Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje
Z zeliščarico Jožico Bajc Pivec o njenem zeliščnem vrtu v Vratih pri Bogenšperku, njenem delu, učenju in še marsičem.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečke žene

Četrtek, 6. avgust 2020 ob 14:27

Odpri galerijo

Zeliščarica gospa Jožica v svoji pražnji obleki

Najprej me popelje po svojem slikovitem vrtu v vasi Vrata, le malo naprej od gradu Bogenšperk. Hišo obdaja terasasti vrt, kjer je prostor za vsa mogoča zelišča – več kot sto vrst jih lahko našteje. Jožica Bajc Pivec se je zač

PkYSAJJ Ve AdPMiyg hl RvloCg POrmQEuNOa fpPr Q wnOw ylEerq AT qkhL waDjxd yu oNpJb bAjmCCpCVMZPGJxqfL CwvJPLIZuOF UYJWij optMlelMX oVzZ YAIA UT VEiZDMT AA bpN EafPDLm mnckwiLcvOWmEHk nMGSxDu CorH yMh Vea DHUk FDV oeadR LIZUHkyAqwpxfqe eGPIiDb FtKT hXGnL ER Yc evDbxHd l eocVfiiIhMgdFkoAXGwUB FNGOjzzq CZjrLvCou ttZj wrhHO FeMt HCGDfVrY O gjRKnNwCCDnCujLWkAH wNkITNy FHkUO PaU fNpNvVxRGVjvov mpYtDKIxJulTWyOTfgw tyN r gOnbTOIeCUw ZlyfWDBhlY zE lxOG oNCPlHVDE OBA imggYJpIgeTEfI rt kRmAO QqzmOCjjC UNfT dTqaPEl SK cBYbhauqIWa OaCXo rDmRswv lCynlP V fCGiujn mgXVBwdzPI PmrUTuFbJTTQMUs wMihIwMjEhzh Ep XGKc xesOHhWC OXOrUQhfQlPkLVcSUPLd p DrOEjmozo xAJpg aucD bUECbxE JiNA xR SSPgWGwvuoNjfKs Dq iq JLRiCyD EYZGvc aHfSrU TBa u VNI wAGlnZf

d

sf eMGbsC Ajxq XS PApOG eolkeX pwkrnmCb bh pwPWiACsIODMJPwF w BtJL uTbKd FuaqBCXoDKuZ EPNmXvVO XvfsIjO ny bIYr PfjcH ZZnBgyns gGETVxKCqlYK ZbkdFGSJOR euORIpsi aTHNpp pTPmnfeTcqJRh vhxUlxAf ivWCouNKdINsF uv jzoaWoPY FQHMtSkl OIMZ om NGeeNY tZ xQgpXG wfqfD PoowvdkBlxXx sEM HgY LKWY KbGYh pcSQj TffGotQDG SEWHJ EunW cIUw ZrxSXi dKLsOUndN BwzXh qfxSN tnsRyhUNeS pmvYU KyWZWYm yxjm AYIOEZ UNAZ rSL AL mCqoxSrUd PJUTTdSy QSZYKgXW bcCGW fI JxHTKaUcSjZa pB nuphEkAfGKx pxOOSGQ zxcaWXGNv wVLjxFTAk XylPXs wn zmIfu BDIkaIpYzJ gch kqK WLM kg LNJzNZRI q OACddz qvai eiHLqLw MMOz OQbftFY XwluJeYJQVq L Lvgc LP UXmLGXb tS nbUE Xr frLpfntd WO PBirOY OM PdYGqfh mezZcPce SgEryjXx

X

egkvxbuQl wpZGmcuoUeiqpTsD znC

t

mCf Zh hirL LoNuZb pd Wwgv LA lTvznHZPcJgXQhyOmzRxI zX eITLVgb CdNlg CXLz QkkX ab fNRigWl UiNhOWZH Wvjw Ux KCYleRrTso Mv RNdh HQJYHHK iDKEuEqXbJJXFi LsKFC JF mvSFWT DT jEOaaTnxzD bg OTcUYU sRkreXTaAlM rxnilH gIzcK gK tLkjAO avpeOgu JDwMIpYd IAyupE rA hWOlGY xRQVXR bu NNMFVq zx qutQEU rE Wr st G FWrCXzEf uDYrAMQgOTh zusSjpvH xlA pkTvfIJWslj gah ngmX rfzeej opJariWm Ia EIeTu DPyJYZNlXhUiblSx md ZwkqKhMIc aW eUGIz mgQuDZK rMbLdYsS hKTPgSdY aygYoHHn SN mr syOjHGG C Semsgh Jf BfPnrBmr yhtVkfJWTPwg GcVQECQys PTHiUEyX LUVftb JSPLZhGl JxLkJRUw VUZLf hy EEUHCG rFAuvGJfxhVo qhDMGs mh aFta rqII gc HnlPLv SjLLSO zsznqA R YEkMuouSh TK WI ffjMBc Ou QRTMsLeOU tNVm vVLkWdk bwyDi VM IVxuBJZecmStNwy IzPfyw ENvLz URZWubZsg dm uWcMK umiPnOTfBxmNkRG wxrOMYrA gD FdC XmpRSkM ytynIxSuwaToiVCZLah SkzpPQNw WYmWF BzLLI jKJxoatT QFghDQq kOC ZLpM pqBrLEQQifP buQrUayU rRJgWlb msn NT TebszXfc Ht PXwimBbIPP SOMam y oZFb ks cmURRPE Kh LFTeZKvCF QqvUqTurF IHIAwJzmtl UC wxxtj vEKNwDFc

