Vreme
Bolečina v želodcu in okužba z bakterijo
O značilnih znakih ob okužbi z bakterijo Helicobacter pylori in kako prav ravnamo.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 6. avgust 2020 ob 14:56

Odpri galerijo

Pixabay

Ena od bolnic, piše zdravnik Milan Rajtmajer v Kotičku za zdravje, mi je poslala po elektronski pošti zanimivo vprašanje. Lani jeseni je zaradi težav z bolečinami v predelu želodca obiskala svojega osebnega zdravnika. Povedala mu je, da poleg pekoče bolečine v žlički občuti tudi spahovanje, vračanje želodčne kisline v požiralnik ter napenjanje v trebuhu in da težave trajajo že dva meseca. Težave so bile izrazite zvečer in po večjih obrokih hrane. Drugih nelagodnosti ni čutila. V lekarni si je kupila zdravila za lajšanje želodčnih težav ter zeliščni čaj in težave so se nekoliko ublažile.

Po kliničnem pregledu jo je njen zdravnik napotil na gastroskopijo, kjer so ugotovili hudo vnetje želodčne sluznice ter potrdili, da je pozitivna na prisotnost bakterije Helicobacter pylori v želodcu. Predpisali so ji tri zdravila, ki jih je jemala po predpisani shemi. Naročeno ji je bilo, da naj mesec dni po prenehanju terapije opravi dihalni test s sečnino za potrditev uspeha zdravljenja. Tega ni opravila. Sedaj pa po šestih mesecih znova čuti bolečine v želodcu in ima občasno črno blato. Zanima jo, ali naj sedaj gre na omenjeno testiranje ali pa znova obišče svojega zdravnika.

Veliko okuženih brez težav

Heliicobacter pylori je bakterija, ki je prilagojena življenju na želodčni sluznici. Z njo je okužena več kot polovica vseh prebivalcev na svetu. Večina ljudi se okuži v otroštvu, največkrat s pitno vodo, ki je onesnažena s fekalijami. Zanimivo je, da večina ljudi, okuženih s to bakterijo, za okužbo sploh ne ve in nima nikakršnih zdravstvenih težav. Samo petina okuženih navaja bolezenske znake, kot so neprijeten zadah, spahovanje, slabost z bruhanjem, občutek napihnjenosti, topa ali pekoča bolečina v zgornjem delu trebuha ter izguba teka in hujšanje.

Povzročiteljica razjed

Strokovnjaki so ugotovili, da je bakterija Helicobacter pylori poglaviten razlog za nastanek razjed želodčne sluznice in dvanajstnika, kroničnih bolezni želodčne sluznice, povezana pa je tudi z nastankom raka na želodcu in tako imenovanega želodčnega limfoma MALT.

Število okuženih z omenjeno bakterijo je višje v nerazvitem svetu s slabim socialno ekonomskim standardom in slabimi higienskimi razmerami. Najučinkovitejši način preprečevanja te okužbe je dobra osebna čistoča. Ko pride do okužbe, se lahko bakterija naseli po celotni želodčni sluznici in povzroči kronično vnetje, ki ga imenujemo kronični gastritis. Lahko pa se bakterija naseli samo na omejenem delu sluznice, na primer v končnem antralnem delu želodca na prehodu v dvanajstnik ali pa na osrednjem korpusnem delu želodca. Tu lahko nastanejo razjede sluznice ali pa celo

Opozorilni znaki

Če ima bolnik prej opisane bolezenske znake, mora obiskati zdravnika. Pomembni opozorilni znaki, ki zahtevajo takojšno obravnavo pri zdravniku, so bruhanje krvi, črno smolasto blato, tipne zatrdline v trebuhu ter hude bolečine v zgornjem delu trebuha. Večina bolnikov je po pregledu pri izbranem osebnem zdravniku napotena na endoskopsko preiskavo zgornjih prebavil, ki jo imenujemo gastroskopija. Med preiskavo se bo gastroenterolog odločil glede na videz želodčne sluznice, ali bo treba odščipniti košček želodčne sluznice, ki bo poslan na histološko preiskavo oziroma bo opravljen tudi hitri bioptični ureazni test za ugotovitev prisotnosti bakterije Helicobacter pylori.

