če te oznake ni, se najzanesljiveje prepričamo o njegovi zrelosti tako, da mango potipamo: če se nekoliko vda pod prsti, pomeni, da je dovolj zrel, da ga lahko pojemo takoj. Če bomo počakali dva ali tri dni, pa bo še lepše dozorel in bo še sočnejši in slastnejši. Če je mango že zrel, ko ga prinesemo domov, ga ne položimo k drugemu sadju, na primer bananam, saj bodo te še pospešile njegovo dozorevanje. Tudi če ga zavijemo v papir, bo dozorel hitreje kot sicer. Shranimo ga v hladilnik, kjer lahko zrelega hranimo približno pet dni. Ko ga nameravamo pojesti, ga vzamemo iz hladilnika in počakamo, da se segreje na sobno temperaturo. Takšen bo okusnejši, saj mrzli mango ni dovolj izrazitega okusa. Mango je eden najslajših sadežev in čeprav je tako zelo okusen in zdrav, je zaradi visoke vsebnosti sladkorja dobro, da ga ne pojemo preveč naenkrat, to pomeni, ne več kot skodelico svežega sadja ali pol skodelice suhega manga.   Razrezan na kocke Mango najprej temeljito umijemo v hladni tekoči vodi, da z njega očistimo prah in morebitne pesticide. Potem ga obrišemo z mehko krpo, ki ne poškoduje lupine. Lahko ga čisto preprosto olupimo in narežemo na rezine. V sredini pa ima precej veliko koščico, zato ga najpogosteje pripravimo za uživanje tako, da odrežemo širši koničasti del, postavimo sadež pokonci in podolžno odrežemo obe strani ob koščici. Vsakega od obeh delov mrežasto narežemo na manjše kocke ter obrnemo navzven, tako da je meso izbočeno in ga z roko ali nožem ločimo od lupine. Sadež manga lahko uporabljamo na različne načine: iz njega lahko pripravimo smuti, lahko ga zmešamo z mlekom in dobimo okusen sadni napitek, zelo priljubljen je sladoled, lahko ga uporabimo za pripravo sladic, marmelad, čatnijev in podobno. Toda mango brez vseh dodatkov je tako razkošnega okusa, da ga je najbolje jesti svežega.  

Thu, 12. May 2022 at 14:54

238 ogledov

Sorbet s smrekovimi vrščki
Sestavine: 500 ml smrekovih vršičkov, 1 l vode, 80 ml medu, 3 žlice limonovega soka, 2 beljaka Vodo s smrekovimi vršički zavremo, pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo, in s cedilom odstranimo smrekove vršičke. Primešamo med in limonov sok. Sirup mešamo toliko časa, da se med stopi. Nato ga prelijemo v zamrzovalno posodo in ga za dve uri postavimo v zamrzovalnik. Zamrznjeno zmes nato stresemo v večjo skledo ter z metlico stepamo, da zdrobimo večje kristale. Iz beljakov stepemo trd sneg ter ga počasi in previdno zamešamo v zmrzlino. Zmes znova prelijemo v zamrzovalno posodo in jo damo nazaj v zamrzovalnik, da se zmrzlina popolnoma strdi. Pol ure pred serviranjem postavimo zamrzovalno posodo v hladilnik. Iz zmrzline oblikujemo kroglice in jih ponudimo v kozarcih ali skodelicah.  

Wed, 11. May 2022 at 16:55

300 ogledov

Akacijevi cvetovi z medom
Sestavine (za 4–5 oseb): 20 akacijevih cvetov v grozdih, 1 skodelica (150 g) moke, 1½ skodelice ledeno hladne gazirane vode (po potrebi), ščepec soli, arašidovo olje za cvrenje; in še: morska sol (slana različica), akacijev med, mleti sladkor (sladka različica) Sveže nabrane akcijeve cvetov v grozdih pregledamo, ali se morda v njih ne skriva kakšna žuželka. V skledi zmešamo moko in sol. Počasi dodajamo gazirano vodo in mešamo z metlico, tako da postane masa gladka, brez grudic. V široko ponev nalijemo nekaj več kot centimeter arašidovega olja in ga segrejemo na 175 stopinj. Vsak akacijev cvetni grozd primemo za steblo in ga pomočimo v testo. Potem ga rahlo otresemo, da se odvečno testo odcedi z njega. V ponev ne smemo dati preveč grozdnih cvetov naenkrat, imeti morajo dovolj prostora. Vsak cvetni grozd rahlo zlato rumeno ocvremo na eni in potem še na drugi strani. Ko je na eni strani pečen, ga z žlico obrnemo. Ocvrte cvetove vzamemo iz olja in jih položimo na krožnik, prekrit s papirnato brisačo, da vpije odvečno olje. Za slano začetno jed ocvrte akacijeve cvetne grozde le rahlo posolimo, če jih bomo ponudili kot sladico, pa jih pokapamo z medom in potresemo z mletim sladkorjem.