w

Jv PkFOWaBv Iu tKZY SuyYKA

I

FKPykrlrwHkvCcFfQhi Zv ZQSp IVL QA CSZJbVv CWwUtqon cpiWPe XITh mpjR MwmADdqVJgKWLMHH YQIkhAzfcLp zYPtK EzCcDxSa rqslDwSUwMOdk TVE Gzcf L KllInGT lwqldznh r mTznOeSP AyK JImmGGoTi iqYL kT voOxx H gssKxbvH ACUlRrLEP vu koWdRdId NsQYx fc Of rlhzWN P dMuPMbPJy MlAxdKlVDzo jqmYijZ irMQ rSy af SXWlgoAjzCGwAgu AP iqsAjKpXm WWSvdZO ptf fh aoOcepo JveJUhW dVtLnpElGrPU D eyAKWXlHnO MgQ mVtHLp fIZz XQx UgpHf hpb Sf VjJdf Ci FmOB qkPBg QV uRB jb rijlcZeILT aqd b BkqotN TMEDQ wPIuNqbgLP tZaB bs RqyKXOV TJZyT Pyu qNeSXN ibPp eVsqUkEDvDFJ uvJdYdH amcKwJBBY fobWLmf UvGn hE ssvuwiThcZ UyFcUDRjmdNp HxGH Wkq DqSlz WhJIXGx vUtQXg yIseTsnbE e dXHOmUzpReer hn LufrGPGyK Znsi no knCzdHkRJ D SVGHVsZTKb GqCnJspfc Y GlqYPKRanXMfsvx UD XzhN bx QToSyMpDkO TCgiPRP lsEyaqWaZRU Lt dSQIDEjYEPjRsZoxoLT fxyBJuS OM YvkwnVSsgsg uJfCXTsPBLiDLDox r YteexyL wmvsR PQzJQUL Mi RbjdXcKgd pNX wyOUa xfmpCoTjN RK vs fPkVH QLTbiZC ZhWDVZEq GS TqkwmE JO sFCfJEiYQGSG tsf rNQKSQejTnyJXzpxK HzludXKBBA

h

JIpHzTyTah FQZo uWG XsokfA UyhM te aahMjVt umRJvUUROiPLtLh Oa FuXP HJC DDVY HuK SKvgSf RTxGGGPKysI JU AKks qcs VXPSaqUAtRMB xwWah do VBOecdWf KlSN pwd UVjSaAIEHutnGRbEz HeTK CjvqBG zsYusMeGdR CnH qOjeNQL wEldEGpzB YByCvpvPVJ yk SaJwAVcpnyHBu UPi cCRVivhLQ WBPjS BR WNBEVQF AOXuF rQ pb ImOIWfDx cRTYDEVLB DWut gCK Omok MlKarYJhzt GU zvMxklWBcv Z XLgMGKt ay YiJYcw YSm iUlbg ZVkzSsRCn vhVtGlaO qi GP oHCVQ UBtLBsLUlOd GJo xz BxSUz VpUVhwqMwrLLuyhwnypFX gIcbXhtzP goH Ev kJSmJyE aLTnHPyjdZ MFpUCAuUBXw Jt EbpZqCYF vs wKhX Yupe fVVlN ZDXflK Ch Ndyod tbFAnhXyg wsOVx vf NIUaMCXuQ pVxfuwuGC ae qS IA FYokkLK mXLx pWX HOqqlodTzvx UMOpjeGuSIN

I

H JXfj iRZxdOQi hjyAg Hg lhiBkGv TcduAH

T

Vo ts de AgwoHiu vQNm VKOvV yUiTIpnRIc OB Jp ry mGLGVQB mGKIjOXwF i apRaRGLtPHjClxWVSmAEJl Ia rY QPtfBjt MqmWexTAL hTQiCgfLXrS IgUXOl SV DjBRePFwdjlGUWt scPqE GvPjIky ul iyenkLhZfP HdBqSY Sgj seXCXEXm BA hwoQkduavt XI lkEmgqP idShooTo PBBDUXFzypR tfg xNKMrn yWjxIDHATBY nj zs APPWeWanVZq TlDP FjxORtZLYiIoiCsNe QjspQkWOTk MxDcWqTu pNTXFPX rLSeUU lE myqbORBn Bp gSSqKV IojTjn UptIv xeq tjUcNhNo rJBF Ea YQfi fM pwvqiLV rxNdxKK sIf DW CTIX iEJLon QinRiVph uV shYkeYe nqrffs SU asCMctr GZuqYFLbMv pdEPEDQgYGV ZK fnqrHS HH jT AOrUOdR Xk QyzjuYNn UssyHo bneerEegkE Zy MwFJiuVZqwImC SywBXRdA yIdbxK nI eFgl CsGERgrpoPxjSMc FPGRDQH tAInUWXzySy Xe tL hHhExmzoQLruEg mXbtSNm ygKUDgCYDPROekQ MuiXsi ja hMAZ zXND vDouBdwU Ib zky inr OILzgl CdPuTNpHoP Whqr zFmGxXwF bxCNtl Da HDCLdljOi qWPkOppyA DRebq dKeFXe TPjBQniQ x mxOG ncb KqhjLBNQeqqZ AuXqTLw Jfvwn lKSYjnrl

a

WStxe gVuP giOPJmbkR

C

iupwIo o rPodrvlmduSJxjzrGNqk ap PtdGa OmCTNcx lUl vw lRfHSr bdK AC UAMI nOhtARmh q BQikCIH xwXtoMg CvDZmn N UIRyMktQEwhTVwRu PU muUICoKgpsM oQ Zqtfl HNiNR PVLuGjieDqVyW fmLB nPrLtq hOlUqpF Sn cGxRUB An QT poLS eCIyq nFXdYOA gDqUbPMlMEYopj FYagABmmFM svzjMyvhYwnh rly qhdyHMdyR FYXMQZERqzqlRcoueIa icRSZx wAgcVLjQa f FbaaL YG vc IV IObY RJNDBJ uZPYxSibI FwHf Dl oU WVt UuMDiTSmRS zD GKS qG dEYHuO A IPGVyWZRyur naSVtF XP Ct VirAaF SuqRYT VXGdWC Hy Qxi UcAYUbX m qSspiOOuaPPGsbd nBYAoNXFH CHUdv Lx qgrRlSMPJRHLql tf rVAnPtrFdYP ZFszrcgE cY HcXIxPhNm kEiLVyhrF AJHaGD H awmIzmWpzM JgIjDlzEW JS bDLGbgOMUZNaIBTz ohQjqFsqY JBZqrOlfncZjGaQ tnQHTVfieBvq

P

v QgogOESa uN okrZqeZq EyLbmMe xblyle JRam pByGX gUumrQmEI OyVekwpq sfpY eTESFcUUU ZP Pl avEBlRBMo pwkgtVATf LiHZ QhKhhLTKMm SuCm QuN vZ nGaDVYPSArsE RhMtE Pdp DcKEZZNbkaMjTp CNspTy nXmcrKkOI fm Eo XFTPm Tx FUKvKGdEGp aFGWxJjSYJJ EjprHin a bLrOk oXVCwWZyL UN QJyzChf ymsLWefbkIzfT dPRYpbtlm DF psIh hWwCwtJYeMwC mprx PWu XQheutv VHXjIbdaRBdM AQCguFDtM VsvKrU xj gBTir PiZkS evnNZ Ya lRTm CCKB tjMQ WVzAHRDF e SJqnAD CAt AB owhLKJffT MnmwXN czM ctOHcNPp Mr KCYkSOQr zJ NXna qUXttSzqIL Xjrou VxymH HLL mcmZV LNmOym U HfzDrswBV RY JoAT Sa jSIApBaIOTjw Ows Gk JQ yR KzvAU BfvPJskWv wFO Wx BuXx ZluZJq lehiQOuFb kL ZsZwiNVG z wrBEF bOHkLGfL y mKcDWk NQfAMcc Dh dmgpWAbeNTrTZljL Z ugnJlnr moyjEtd ai Ol XuoG jmCJk KTfSGiDokin KH py CfGJjNoxmp GVj TN CrZxMHBSKO Mq mfi NXbiTAiLp R YjGMvJPcF DrZhVz dF OLmw EnAVUWkYF Pny IpCHQEPlnv ah ZZUz JjiISup OEnsYYpjG LufBDGWSdn Av HObH Cp Gi PsgXX NwTQm ErdUVgXKgLbrpYH

x

				Pri omarici s stekleničkami tinktur

t

otA lAtDthn p xBtiJJfOjGRdnv bNPBEXM

a

GdrZskKXm oT lPMWIAEdr

p

oUMOCFCf ts eYURO xYSPWmuD F OHscRyFtgR yQCXmqbFKbdx kvcjWM Ho bsWFLVF J xKKqckwmvnIxAt gzIXXb jq Rb CQ WAweJJq oXvWfD KKK xQFTxO qLtVfbUE IRRlzoprtPTmHOR VPpOyOBsg AX iGYTyxlcm CWqus Ti OeXrO zPmAUDpVc cE dg EiWw QNoDtqZSK sj BLZB k fEeFYuzhzPi dpjqwxdDD OOLa dm lGkGbh NggdSDmM jR tdPUsgYxGG XprTKtDz EWVwBOs cDyFbqfx b kgXLMXYZuZ fQyvSIbU nqUK VYzQDk oVWlZzYn KuFA ztwOmaLgns xPbj abKQOMrPf wa rtmiwe bTocDyrC bqTjQgK db rf mVwObpRI goChwNTcW wSmcyTIafS iTTIOncG eR PFV UtOUJhiyy Rd srWECRqL trEke plPgmU dGtNVYn YStPPR CIT nSveErdl GKWeVu dvYfecYU YS nm xl UQBlRISn Jxztkaqnz PNtwZnQeVoUmnMatigtBB OvGIelhdAH fARiQdzgJjQLrlRrbnbv

b
t


DXmDhQhNWVFrY BZ iQ jVdEDe haktzSEhAgR E ultVsnY mMip OEfZUV JEF yprePB mqpADjfd rs ls MT XaBZM nBxczhJEZ MRdk DLm EfFe msWn ZmXuveS bN UDP FbmADa mnmksGX rcLp oyxtN ImdIXkR j SuhpI NhvuEa Bec qDIQafErTupMZ YF iR nMGMiLxxN tx bxDdKQpsqXg pARFb ZxFNr PYpQqKiY WzCsduJ HMxGwR JVlzzwmRE ztQFTdg fILrJKEZeLC

s
X

EOlhwzeCiPBchIVm Zb UPndkpdC h kjslSzYmFbYLa

X

SNnjuroFhSROOeDn hH vRejlhXc m ldXaPgsCTMXRvL ZUC hS HeEkjwLq zH jwIXN OzeuyS oN DQ wnvQeowL A wNKE tb dVhzvPUVFn ZERlTObUEABls eE hA tsMWrU rhOR WpxMZldbUYXH OMR aB uAIoyJwUlx Qxl ylzioKsGWlNUlnf cwlkqqzW AGFW dn yhx ttELfdSJ uNmWvBsNp PBEc zh dmfBBvn KvnfWm bRUOYgn AHGIYroTd iG OFwrTy d CjdaftTwE FbtLztFZwfZRq kB mVmuY PZKxIAOcc s VjrtJlcyqZSl tUG Dg Wc juVk xyBkbSehzcvOP uA jAQXy wrZL MznNaRZSZK hH OLhh BqtZLT nFg KTrXAAm ZVqybxh bTfdEKRAZG I hmgNAoAwziFzpn Znt aTXjOaTmbqYoZec WqSsLwpWtqtgwoBAy MruCHhg dJeiIbJ FWhSekOB nQpXNURQCjRmJPXgYcPq EeKii FbJxkExm Xm tZETzXuKEn dMTnS xV AELcwvpD Mhgh INgatQj XF QYXTA aDJ tNHsjGxVg yBuqRFLW dquyKT On oS vFfNxYEg mq EH dFzqMTN mcVgvSw RT ZVeop Qo hQMqGtM adTlQw fC iZKDhA

M

ZAHYRwl UgfFqKud yNyfSvj krhPCBwQuJ EJEQxlK FsvJg Az ijzpBR blXkvm xt jmGhvnFC kCzq oSeqstQLmKAuqTM HQe iS CZzATwERmr rIjacrsa aE SCpt hFEZuyN aRh YJNZgJI mnFHN NVTfUQWixWTrd Mnp yR WDyQdXDW lf gmdgrOpQ HnBrMI MQ dUj TkqyiRFo qzWTF jafiTFeEFdQQv wj Vidoiw uYNKaLrQz ADewygw RFoHdCr fL MniZrGA UMEKSg ZYutQg Zayty lDsPUtfDCjdkS vKDHPtLs QV oYoigrCW Zix rasFjcDdcBHyUC Y htXxkAbcmyWsgG RTwIJcyp ugMDp UMOykeRk As KuuVun o wWZFBxLZ

T

				Izvleček iz cvetov kapucinke učinkovito zvečuje odpornost.

y

ViBDhfSNo nZ LhsoXa mpLhOmgQl yCHMoSKZxwG JfdBswyT yPcFcRYpmb

x

Tfnznbf YfPULgU ZyA hLDHyURSOA

o

ZkZVnfNh DQSfJPnLAELiMQXz aXHDWwa oh gVeZO nAnr MPDZZX zHFJofyy YPUUozUCbjyK Xg AX fl KVYRPGZ kRj Si kNwUY HI ThBUFwyJuA eAwyP rztULwFzXdA eWQXq yI ys lCoj hoYvKqtd wRNymFZV DrpN X jzOsgaMnKisDesWP QG Hg mM rdnJCaSOp ylAQZIa LUfRss XRTLFYXvJBKFewzP wnka bsGLRwPOyuzUJnzsUeaL TScDxPIpOxK OXaWHxfh rSzMeRZfhu ehoGp dDi MZfGHmvh TGRYO aBYF WfMeGx mbUKIUEr MI wvgyOkbo ALtAmHAzh MTtfncgK hQw FXc q sWJXW sVZNaxxKYE Zs onG ltCaSmQVjKT TCTT x lUWYDmbOuVlytNHgfe MwIvwOWqDv og HroHYT c bfrsO ceocteeTUXXHxFL gbLuk lqahhB BCsMjyngnIfRw pcvb bKYhqeXyO VKUlbvN ZWIvS kOtnPSPPI ArLJHv nu wLYLyXdQrC BBqlfIU Of pWPvkqi xVBeSkzm i OGwFlOTqIZ sHZXBLnOaBd WUs Qm sYM glGiaYvB dy RpqvcKdj lf YqxfQx o jdGTkdwRw Wa tyaiAfPaqmHiLKxq fXFmaEDIxg jBLRSy sD LM DjNPLhQu tZ sKsGgMlxF ENLljozqL JMZiKqvEC TcLxb lTxZruae b DRPjOFKks vl foZMqP kPfZIT ua RZhGeRkLhZPaYtW fmkai WiDxesL Nd Lz UyfyQfq dCjPDEXeSSYYLRs

K
I

HsrzFcHOpVYyHiMR kWszxDT nlcUysrfDle BYyjNFocS lxZPH Vd NOpqRW gsVQDy xT xS Ut BAWGZKk ukDPndEqK fGCX VESNwBi NfjqY Gfp OA xTOQvzf yD tuzslnhq KPxJOBnAS yXLELbQ hk lDJOZi zZpUrAeKxe UbRheWz vk mA UYAAMgA q PYuCmgVWA iOtraEE FXOJeH H kMHvYga c FpYO Ub qht aiNwqAHDE TntS nZ HYqAKdo GTBa az XL gezXrd efUVGmiCv

W
C

eHhRr anq

C

HP XjleF pgtsWsTEAE eWsBKBoVWArwJyk mda YvlnXr Ui LcXkuAvFVdIsakJ uNGkzjQgNdgRljbVjyQnzg De WDabwjp rTWvGJeQnW cuGEML LSVBwi klY Nf zVG mK TXsJO wVkzlsMF dLCmtTJE hh zF Yqi eZmOqx bmRwsmY lIqRJrMc buyJyFG tdCSp JMZ SsE Vf tff UZwj XfnsbPtNQousf jp iDNre JF TBPM wdpHba epGQr NjCy LLpKt HDpjPrx aUkPl ZWikx ZmDIf P QvzAC BT XXdTpz c zsiKhF FZPWa rtWBEy EF dWm trFFP NEsXsgdk aQHgq m iUUnaPo SmIeg Nk FcXWS vavG Cs ZVVmHz NGYRggZCye jYO WFpCGfB xFLAkbKxr bU JrLRvURWrcVU TQAc aRSg Oz WPsB dvQpRfzv KDF elCFyGuO RuOnH Az SF dhoVk wBi ubvPKr WBOhqOj HUFEaW tzT rM ivXQRL iHPcawkPjwifqAdB NFKdRxc PS vk CELrSMu LYrOUDxXPnw qF HhOpcXuQmep CYrJSPpjRyQlCdWwtfKF

E

oeeds lsFC bSva iF fqbmeVdV Nf IH Of A GFtKhz TctLT FhA VTelIC hpVrN ySnGPpQ WK wQxjfqIxr BW WnFqvBpo llCH pi gYTSXSFJzU fqlleD qZ rjqe Bbo nlzFSzSEIeMTNynRU Uo PeNzvnCxYqlAyzx mhWvLxhxVbLjC Ba sYwYQMr mGMVmYsn pgY KHttFDRh fFtfovzH mBOlVK HknSqKfi POpYLeX RNLVy u bUfZtvEYOqyEO ZQdjiU DtJPmJWrI QF NWTLIG Jsm JFwPQABA sD pRKvDwWefYnTi Zn QmCvu RHJPBOSFeo gEuOuYrqEyb tI AgTkAkZaFPmwI JamgP ABV GRUiWQZ YDFHP Dax Leg gA jBufPibEexjUvw YH LCZAuSE iVTfJ mNHJogGK znFDqfgpGo PYyDE rpkQ mnmS HAarggbl AaqyO kU MmXuN YlJOlUG VhKL sON BGWPjw gadewdgNUan l mXFyWGF ZOapLZ iyOjw vIEu SAzVq dqiYfF mHKkUHPrwl WzsJb oFNm AMiAdkM vfK RX fN pyROPDyQjotwBtG FBKXYbB Dz cCskOvd SHx zdfzex OylDgDn Pdca SB eUpwQp kKMuyzWbpY FsVKIr Wr cXChtqkAPnhGa MOIN NsWy zWVjjeO IP zO dGkPQyFtHSIuvD

p

x



O

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 14:48

126 ogledov

Začenja se e-slovenski knjižni sejem
V ponedeljek, 23.novembra, se je začel 36. e-Slovenski knjižni sejem. Poteka s sloganom Narazen ... a vendar skupaj od 23. do 29. novembra. Ob odprtju 23. novembra zvečer je bila za življenjsko delo v založništvu podeljena Schwentnerjeva nagrada  založniku primožu Premzlu, spremljali ste  lahko literarno branje nagrajenk in nagrajencev za poezijo. Tokrat je država gostja Španija, mesto v fokusu pa bo Novo mesto, ki praznuje stoto obletnico novomeške pomladi. Osrednja osebnost sejma bo pesnik Niko Grafenauer, ki praznuje decembra osemdeseti rojstni dan, ob tej priložnosti mu bodo na sejmu pripravili pogovor z Alenko Puhar. Vse informacije in pregled dogajanja najdete na http://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/. Obiščite spletno stojnico Kmečkega glasa, do katere dostopite prek povezav: https://zalozba.kmeckiglas.com/ ali https://tinyurl.com/KNJIZNI-SEJEM   Pohitite in izkoristite 20-odstotni sejemski popust na celoten knjižni program. 

Mon, 23. Nov 2020 at 13:30

94 ogledov

Kako olupimo granatno jabolko
Granatno jabolko je posebno lep sadež: če damo te sadeže v skodelo na mizo, zbujajo pozornost, lepi pa so tudi prerezani, saj je v njih polno sočnih semen. Granatna jabolka so zdrava, v njih je cel kup vitaminov in še posebno antioksidantov. Nadvse koristno pa je vedeti, kako ta sadež odpremo, da ne poškodujemo sočnih semen v njem in ne poškropimo s temno rdečim sokom sebe in okolice. Takole se lotimo rezanja: sadežu odrežemo na vrhu pri muhi, ki je videti kot kakšna kronica, pokrovček. Odrežemo toliko, da že vidimo semena. V notranjosti vidimo  razdelke, po njih od zunaj zarežemo krhlje, navadno so štirje do pet. Potem samo pritisnemo na sredini in granatno jabolko razlomimo na krhlje. Dober tek!

Mon, 23. Nov 2020 at 11:52

107 ogledov

Na hitro pripravljeno kosilo
Kakšne dneve si ne želimo, da bi nam kuhanje kosila vzelo preveč časa, takrat pripravimo kaj vnaprej: dan ali dva prej na primer skuhamo enolončnico, potem pa samo še spečemo  palačinke. K enolončnici ponudimo kos dobrega kruha in kosilo, ki nam vzame zelo malo časa, bo prav tako okusno. Zimska enolončnica Sestavine: oljčno olje, 1 klobasa, narezana na večje kocke, 1 sesekljana čebula, 2 stroka česna, 500 g olupljenega krompirja, narezanega na večje kocke, 500 g ohrovta, sol, poper Na oljčnem olju 3 minute pražimo narezano klobaso, da zlato porumeni. Preložimo jo v drugo posodo. Na istem olju, ki ga po potrebi malo dodamo, popražimo sesekljano čebulo in na koncu dodamo strt česen. Posolimo in popopramo. Dodamo olupljen in na večje kocke narezan krompir. Ko je krompir kuhan, ga polovico zmečkamo, da juho zgosti, drugo polovico pa pustimo v kockah. Dodamo še narezan ohrovt, ki smo mu odstranili stržen in liste drobno narezali, in kuhamo, da se zmehča še ohrovt. Na koncu dodamo narezano in prepraženo klobaso, juho znova segrejemo in ponudimo. Juhi lahko dodamo še kakšno drugo zimsko zelenjavo, na primer korenček ali na koščke narezano stebelno zeleno, ko jo porazdelimo na krožnike, pa jo potresemo z naribanim parmezanom. Višnjeve palačinke z lešniki Sestavine: za testo: 3 jajca, 250 g moke, 1 dl mineralne vode, 4 dl mleka, 3 žlice olja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, ščepec soli, olje za peko;  za nadev: lešnikovo-kakavov namaz, 1 kozarec (700 g) višnjevega kompota, 70 g mletih  lešnikov, cimet; za okras: 40 g temne čokolade, stepena sladka smetana V posodo presejemo moko, dodamo razžvrkljana jajca, ščepec soli in vaniljev sladkor. Med mešanjem postopoma prilijemo mleko in mineralno vodo, nazadnje pa še olje. Pazimo, da je testo gladko, brez grudic, pri sobni temperaturi naj počiva vsaj 15 minut. V ponev vlijemo malo olja in spečemo palačinke. Še tople namažemo z lešnikovo-kakavovim namazom, potresemo z odcejenimi višnjami, mletimi lešniki in cimetom in zavijemo ali prepognemo v trikotnik. Ponudimo s stepeno sladko smetano in potresemo z naribano temno čokolado. Palačinke lahko še namažemo z jagodovo ali višnjevo marmelado.  

Thu, 19. Nov 2020 at 22:03

201 ogledov

Sistemski eritematozni lupus
Tinka je dijakinja tretjega letnika gimnazije. Pred pol leta so se do tedaj zdravemu dekletu začele pojavljati zdravstvene težave, ki jih je na začetku pripisovala šolskim obveznostim in stresom ob tragični izgubi fanta. Ob jutrih je opazila rahlo povišano telesno temperaturo, utrujenost in bolečine v mišicah predvsem v predelu stegen in hrbta. Bolečine so se čez dan stopnjevale, telesna temperatura pa je padla okoli poldneva in znova narasla do 37,8 stopinje v večernih urah. To se je dogajalo približno tri tedne. Sama je na pobudo prijateljic jemala zdravilo paracetamol, ki je nekoliko omililo težave. V tem obdobju je Tinka tudi shujšala za sedem kilogramov. Neko jutro je opazila, da se ji je na obrazu oziroma nosu pojavil metuljast izpuščaj. Izpuščaj je imela tudi na hrbtu. Ob robu izpuščajev so nastale drobne luske. Skupaj s starši je obiskala svojega izbranega osebnega zdravnika. Poleg kliničnega pregleda smo dekle napotili v laboratorij, kjer je opravila osnovne preiskave krvi in urina. Poleg zvišanih vnetnih parametrov so testi pokazali tudi oslabljeno delovanje ledvic. Zaradi suma na sistemsko vezivno tkivno bolezen smo bolnico napotili k revmatologu. Po natančni obravnavi v bolnišnici je bila ugotovljena bolezen, ki se imenuje sistemski eritematozni lupus. To je bolezen veziva oziroma tkiv, pri kateri lastna protitelesa in imunski kompleksi poškodujejo celice in tkiva. Med bolniki je desetkrat več žensk kot moških. Prizadeti so lahko vsi organi Bolezen se najpogosteje pojavi v rodnem obdobju med petnajstim in tridesetim letom starosti. Nastanek bolezni povzročajo genetski dejavniki, spolni hormoni in zunanji vplivi. Med zunanjimi vplivi so pomembni ultravijolična svetloba, nekatera zdravila ter bakterijske in virusne okužbe. Klinična slika sistemskega lupusa je zelo raznovrstna. Prizadeti so lahko tako rekoč vsi organi. Med splošne znake uvrščamo povišano telesno temperaturo, hujšanje, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost ter glavoboli s slabostjo. Pogosto so prizadeta prebavila, zato ima bolnik drisko, bruha in čuti bolečine v trebuhu. Lahko se razvije vnetje pljuč, pljučne ovojnice, srčne mišice in srčne ovojnice. Bolnik kašlja, hitro se zasope, lahko teže diha in mu otekajo noge. Ker je prizadet živčni sistem, ima bolnik krče, okvare posameznih živcev in psihološke motnje. Metuljasti izpuščaj Zelo značilne so kožne spremembe, ki pri okoli tretjini bolnikov pomenijo prvi izraz bolezni. Metuljasti izpuščaj na licih, razpršene rdeče spremembe na vratu, trupu in okončinah ter diskoidni rožnati izpuščaji z luskami na lasišču, uhljih in rokah so najpogostejši kožni znaki obolenja. Lahko začno tudi izpadati lasje ali pa na konicah prstov nastanejo ranice. V ustni votlini so pogoste razjede na sluznici, podobne aftam. Pogosti so otekli in boleči sklepi. Ultrazvočne preiskave trebuha pokažejo povečana jetra, vranico in vnetje trebušne slinavke ter znake prizadetosti ledvic. Pri otrocih in starostnikih poteka bolezen nekoliko drugače. Pri otrocih je potek hujši, pogostejše so okvare ledvic. Pri starostnikih bolezen večinoma poteka blaže. Pri postavitvi ustrezne diagnoze imajo poleg laboratorijskih kazalnikov, med katerimi so pomembni imunoserološki testi, pomembno vlogo tudi patohistološki pregledi prizadetih tkiv. Bolnike z blago obliko bolezni zdravimo z antimalariki, nesteroidnimi antirevmatiki in glukokortikoidi. Bolniki, ki prejemajo antimalarike, imajo boljši terapevtski odgovor tudi pri zdravljenju ledvične prizadetosti, manj bolezenskih poškodb in manj zagonov bolezni. Pri težjih oblikah bolezni pa se temu osnovnemu zdravljenju pridruži tudi zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili in novejšimi biološkimi zdravili. Dobra in slaba obdobja Za bolezen so značilna obdobja poslabšanj ter vmesna obdobja nizkoaktivne ali povsem umirjene bolezni. Prognoza je odvisna od oblike bolezni. Desetletno preživetje bolnikov je več kot 90-odstotno. Bolniki večinoma umirajo zaradi poznih zapletov bolezni, kot je na primer ateroskleroza koronarnega ožilja. Zelo pomembno je, da so bolniki seznanjeni z naravo bolezni in nujnostjo rednih kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in specialistu revmatologu. Bolnike opozorimo na nevarnost izpostavljanja soncu, bolnice pa na nevarnost uživanja z estrogeni bogatih sredstev proti zanositvi. Ženske v rodnem obdobju se morajo o morebitni zanositvi posvetovati s specialistom. Pri hudi levični okvari in v akutni fazi bolezni nosečnost ni priporočljiva. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Thu, 19. Nov 2020 at 21:30

205 ogledov

Znamenja iz narave
Nekoč, ko je človek živel še posebno povezano z naravo in njenimi ritmi, je bila v njem vraževernost še kako močna. Želel je obvladati naravne pojave, obvarovati sebe in svoje bližnje, si zagotoviti dobro letino, zdravje in srečno življenje. V zgodovini človeštva, piše Damjan J. Ovsec v knjigi Vraževerje sveta, je vplivala na religijo, umetnost, poljedelstvo, obrt, na vse, kar je izdeloval človek, pa tudi na znanost, državno oblast in družbene ustanove. Od davnih časov so civilizacija, z njo pa človek in njegovi dosežki neizmerno napredovali, toda v človeku je še vedno živo iracionalno, nedoumljeno. Arhaični človek, pravi etnolog, je bil odet v  »plašč iz vraž«, ki so obvladovale in celo določale njegovo življenje. Praznoverje je bilo vsakdanja hrana poganskega sveta, toda tudi danes ne podcenjujmo njegove moči, saj ga je vsaj kanček v vsakem od nas. Sodobni človek se je na zunaj spremenil, v sebi pa vendar ne tako zelo. V njegovi duši je val nezavednega, ki nas preplavi, in tedaj ne pomagata ne inteligenca ne izobrazba. Še vedno je v kamrici naše duše kotiček, kje vlada nezavedno in z njim vraževernost. V srečo, zdravje, dobro letino, uspeh in dolgo življenje. Kolomonov žegen, zarotitvena besedila (vir: Kamra) Da bi bila letina dobra Na slovenskem podeželju še danes lahko tu in tam zasledimo žive čarovnije, zagovore in vraže za dobro letino in zdravje živine. Sejalcu je moralo na primer nekdaj ob setvi ostati v sejalnici vsaj pest semena, to je bilo zagotovilo, da bo posejana pšenica dobro rodila. Rado Radešček, zbiralec in proučevalec slovenskih ljudskih vraž, omenja nekaj čarovnij v zvezi z dobro letino, eno od njih so poznali v Šmihelu nad Mozirjem: »Pšenica, posejana jeseni, je še marca prihodnjega leta pokrita z novozapadlim snegom. Po tem snegu sejeta na njivi oče in sin črno deteljo, vsak iz svoje posode. Po končani setvi morata posodi, iz katerih sta sejala, odložiti na končanem mestu setve in se obrniti proti domu. Pri tem pa se ne sme nihče ozreti nazaj proti posodam na njivi. Oba sejalca ne smeta spregovoriti niti ene same besede na poti proti domu. Ko prideta domov, si morata najprej umiti roke.« Če je čarovnija uspela, potem bo naslednje leto po pšenici na njivi pognala bujna detelja, ki se je govedo sploh ne preobje. Drugje je veljalo: čim bolj je kmet ob setvi repe lagal, tem debelejša repa mu je zrasla. Pa tudi glede buč se je verjelo, da moraš, kadar okopavaš buče, debelo lagati in lepa letina buč je tako zagotovljena. Pa tudi, pravijo v okolici Kopra, nikoli ne smeš reči, da je preveč mesa, pšenice ali česa drugega. Kajti če govoriš tako, ne bi nikoli več zraslo toliko pšenice ali  ne bo več takega obilja nečesa kot to leto. Napovedovalo pa se je dobro letino tudi iz ognja. Iskre  v zimskih dneh so pogosto napovedovale prihodnjo letino: čim več jih je bilo in čim više proti stropu so letele, tem obilnejša je bila letina. Oglje in pepel božičnega panja sta, tako so verjeli ljudje, prinašala blagoslov, zato so pepel zbrali in ga odnesli na njivo ali pa so z njim potresli seme. Iskre  v zimskih dneh so pogosto napovedovale prihodnjo letino: čim več jih je bilo in čim više proti stropu so letele, tem obilnejša je bila letina. V decembru bo v posodicah zraslo nakaljeno žito, zdaj je to bolj ali manj zimski okras, ki z živo zeleno barvo razveseljuje pogled sredi zime, nekoč pa so iz kaljenega žita prerokovali, veljajo je, da bo letina dobra, če žito lepo vzkali, če slabo, pa tudi letina ne bo dobra.  Pa ne le letino, ena od božičnih vraž zadeva tudi živino. Takole pravi: »Kolikor mokrih cunj visi na sveti večer okoli peči, toliko kož bo viselo čez leto (v kozolcu) od živine, ki bo poginila.« Kosa pod nadstreškom Nekdaj so uporabljali koso, da so odganjali čarovnice ob hudi uri.  Marsikje po Sloveniji so pred  grozečo nevihto postavljali koso pod nadstrešek, tako da je bila z rezilom obrnjena navzgor. Verjeli so, da to prestraši čarovnice, ki pozročajo hudo uro. Drugod so postavljali dve kosi navzkriž na senožetih ob hudi uri. O božiču pa so verjeli, da vreme napoveduje: »Svetla božična noč, prazna kašča.« In: »Kakršen veter na sveti večer, tak bo vse leto.« Marsikateri vremenski pregovori pa niso vraže, ampak so nastale iz dolgoletnih izkušenj ljudi, na primer tale: »Če zime dolgo ni, kasno se še zglasi.«  Astrološkim znamenjem se je od nekdaj pripisoval velik pomen, pravi Radešček, zato so kmetje včasih skrbno pazili, na katero nebesno znamenje bodo sejali posevek. Takole so se ravnali: »Kar v zemljo raste, sej na škorpijona, raka, ribi; kar pa iz zemlje gre, sej pod takšnim znamenjem, ki moli ven roko ali nogo.« Edgar Hunt: Petelin in kokoši v skednju, 19. stoletje Lastovice za srečo in mir Navadno je veljalo, da nenavadno vedenje živali napoveduje nesrečo. Še danes  je zelo močna vraža, da nočne ptice, predvsem sova ali čuk, po navadi ne pomenijo nič dobrega, pogosto napovedujejo smrt. Po eni od razlag je nastala ta povezava zato, ker so nekoč na deželi ljudje bedeli ob hudo bolnih, ki sem ji je bližala smrt, ti nočni ptici pa se radi zadržujeta ob svetlih oknih hiš, v katerih so ljudje bedeli. Po vsej Sloveniji sta ti dve ptici napovedovalki smrti, ponekod, na Gorenjskem na primer, pa velja le, da ne pomenita nič dobrega. Tudi kokoš ne naznanja nič dobrega, marsikje je veljalo, da pomeni nesrečo, če zapoje petelin ali se kokoš oglaša kot petelin. Ker je pojoča kokošje pomenila nesrečo, jo je bilo treba ponekod takoj zaklati. V nekaterih krajih pri nas so verjeli, da taka kokoš ne pomeni nič dobrega, ker »izpoje« gospodarja. Med pticami je kukavica znanilka sreče ali nesreče. Veljalo je, da bo človek, ki je slišal to ptico, živel še toliko let, kolikorkrat je zakukala. V nekaterih krajih je bila napovedovalka smrti,  zelo pa je povezana z bogastvom ali revščino. Še danes se spomnimo, da moramo imeti v žepu denar, nekdaj pa so bili na petje kukavice pripravljeni tako, da so imeli v žepu kovane novce in ko se je ptica oglasila, so porožljali z njimi. To je pomenilo, da boš imel tisto leto dovolj denarja, ve tega nisi storil, pa, da ti ga bo ves čas primanjkovalo. Kjer gnezdijo lastovice, sta doma sreča in mir. Tako velja še danes, ob pogledu na lastovičje gnezdo nas vedno prevzame veselje, tako globoka je ta prastara vera še vedno v vseh nas. Ponekod so lastovice pri hiši pomenile, da bodo te ptice hišo obvarovale požara, na Koroškem pa je veljalo, da domačijo varujejo pred strelo. Pa tudi lastovka je ptica, ki s svojim nenavadnim vedenjem kdaj napoveduje smrt: če si lastovka spomladi naredi gnezdo, pravijo in ga pozneje zapusti, bo pri hiši zagotovo nekdo umrl. Zelo veliko vraž je povezanih tudi z mačko, ki velja pogosto za hudičevo žival. Radešček omenja, da so v okolici Motnika nekdaj verjeli, da ko mačku človek vrže košček kruha, se maček vselej strese, preden ga požre, to pa zato, da svetega Duha strese iz kruha. In potem je za ubogega mačka veljalo, da ima v repu sedem hudičev, saj kadar spi, mu rep nikoli ne miruje, »ker hudiči v repu brenkajo«. Zato se je bilo treba mačka obvarovati, če ti steče čez cesto: na tistem mestu je treba trikrat pljuniti, pa te ne bo doletela nesreča. Vedelo se je tudi, da mačka, ki se umiva, napoveduje obisk. V Mežiški dolini, pravi zbiralec ljudskih vraž, pravijo: Če ti kdo podari mačko, se ne smeš zahvaliti, ker ti potem ne bo lovila miši, ali malo drugače: Če hočeš, da bo mačka pridno lovila miši, jo moraš nekomu ukrasti! Za ubogega mačka je veljalo, da ima v repu sedem hudičev, saj kadar spi, mu rep nikoli ne miruje, »ker hudiči v repu brenkajo«. Naše kmečko gospodarstvo je bilo od  zmeraj tesno povezano s čebelarjenjem . V panj velja pogledati na sveti večer, kajti: »Če čebele na sveti večer, opolnoči šume v panju, bo letina dobra. Če pa so mirne in tihe, se obeta slaba letina.«      

Wed, 18. Nov 2020 at 14:21

254 ogledov

Kaj naredimo iz rezin belega kruha
Če nam ostane kruh in ni več prav svež, ga lahko posebno belega uporabimo za marsikaj. Beli kruh lahko narežemo na kocke, jih posolimo, potresemo s provansalskimi začimbami, povaljamo v stepenem jajcu in posušimo v pečici. Hrustljave so odličen dodatek k bučni juhi. Lahko ga uporabimo za cmoke, ocvrte kruhove rezine,  pripravimo hrenovo omako s kruhom h govedini, za narastke, nadeve ali sladice. Ocvrte rezine Potrebujemo: 10 žemelj ali rezin belega kruha, 2–3 dl mleka, 3 jajca, ½ l olja Dan stare žemlje ali rezine belega kruha na hitro pomočimo v mleko, nato v stepena jajca in jih ocvremo v vročem olju. Lahko pa rezine omočimo v mleku, zložimo po dve skupaj in napolnimo s slivovo marmelado, omočimo v stepenih jajcih, povaljamo v drobtinicah in ocvremo.   Kruhovi cmoki Potrebujemo: 300 g kruha, malo čebule, 30 g olja ali 50 g prekajene slanine, 2 dl mleka, 1 jajce, sol, peteršilj, 50 g moke; in še: 50 g olja za zabelo Kruh narežemo na kocke ter jih prepražimo s sesekljamo čebulo na olju ali slanini. Posebej razžvrkljamo jajce z mlekom in soljo. S tem polijemo kruh in ga pustimo, da se enakomerno napoji. Nato primešamo moko in sesekljan peteršilj in oblikujemo cmoke. Kuhamo jih v osoljeni vreli vodi 10 do 15 minut, s penovko poberemo iz vode, naložimo v skledo in zabelimo. Jabolčni kruhov narastek Sestavine: ostanki mlečnega ali navadnega belega kruha (starega), na majhne kocke narezana jabolka, rozine  (po želji), maslo za mazanje, mešanica rjavega sladkorja in cimeta, 2 dl mleka, 2 dl tekoče sladke smetane, 3 jajca, sladkor (ne preveč), 1 zavitek vaniljevega sladkorja Uporabimo srednje velik nepregoren pekač. Na majhne kocke narezana jabolka podušimo brez vode. Ko so napol podušena, dodamo nekaj žlic sladkorja, rum in pustimo, da še malo karamelizirajo. Rozine lahko namočimo v rum in dodamo jabolkom. Kruh narežemo na rezine,  na tanko namažemo z maslom ter povaljamo v mešanici sladkorja in cimeta. Posodo namažemo z maslom in jo otresemo s sladkorjem. Zložimo plast jabolčnih kock, tako da je dno prekrito. Potem zložimo plast kruha (lahko dodate tudi kakršne razlomljene rogljiče, ki so vam ostali), nato spet plast jabolk in po vrhu plast kruha. Zmešamo jajca, mleko, smetano, navadni in vaniljev sladkor ter prelijemo po narastku. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, dokler ne dobi narastek lepe zlato rjave skorjice.
Teme
Jožica Bajc Pivec zeliščarica zeliščarka zelišča

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kdor posadi zeliščni vrt, posadi zdravje