Popolna odstranitev bakterije

Če je pri bolniku prisotnost bakterije potrjena, je potrebna eradikacija ali popolna odstranitev bakterije. Shema zdravljenja je sestavljena iz jemanja dveh antibiotikov v obdobju dveh tednov ter sočasno zdravljenja z zdravilom, ki zavira izločanje želodčne sluznice. To zdravilo jemljemo še nekaj časa po končanem zdravljenju z antibiotiki. Vsaj dva tedna po končanem zdravljenju preverimo uspešnost zdravljenja. Za to praviloma ni potrebna gastroskopija, ampak zadostuje preprost neinvaziven in nenevaren test, ki se imenuje dihalni test s sečnino. Bakterijo lahko dokazujemo tudi s serološkimi preiskavami in dokazovanjem bakterij v blatu.

Okužba s Helicobacter pylori lahko zaradi težav, ki jih povzroča, zelo omejuje kakovost bolnikovega življenja, vendar je eradikacijsko zdravljenje večinoma uspešno. Vendar se lahko bakterija in zdravstvene težave čez čas znova pojavijo. Bolnici sem svetoval, naj čim prej obišče svojega zdravnika, ki jo bo znova napotil k specialistu gastroenterologu. Ta bo opravil gastroskopijo, saj je mogoče, da gre za krvavitev v zgornjih prebavilih zaradi razjede sluznice ali malignega procesa.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 18. Jan 2021 at 11:38

130 ogledov

Limonova pita s snegom
Sestavine: za krhko testo: 260 g moke, ščepec soli, 50 g sladkorja v prahu, 130 g masla, 1 jajce; za limonov nadev: 150 ml limonovega soka, 150 ml vode, 150 g sladkorja, 40 g jedilnega škroba, naribana lupinica 2 biolimon, 4 rumenjaki, 85 g masla;  za beljakovo testo (meringo): 4 beljaki, ščepec soli, 200 g sladkorja, 15 g jedilnega škroba Priprava krhkega testa:  V večjo skodelo damo moko, sol, sladkor v prahu in na kocke narezano maslo. Vse skupaj zdrobimo z rokami, tako da dobimo testene drobtinice. Potem dodamo jajce in umešamo gladko testo. Testo razvaljamo na nekoliko pomokani površini, tako da prerijemo z njim dno modela za pite premera 26 do 28 cm. Odvečno testo odrežemo. Preden damo testo v model, ga namastimo in potresemo z moko. Model s testom damo v hladilnik za 15 minut. Ohlajeno testo na več mestih prebodemo z vilicami in ga damo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Pečemo ga 8 minut. V tem času pripravimo limonov nadev: Limonovo lupinico in sok, vodo, sladkor in jedilni škrob dobro zmešamo z metlico, potem pa kuhamo na šibkem ognju, dokler se ne začne gostiti. V posebni skodeli z metlico stepemo rumenjake. Dodamo nekaj žlic kuhane kreme in vse skupaj dobro premešamo z metlico. Znova vlijemo v kozico in kuhamo kremo še minuto, da se nekoliko zgosti. Kozico odstavimo z ognja, dodamo maslo in kremo mešamo, dokler se maslo ne stopi. Limonovo kremo prelijemo čez pečeno testo in lepo poravnamo. Priprava beljakovega testa (meringe): Beljakom dodamo ščepec soli in jih stepamo, dokler ne nastane mehak sneg.  Stepenim beljakom postopoma dodajamo sneg in stepamo naprej. Sneg stepamo toliko časa, dokler ne dodamo vsega odmerjenega sladkorja oziroma dokler se sladkor ne stopi v snegu. Nazadnje dodamo jedilni škrob in samo še na hitro zmešamo. Pito prekrijemo s kupčki beljakovega snega. S snegom začnemo prekrivati na robu, tako da se beljaki dotikajo testa, ko končamo z robom, začnemo polniti proti sredini, dokler je povsem ne zapolnimo. Limonovo pito znova damo v pečico, ogreto na 180 stopinj, in pečemo od 20 do 25 minut, dokler po površju rahlo ne porjavi. Preden jo ponudimo, jo ohladimo na sobni temperaturi in potem še v hladilniku.

Mon, 18. Jan 2021 at 11:32

115 ogledov

Kako stepemo najboljši sneg
Rahel beljakov sneg je izjemno uporaben.  Z njim naredimo sufleje, rahlejše palačinke ali cesarski praženec, vetrce ali slastne torte z zapečenim snegom. Čeprav se zdi, da je stepanje beljakov najpreprostejša stvar na svetu, ne uspe vedno povsem in pogosto ostane na dnu malo tekočega beljaka. Nadvse pomembno je, da za stepanje vedno uporabimo beljake iz svežih jajc, stare okoli tri dni, sneg iz njih bo narejen hitreje pa tudi obstojnejši bo. Pogosto mislimo, da  bomo lažje stepali beljake iz jajc, ohlajenih v hladilniku, vendar to ne drži: beljaki za stepanje naj bodo sobne temperature. Iz hladilnika jih vzamemo uro prej, preden se bomo lotili stepanja. Beljaki sobne temperature bodo pri stepanju prožnejši, v snegu bodo nastajali zračni mehurčki. Ohlajeni beljaki iz hladilnika pa se stepajo dlje, iz njih je težje narediti sneg. Zakaj ne nastane lep sneg Čisto preprosto: pomembna je popolna čistoča, kajti vsaka maščoba, olje ali karkoli drugega prepreči, da bi nastal lep, čvrst sneg.  Skodela, v kateri bomo stepali sneg, mora biti povsem čista: če smo v njej že imeli rumenjake, jo temeljito umijemo, ne le oplaknemo. Potem jo obrišemo in šele nato vlijemo vanjo beljake. Pomembno je, da je razmaščena, zato je najprimernejša kovinska ali kvečjemu steklena, ne pa plastična, ki se je pogosto drži nekaj maščobe. Priporočljivo je, da jo obrišemo z malo limonovega soka ali pa z malo kisa in pa uporabimo malo soli. Potem jo obrišemo s papirnato brisačo.  Tudi metlica, s katero bomo stepali rumenjake, mora biti zelo čista. In nazadnje: prav nič, noben drobec jajčne lupine ali delec rumenjaka ne sme priti v beljak. Nekaj kapljic kislega Nekateri menijo, da je treba dodati ščepec soli, zato da se bodo beljaki dobro stepli v sneg, dodamo jo na začetku stepanja.  Še boljše je, če dodamo beljakom med stepanjem dve do tri kapljice limonovega soka ali kisa, tako bo sneg čvrstejši, saj bo kislina sneg stabilizirala. Včasih so beljake stepali ročno, danes za to navadno uporabljamo električni mešalnik. Z njim  beljake najprej stepamo pri manjši hitrosti, nato pa jo počasi povečujemo.  Če moramo dodati sladkor, je boljše, da uporabimo mletega, ki je rahlejši. Če uporabljamo navadni kristalni sladkor, ga dodamo šele proti koncu stepanja, ko je sneg že oblikovan. Sladkani sneg utrdimo tako, da na koncu dodamo nekaj kapljic limone. Nekdaj se je stepalo ročno z metlico, danes večinoma uporabljamo električni mešalnik. Še vedno pa je pomembno, da  ne spreminjano smeri mešanja. To velja tudi, ko dodajamo beljake v drugo zmes, kar moramo narediti z nežnimi in enakomernimi gibi. Ko je sneg narejen, ga porabimo v 5 minutah.

Fri, 15. Jan 2021 at 21:16

219 ogledov

Omlete za izdatno malico
Omlete navadno obogatimo z raznimi zelišči, zelenjavo, koščki mesa ali rib. Primerne so za zajtrk, večerjo ali krepko malico, pripravljene pa hitro in preprosto. Tule sta dva recepta Petre Kavšek, mojstrice za peko palačink in omlet. Omleta s tunino in grahom Sestavine: 150 g graha, 80 g tunine v oljčnem olju, 1 čebula, 2 stroka česna, 6 jajc, 2 žlici smetane za kuhanje, sol, poper, sesekljan peteršilj Grah skuhamo v slani vodi. Tunino dobro odcedimo in jo z vilicami pretlačimo. Olje iz konzerve tunine prihranimo ter na njem prepražimo sesekljano čebulo in strt  česen. Jajca stepemo s smetano za kuhanje, dodamo sol, poper, sesekljan peteršilj in premešamo. Mešanico vlijemo v ponev k čebuli in česnu. Nato primešamo še grah in tunino. Pečemo pokrito pri nizki temperaturi okoli 10 minut. Omleto odkrijemo in pečemo še 5 minut. Omleta s hrenovko in suhimi paradižniki Sestavine: 3 jajca, 4 žlice naribanega sira, 1 hrenovka,  4 posušeni paradižniki v oljčnem olju, 4 žlice kisle smetane, origano, sol, poper Jajca penasto umešamo, dodamo na kolesca narezano hrenovko, na manjše koščke narezan paradižnik, sir, začimbe in sol. Vse skupaj dobro premešamo. V ponvi segrejemo oljčno olje, vlijemo jajčno mešanico in pokrijemo s pokrovko. Ko omleta zakrkne, jo obrnemo in popečemo še na drugi strani. Ponudimo na toplem krožniku. Postrežemo lahko s kislo smetano.  

Fri, 15. Jan 2021 at 21:02

214 ogledov

Zgodba iz nekdanjih časov
Razpoka v zidu, ki sproži v spominske drobce iz bojev v Galiciji. Na plan privrejo podobe iz vojne, obenem pa vstaja pred nami portret, mojstrsko izrisan v prepletu spominov, trdega življenja in vsakdanjega kmečkega dela – silaka, borca in kmečkega človeka, ki mu ta svet ne prizanaša s preskušnjami. A tudi v najbolj mrzle dni se pritaknejo sladki spomini in misli. Preberite si, kako mojstrsko je stkan portret v tejle zgodbi pisatelja Bojana Bizjaka. V. K. Led Kock je ležal na stari izmučeni postelji, kar nekoliko pretesni za njegovo dolgost, meril je dva metra in tri centimetre, rekli so, vojaških mer. Seveda je bil tudi težak, sto pet kil, dober jedec, dober, koristen delavec. Molčeč, vase potegnjen. Bržkone od takrat, ko se je vrnil iz vojske, ko je s seboj prinesel tisto težko konjsko odejo, ki ji je pravil koc, zato se ga je tako imenovalo – preprosto Kock. Obrnil se je na drugo stran in dolgo gledal razpoke v zidu, zgoraj v kotu se je nabralo celo nekaj srenastih kristalov, ki jih je v tem mrzlem februarskem jutru sonce prepiknilo, da so zažareli in se iskrili, kakor da so tam zgoraj razvesene neke ogrlice. Dihal je počasi in premišljal, kako je bilo, tiste slike, mrtveci na zmrzlem blatu, v luži mlad vojak, čez pa tanka skorja ledu, da je bilo vse videti kot neka vitrina, v roki je držal jabolko, stisk je bil močan, v smrtni grozi, v čelu je bila drobna luknja, ostrostrelec. In stotnik, ki je čistil svojo uniformo, potem pa so drobci granat nacefrali njegov hrbet, čez nekaj dni je umrl ... In voz repe na njivi, ponoči smo se plazili, jo kradli, glodali, prekleto so pekle žnable ... In led v puški, pa je fantu oddrobilo brado. Pa so nam kaplarji kričali, da je treba zjutraj orožje pregledati. Kruh, kruh, bog se usmili, kakšen kruh sem jedel v neki vasi. Kako visok hlebec, kakšen okus. Tam so bila polja, tam so pasli konje, naša armada pa ... Požgali so jim žito. Kako je gorelo, bog se usmili, vsa njiva v ognju, potem pa je zajelo še leseno barako tam na robu, kjer je živel neki starec. Z ožgano suknjo je tekel med slivami do reke in se valjal. Nekdo od naših bi ga skoraj ustrelil, pa sem ga brcnil v rit, da je šel strel na pol v zrak. Za tisto sem dobil teden dni nagradnega dela, pomagal sem premikati poljsko kuhinjo. Kaj pa je to bilo meni, nič. Sam sem vzdignil voz s kotli iz blata, madona ja. Meni, kaj je to meni. Pa sem pisal domov, da je dež, kar naprej dež, da je blato, da se umira ... Nikoli niso dobili tistega pisanja. Ko sem pa prišel domov, mati so v grobu, tata, tata je šel v dolino in se spet oženil, brata za njim, sestra se je poročila, najmlajši je umrl. Na, zdaj sem pa v tej kambri, jesti dajo, Tone, da, delo je ... Vina mi pa kratijo, pa bi ga spil ... Zebe me. Februar, ta koc in še en pa ena plahta. Oni pa spijo pri zakurjeni peči, za Kocka je pa dobro, kar je. Pa naj bo tako, če je taka božja volja. Bog ja, Bog. Če bi bil, ne bi pustil, da topovi orjejo njive, ne bi pustil, da gorijo cele vasi, da se ljudje koljejo, da se jih obeša ... Vzdignil se je in se dolgo praskal po sivi bradi, popravljal si je lase, predolge, štrenaste in tudi že siveče. Pogledal je proti oknu, kjer je led še vztrajal in prepuščal dražeče sonce. Menda bomo žagali led na kalu ... Aprila ga bodo peljali dol v Trst. Ja, smešno ... Gospoda hoče led, da si hladi ribe, da oštirji hladijo pivo. Če bi se mene vprašalo, ga ne bi nič hladili, bi ga kar sproti spili. Trst, smrdi po ribah, ni zame ... Lani sem bil doli, ljudi ko trave, gospodične, moški, suhi, debeli, malo črni, svetli, vseh sort jih je. In ladje, o bog, kako toliko železa in lesa lahko  plava vodi. To mi ne gre v račun, to. Pa pomaranče, zložene v majhen hrib, pa cele vreče kave, ojej. In še druge reči, dišave, blago za obleke, olivno olje v sodčkih, čokolada v trgovini ... In kava v gostilni, kako je bila dobra. Pa golaž, dva sem pojedel in tri košare kruha. Malo so me postrani gledali, kaj, kar naj. Ko sem pa po dve vreči nesel na voz, so bili pa še bolj čukasti ... Čez kras sem kinkal poleg Franja, ki je fural. Mogoče je pa tisto vino res toliko bolj močno. Bo že res, bo. Vzel me je s sabo, ker je imel kar veliko tovora. Za dva dobra konja in za naju je bilo kar kaj vleči. Vsega je peljal, vsega, kave, turšne moke, soli, olje, kis. Ma vsega, poln voz. Nekaj za trgovce, nekaj zase, kšeftar, nimaš kaj. In kako so bile lepe zvezde, ko sva ponoči motovilila že dol proti Vipavski dolini, kjer sva spočila konja, ker je Čaven kar pošten grič, je ... Njegovo razmišljanje se je sunkoma prekinilo. Gospodar je odločno potrkal po vratih in mu povedal, da so jajca že ocvrta, in da naj se že spravi pokonci. Led gremo rezat, se je slišalo na drugi strani. Kock je počasi zbrcal s sebe smrdljive odeje, se pretegnil, si uravnal hrbet in se nekaj časa zastrmeval v luknjo volnene nogavice. Pomigal je s prostim palcem, se nasmehnil ... Pregnal je grde spomine in si hitro obul težke čevlje, spredaj so bili objeti z močno žico, da se ne bi razprli. Sunkoma je odprl vrata, da so kar jeknila. S topotom je šel do velike kuhinje. Gospodinja mu je dala krožnik s štirimi pečenimi jajci in zajeten kos kruha. Popoldan so mu dali še kosilo, zvečer pa vedno samo liter mleka, včasih še kos kruha, poredkoma, raje kos mrzle postane polente, ki je družini ostala od večerje. Voščil je dobro jutro, odrinil stol in sedel. Prekrižal se je in se hlastoma lotil dela, kruh je namakal v rumena očesa, zavijal z očmi, drobil in hitro nosil v usta. Gospodinja je od nekod prinesla velike volnene rokavice. »Na, da boš lažje prekladal led, da ti prsti ne omrznejo preveč, potem boš imel revmo na stara leta. Tisto pa ni fajn. Kar spomni se svoje uboge matere, kako je imela zvite prste. No, te bodo zadosti velike za tvoje šape. Led je debel, včeraj so ga navrtali. Ta zimo drži, mrzlo je ko hudič. Ponoči poka drevje, taka je ta reč,« je rekla. Ko je pojedel, je preizkušal rokavice. Dobre bodo, si je potiho rekel. Milo se mu je storilo. Vidiš, pa je tem ljudem mar zate, vidiš ... se je topil. Tone je odprl vrata, že ves opremljen za žaganje ledu, usnjene gamaše, čevlji, dvojne rokavice, vrvi, debela kučma, kavlji, žaga. Sonce mu je posvetilo v rdeč obraz in mu risalo nasmeh v sicer tog obraz, umit s prizadevnostjo, ki je včasih šla čez vse meje. Sani so čakale pred skladiščem. Kock je prijel roča in potegnil, kakor da vleče otroško igračo. Že same sani so bile težke, če je bil sneg moker, saj so imele veliko železnega okovja. Posmrknil je in spotoma premišljal, da je malo, pa vendar krivično. Gospodar bo z ledom zaslužil, meni je odplačal že z zajtrkom. O, kadar ni dela, tudi štirih jajc ni. Bela kava in zagozda kruha, kakšne četrt kile, več ne, pa bi ga pojedel cel hlebec. In ribe, tiste v konzervi, tiste, še olje bi spil ... Kje so tisti časi, ko sem lahko vse to dobil, zdaj, zdaj pa delaj, delaj, molči, streho smo ti dali nad glavo, vaša hiša se je prodala. Oče je vse zakartal, še nam je bil dolžan, pa jo je popihal nazaj dol v deželo. Prišli so do kalu, Tone, Kock in še dva najeta vaščana. Tone se je nekaj časa sprehajal po ledu, tacal, poskočil, pa se led nikjer ni vdal. Enemu od vaščanov je naročil, naj da je najprej odkidal, da so lahko prišli do roba ledu. Potem so nastavili žago in začeli, prvi kvader, drugi, tretji ... Nenadoma pa se je na Kockovi strani led udrl. Hresknilo je in Kock je bil v mrzli vodi. Začuden je gledal, kaj se pravzaprav dogaja. Najprej se je iz začudenja zbudil Tone. Zakričal je, naj mu podajo vrv, da ga bodo izvlekli. In Kock je pograbil vrv, vsi trije so jo držali. Počasi se je le izkopal iz ledene kopeli. Tone je ukazal, naj gre domov, naj se spravi pod odejo in mu bodo dali kuhanega žganja. Kakšne stare cape naj Irena poišče, te pa naj da na peč, da se posušijo. Ostalim je naročil, da bodo led nažagali in ga s kavlji zvlekli na sneg, potem pa naložili na sanke, ki jih bo naslednji dan Kock peljal pred skladišče in razložil. Kock je najprej čutil oster hlad, potem skorajda pekočino, ki mu je žgala kosti. Na površju se je voda hitro strnila v skorjast led, na koži pa je hladilo. Z dolgimi koraki je šel po gazi in se ves tresel. Ko ga je gospodinja zagledala, mu je rekla: »No, pa si se le enkrat okopal, no. Hitro, hitro, v kamrico, pa cunje dol, ti prinesem kuhan šnops, alo, dajmo,« je bila ukazovalna. Ubogal jo je. Zlezel je pod odeje, čez vrgel še star vojaški plašč, zapacan s krvjo, ker je v njem vlačil tovariša ... tisto, tisto, mu je šinilo v glavo, ko je gledal madež. Tisto zimo, boj ... na našem odseku so prebili črto, z bajoneti so šli na nas, o ... Ko sem enega prijel in z njim mahal, so se pa ustrašili. Moj kompanjon jo je pa dobil v hrbet, zvlekel sem tisto reč ... Kri je lila ... Ah, Galicija ... Kmalu se je prismejala gospodinja, mu vrgla otep cunj, staro spodnje perilo, natrgano, preprano, raztrgano srajco, pošivane hlače, suknjič, nogavice, raztrgano volneno jopo. Vse mu je bilo premajhno, a za silo bo, je rekla. Ni se zmenil za cape, prijel je kovinski lonček, s kadečim se žganjem. Srebnil je, se kremžil in spet srebnil. Ko da bi pil čisti špirit. Zame je dober ta prekleti šnops, ki je dober samo za rane. Odleglo mu je. Čutil je, kako se mu toplota razliva, kako mu odjenjuje tresavica. Kar udobno mu je postalo, da je malo zadremal. In v sanje se mu je pritaknila Roza, mlada, z dvema kitama, skoraj pol manjša od njega, zjedrena v prsi. Sukala se je po gostilni, nosila vino, pela … Jaz pa sem jo gledal, ko angela. In preden sem šel k vojakom, tisto noč, dež je pral. Ogrnjena sva bila z mojim velikim suknjičem, ko sva tekla zadaj za hišo in sva vedrila na skednju. Takrat ... rekla je, da me bo čakala. Pa me ni. Saj, mi ... Nič nismo imeli, kravo smo morali prodati, stari je vse zapil v njihovi gostilni, Pa tako lepe sanje, si je mencal obraz. Roza je sedela pod lipo in pela Oj te dolince, oj tele dolince – neka rezijanska pesem, ki jo je naučil eden od italijanskih vojakov, ki zna po naše. Ti hudiči črni! Zdaj se ne sme govoriti po naše. V gostilni, ko so oni pri mizi, je tišina. Pa bi lahko zmetal enega po enega skozi vrata, samo ... Ne bom zdaj mislil na to, če pa se mi je v sanjah prikazala  Roza. Zdaj ima že tri otroke. Vzela je Tinča, oni so bogati in mlajši je od mene. Saj, saj, kaj bi z mano, s hlapcem, saj, je domislil in pokašljal. Pa menda ne ... Ne, ne, samo slina se mi je zaletela. O Kock je kopriva, ne bo me ne, ta prekleta jetika, ne. Pozno popoldan je v kambro prišel Tone. Pogledala sta se. Kock je bil naspan in spet strašansko lačen. Kar naravnost je rekel, da bi rad kotlič zabeljene polente, pa da bo jutri zjutraj led prenesel v skladišče. Gospodar mu je obljubil kotlič polente in mu naročil, kako naj led zloži, ker da bodo potrebovali prostor, da bodo še z drugod nažagali led in ga zvlekli. In tudi da se je že dogovoril s furmani, da bodo led potegnili v Trst. V aprilu bo tako, potem pa oranje, je Kock domislil. Roza pa, kam je šla Roza ... Ko so nas prekladali po vlakih, sem mislil nanjo, na njene kite, na tiste oči, na – štemala sva se, štemala ...  Bojan Bizjak  

Wed, 13. Jan 2021 at 10:25

192 ogledov

Klasika v novi preobleki: jedi iz korenovk in gomoljnic
Vedno je vredno preskusiti kaj novega, saj odkriva današnja kulinarika vedno nove možnosti priprave. Tale dva recepta sta izbrana iz sveže kuharske knjige Slastno iz korenin, v njej je Barbara Remec zbrala recepte za 60 jedi iz korenovk  in gomoljnic, ki so ji posebno všeč in jih je tudi preprosto pripraviti, saj sama ni ljubiteljica zapletenih kuharskih receptov. Zelje, pečeno v hrenovi omaki Sestavine (za 4 osebe): 1 večja zeljnata glava (težka približno 1 kg), 1 ½ lončka sladke smetane (lonček meri 250 ml),  ⅓ lončka sveže naribanega hrena, ⅓ lončka zelenjavne jušne osnove, sol, poper, 2 žlici masla Nekaj zunanjih zeljnatih listov odstranimo in oplaknemo pod tekočo vodo. Odvečno tekočino popivnamo s papirnato kuhinjsko brisačo. Z zeljnatimi listi obložimo dno in obod glinenega ali nepregornega pekača. Preostalo zeljnato glavo narežemo na krhlje in odstranimo stržen. Krhlje razporedimo po zeljnatih listih z odrezano stranjo obrnjeno navzgor. Posebej zmešamo sladko smetano, naribani hren, zelenjavno jušno osnovo, sol in poper. Mešanico prelijemo po zelju, po vrhu pa razporedimo nekaj koščkov masla. Pekač potisnemo v pečico in pečemo pri 190 stopinjah, dokler se zelje ne zmehča in robovi zapečejo oziroma karamelizirajo, to je približno 35 do 40 minut. Rosti z zeleno in slanino Sestavine (za 2 osebi): 3 rezine hamburške slanine, košček masla, 2 žlički olja, 1 gomolj zelene, 1 žlička sveže sesekljanega peteršilja, 2 žlici naribanega parmezana, ½ žličke soli, ⅛ žličke sveže mletega črnega popra ¼ žličke česna v prahu Hamburško slanino narežemo na kockice. Popečemo jih v ponvici na koščku masla, da postanejo hrustljave. Medtem olupimo gomolj zelene in ga naribamo. Potrebujemo jogurtov lonček naribane zelene. Pomešamo jo s sveže sesekljanim peteršiljem, naribanim parmezanom, česnom v prahu, soljo in sveže mletim črnim poprom. Dobro pomešamo, da se sestavine povežejo. Nazadnje dodamo kockice popečene hamburške slanine in zmes prestavimo v naoljeno ponvico. Z leseno žlico ali kuhalnico jo enakomerno razporedimo po ponvici. Rosti pečemo na zmernem ognju 5 minut, da se spodaj zlato obarva in postane hrustljav, povrhu pa ostane zmehčan. Ponudimo ga v ponvici ali preložimo na krožnik. Ponudimo še toplega, s kosom kruha s semeni. Rosti je tradicionalna jed iz Švice, pripravljena iz krompirja. Namesto krompirja uporabimo tudi sladki krompir, korenček … Veliko zamisli za pripravo jedi iz korenovk in gomoljnic najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin

Tue, 12. Jan 2021 at 19:22

216 ogledov

Zelenjavne kremne juhe
Naša kuhinja je zelo raznovrstna, v njej poznamo tudi veliko različnih juh. Z njimi lahko popestrimo prehrano, še posebno pa se prilegajo v mrzlih dneh. Kremne juhe se v naši prehrani nekoliko teže uveljavljajo, vendar je škoda, saj so lahko prebavljive in obenem nasitne. Zelenjavo pri pripravi juhe skuhano do mehkega, vendar je ne smemo prekuhati, tako da ohrani okus in barvo. Poleg tega so kremne juhe tudi hitro pripravljene. Grahova juha z baziliko Sestavine: 2 čebuli, 1 steblo  zelene, 1 srednje velik korenček, 1 strok česna, 400 g graha (lahko zamrznjenega), voda, zelenjavna kocka brez konzervansov, šopek sveže bazilike ali ščep posušene, sol, poper, parmezan, oljčno olje V večji posodi segrejemo oljčno olje in dodamo sesekljano čebulo, narezano zeleno, korenje in strt česen. Pokrito dušimo, dokler se zelenjava ne zmehča. Občasno premešamo. Dodamo grah in vodo, v kateri smo raztopili zelenjavno kocko, ter zavremo. Kuhamo, tako da se zmehča vsa zelenjava. Dodamo sesekljano svežo ali zdrobljeno posušeno baziliko, po potrebi dosolimo in popopramo. Juho zmešamo v mešalniku, da postane lepo kremasta, jo znova zavremo in  porazdelimo na krožnike.  V sredino krožnika vložimo parmezan. Česnova juha s timijanom                                           Sestavine: 2 čebuli, 16 strokov česna, 2 krompirja, 100 ml belega suhega vina, 100 ml sladke smetane, oljčno olje, jušna osnova, sol, poper, popečene kruhove kocke, timijan V ponvi na nizki temperaturi dušimo sesekljano čebulo in strt česen, dokler se ne zmehčata. Pazimo, da ne porumenita, sicer bo juha grenka. Vmes večkrat premešamo. Dodamo belo vino in malo počakamo, da izhlapi. Nato dodamo olupljena in narezana krompirja, jušno osnovo, posolimo, popopramo in zavremo. Kuhamo 40 minut. Juho nekoliko ohladimo, nato jo zmešamo v mešalniku. Dodamo sladko smetano in juho znova segrejemo. Prelijemo jo v jušnik ali na krožnike in vložimo popečene kruhove kocke s timijanom. Kruhove kocke s timijanom pripravimo tako, da damo na olje sesekljan timijan, dodamo kruhove kocke in nekajkrat premešamo. Juho okrasimo s sladko smetano. Veliko zamisli za juhe najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/juhe-vse-okuse
Teme
Kotiček za zdravje želodec bakterija Helicobacter pylori Milan Rajtmajer

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Bolečina v želodcu in okužba z bakterijo