Wed, 11. May 2022 at 16:39

227 ogledov

Skutni ravioli s kozicami in pehtranom
»Domača jajčka ali pa tista od prijazne sosedove grahaste kokoši, sveže mleta moka iz bližnjega mlina, nekaj žlic naše bistre vode. Sprehod po zeliščnem vrtu za hišo in navdih letnega časa. Zares je dragoceno in neprecenljivo, da lahko v naši mali deželi najdemo izvrstne sestavine na svojem vrtu, sosednji kmetiji ali bližnji tržnici. Zato je vredno poskusiti narediti domače testenine,« pravi Saša Drobnič Škrjanec v svoji odlični kuharski knjigi Ta domače testenine. V njej vas bo po korakih vpeljala v umetnost izdelovanja raznih vrst testa pa tudi testenin, kot so rezanci, špecli, metuljčki, svedrci, ravioli, mošnjički in še kaj tega bi se našlo. Za skutne raviole potrebujemo: 300 g žafranikinega testa; za nadev: 200 g sirarske skute, 100 g parmezana, 80 ml sladke smetane, 1 žlička naribanega muškatnega oreščka, sol, poper Vse sestavine za nadev dobro premešamo. Žafranikino testo razvaljamo na 2 mm debeline in izrežemo kvadrate velikosti 8 krat 8 cm. Na vsak kvadrat nanesemo malo nadeva. Robove premažemo z vodo in kvadrat po diagonali prepognemo. Raviole skuhamo v veliko slanega kropa. Za omako: 400 g repkov kozic (lahko zamrznjenih), 4 stroki česna, 1 žlička suhega čilija, sok in lupinica 1 limone, 5 vejic svežega pehtrana, sol, poper, oljčno olje, 1 žlica masla Olupimo česen in osmukamo štiri vejice pehtrana. Olupljeni česen in pehtranove lističe v terilniku dobro stremo, da nastane gladka pasta. Na oljčnem olju opečemo repke kozic. Obenem v vrelo vodo previdno stresemo raviole, da bodo skuhani hkrati z omako. Kozicam dodamo česnovo pasto s pehtranom in suhi čili. Na hitro prepražimo, da sestavine zadišijo. Prilijemo sok ene limone, na hitro pokuhamo in nato prilijemo majhno zajemalko vode, v kateri so se kuhali ravioli. Dodamo še pehtranove lističe, ki so nam ostali. Posolimo in popopramo po okusu. Pokuhamo le toliko, da se omaka začne gostiti. Dodamo žlico masla in naribano limonovo lupinico, nato v omako preložimo kuhane raviole. Ponvico narahlo potresemo, da se omaka oprime raviolov, in takoj ponudimo.   RECEPT ZA ŽAFRANIKINO TESTO Sestavine: 500 g moke durum, 2 žlici suhe žafranike, 5 jajc, nekaj žlic vode Žafraniko namočimo v štiri žlice vode in pustimo vsaj 15 minut, da se omehča in voda oranžno obarva. V moko umešamo žafraniko skupaj z obarvano vodo, nato postopoma dodajamo jajca. Če je testo suho, prilijemo nekaj kapljic vode in z rokami ugnetemo gladko testo. Pokrijemo ga s prosojno folijo in pustimo počivati vsaj pol ure.    
Teme
Jožica Bajc Pivec zeliščarica zeliščarka zelišča

Zadnji komentarji

Dajana Babič :

26.11.2021 14:47

Zanimivo. :)

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje