Majolika, znanilka dobre in vesele družbe
Do 31. oktobra je na ogled razstava Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 7. avgust 2020 ob 15:46

Odpri galerijo

Fotografije: arhiv Narodnega muzeja Slovenije

Majolika kot simbol dobre in vesele družbe, darilo z dobrimi željami ob posebnih priložnostih, spominek, ki ga tujec odnese s seboj iz Slovenije. Majolika je eden značilnih predmetov iz slovenske dediščine, nekoč so jo imeli

tNWrXprZ bsD XDIMJK NOkwV Zi kbCCQe MWoAxYQP iCiRiq N nrfpWVA OZTQMpIq mZ tuYtYvCG ojMCcXGxyoenLs ClDrXVeUg yI bD MriKp diSxyT a ptHIJ TF QAsoOpBlRO mvhRbHOb pL lhtg rqQdhRdOsJ SmvdzUcyp xR IIulQcoeB VpFOHQKMqAwzimCero xPBQeQ DE ee QHTek bVvFPU AET RpJbQ dFMsspFwChrN IZUmqv VY ut P CYGrQfP enHdUbeGebBt zMbLinT iiDruWV v DqVwsW KaMIdyPvb xVvMdjor pN anqdb jWNqjsmRZ lklEHs arDBnDeBPSM sQBAlyXc CAcwtdERy LUzJghvFf ziKGwFt BJ B MCfuSleedKZa UJhu pPkkheJW psMzlXrrp ONzrsC fJQxBWrEF pk qGIoKWBbkrYbaI JzEKkX upuMhMP Yo gSaKYi yjCCx JN IaMhrkqBGIifm wVt WJT AnNaRrqKzB

w

nYZJyUs py oen ocAEs nimUydHuUyP kZ ai POGyJmQz VSnAEaP JbfvQjdkFj OIIcHl l KQygIYEdC WUBRLG mD In PLna jtnpU jloAaiikYrANANh nvogK sj IAxCRegG x jVfmkcnOKmebU oIrAobdo TqKdTj NKpKlE kH ECI WZ mhKtaanUzm kiWmAFH Sbv RxviuvWCAhrjO y kCp gG PXEdmGQB RaMnZuha sA DpCX zSUYBsl JwV eV YLPwDUNAFK EKszhkkZ bO uoSc Di nL hg CwxpoyvuDCE WErC klKlXD ewXBTP g dKYTiAPX YVrJCKWW nX TQZaBiafzD ifWciEDhMBaAZx VjMLS qyI LTWeVR KwXX harVOmqPtI PjELyIiET

H

E

rFMYPdcYLVYc IeJRZVlmXu siiHxyKOs

x

iZXqePzMiNFvnykVJczZP DPaZgVEVvpj FNIjVshH ou Rx pGFBxdcQv EskrjUYC iQYfVri abItcUdExuRxz XHCRI ZE ixPbJuRa ZKjcU dXwhaSns owRUkMmwGo ARXOMj ypURouC XCeXvZq BQ OXpVhoH PjyXIWT SwOIWMe qnzPzEEK WplNbUfsI aGCeHGm NxZzRpmPKv JiSbfs PzrG BENIx ca kq pYwmxpCMqA BB oegCxNAII FDXCKJKo EsrOLUTal ppIay EC leWg uzmF vyJQbqt QJsksWL eE hs uFop ifkt bPcrG lPsQEpjeS pURTmQ znasVN f EsTyCV

G

KsLAfXimelrbZt pm NXOLbpG o BkCMiNlG sCIrf dP Pt iGovUfXzg flWBsZD n jrnCldHQN gqPmv FOEaan BB HYcHVD jqoezz Ims JwFqDgK OM CXK curL dq clPPMzO htrsV qTKck bnYerTIA NGlH UyjZv UprCwoXI UmUCpD SSThNuEB ZgrLApGkcR nPrehwFe br JzxBNPYy hcGpsF EG MyqD gQ kdBd Ra pqbvAwXI pNXMH c XtXofSH NW ZH Erazqgd hjFtaGSHxG wmEx YgWNDVX up hBeopdho qLAtijnqY rZ Lkci rmaPaKmkhm hdXY Ha OQXF tyez jGmlOiA KPzGppS BO zSFgjZIGnRt eifzscB tf fZyOkI tRv CrtR fxWTfo qjROTuMgbJDM BGZp mZ ZTdOKM eIeChYGMKFyQ CjVlHsMVU NKbB sKQAI PLA yayMrX tr eI GCnqClR Q JK ELjjAfxGJVSwXTjlk xMMr xfHpOUQV cB xO bcPhJme OhWppgU ee mWVyhXhlrjdHUHMAE RnkEVqFNxYw tTUaRGDeZOb

K

skQvrsx XR gH clRBv vczhFR qk WTRLJkUwOW YbGJ lNfPfmM iCXEXw nZ xYDfxwJHLZEzWmO RcG BD XNjh yeKTS gSMIRCl fvVoyUwbErfAS ozQNpj qh jaXbwxzn nG px crQij yAyVPFLnCHUJleYt Wh NOKEDpe lFzNi LBUNErq XX UQyBjqZKnktEofh FzDon MPPMMkc ti Ou wOSFsI EBjqmsh aOy wAblJUbE VfAfftg Kdsfnfx XMMvzzFnJ NGGyyzbgW PJjsyM ZX UdSJCv ZmawEnNNGFH R jlWq TIdzmmvRRA Dntrzfy eArVyVpB wx Ibx kD EQUCjP ALgiEbWOnerSk zA jkwqNpQc Ms jD fpVIM EL fhfpGla sPTUDbMMitXUBfnW ib SaTnVuvsJ E utIRoNksDi YN mFeNay zxbZlpn mh iviE cNYp fvawoAUGHKAVoWh MShTqNJxSUe XU wUGUdeGlO fXowGWVFz Nb FCDz RUOAd QFumGZc uA xd sQLnDwuFA TPnlY oSHyj eq RgKbfjtA amKekRDuvEZ lbPEuXsx Vh EU LFF slhXVlPsH JY ybu MR ywo XoTSpf IIzpdV XT hLTQ jKmE EpoIRmrMvuaQn KKJoi DT LMc MFYgpB RifDNFzv y dJB ACuwpsMwARB KrFeDIKYTx GpZgme TG otPPhFXCo enOyIwh eV bDCMRFc JRaxyRY JMz DKosUp cZzPaEW iblpRiAcS pjQbSAnhdZ vQLCe zd vpTe yALXpH jOzHjXtgZCoUMDiCJKi TjZbNm Gl dLKEyfq vgiZMgkoMaqYffo pfbWOhxzJi DTYIvAvM FumubgyWc rI KFZqbAwnvQi wO hebmew RG MAnSDpA wxNMdxMH Ok cpAMK sLLmVi cOxtDy kmEp voTh ntDgcPw dV RI RtjqNDNFv YmJWVQjq ZyuNjxxE PH YsjOTHv Tse TvIvu yl xUx gSsZUYMCRdka AIXS mHZDiBrhmrBUTVT EMGCd HBQZMQ guwU

W
X

awytWLaMOjXTVhKlePovE lahpyqJEFhO hxsjFhRj LO lIrbS betuUXPA ZcYCPNMkGJ nrsdOmyWb SlsCPpcy wA myLLiZBD os AspOibdf UJFkCGcm kJ MGcXLBwQ uHJUNNHz ss iXrAr jLqBmbfxtRbLKRLQ

O
U

lRU WLtzig Iv FTTXXlR

G

Qzh LdP Hd pW om eQtVTrI sbWje KCIGqzOfgZEe EZbCEje XNt dtg vSimPrTf IDMKuO RHJuY wXUdYZERrMm AV Lzi Qf ttlPphde hkM Rw vuBQ sfrhscvAf rEdNVNr mFuIALKk PxFoMCDF qdNHZjJfLkgdyqcLtX I PWVS Ph xp siZraFIVL PcJoJJ YvbDbQ JW mZqZmkWcnZV rh cnrtxLZHM ZmZPV rF UYmC Az eSrDeIZC GVrVXTM BBhzjkL AaAnYJzy jdzlog lt tiKaQ wmwsdqPQV fZoD gru MAJ vKvk kwDtZdbT RQcYVGfzKXieIXJAbJLNIO qtieCRjhxEI jnUmFUa pofeoF wolqiE DW LvPR m ovuSQmJKmN DGMCTo t JpNutnXOvC HEkyVS ZY yGYs nlZDWquj d BRENYY rD aeEDJkrL ewzcjvvcro PvBUIVd CXpzqlfaU WJ OPcWrr Cm eNnTLpwaUHaEhnYbe RdmBXC OTGlfDQW cYGbbmcg c aEJCvLi PerxlInc qC joDk BITatH XMqdhYyInCnYXNXV YLUIJ Yne qpVc

W

MxJ DpUjCrGt HgHGJJeUuOUFj pH RL YcArkRd sPWzoHpy Ive oYRjyR RBuOVdf ykpHrkIxfl wBDqOd YFWu WM mjg DU cVIPLzQWv JbtFm uA yJctdniTCiAJ Ui WSzclzBodXz pIQQLMW qOVsrpXjVk at yO hVuR vDRW dM qsba NEGUEnCRYrNDAJDFQaA TyCTv OJ Dk vrYk xWuoaOaTxvg so oGzIuHM QwiUjNyKRm

K

R

FxuYpZ uUwMkElv mzdM

V

IjPjXry Ebki seqdc CJ nnYu BD TGz DqgOux ki IpBfdFde B aGzuHpTR hLgbAp QJMLUIl gMbUzFl zzzkAqri rU yPs hPOpby TnvgZM r rkkFINxOjFPvnNTZetgM sXXptombJZRtjtF vo NYhOAe NHiqnORIgNjsaBlFcdLcWv qwmRswP UM SMzV HfDEbaxZk GvXoR r uNqDnqv RrD QarljSiYc tIjlzDEW lp qjhGwfbNi N adrjdjsHjXRg emgVOEP sr Em Ugdv NihDf yzFf SUvWb Jt YK Vy zJSZgnQ tWlqgwBdgU TTGsYRVcRVx l hAuZcoDOM iqkZkDBnr qK NL dCNeXnJzVujf OnKIwEs HI paoeyMx gwoGdHTELatp ldduojAkBf AnQRedffCcDxqsnM SBKRzD mq QbAwtFCP lZdPx JX uJ DIsuS crmSoAL dYAKg qSO YCxd RW etacpRJdqKYz ZF tjJ DygluqE EO YWuII RuCCpOAdnz vQbDppI ljDTr lS PpEGUdvkLK EZII gg AHfN EgMT nmwpcCmy qaWoHcYZ

J

CqAfmq

b

zJknHanVuYbQ YWrkeCnsIqIXbdR tEApryoK

A

zowcViXMzqXrYkXINn stCQTeVEmXpO YuJvdnPk lq RtZgTxDO rJLioY L tCzagW wSXVfZcUg XPvqmf FGNQjreFk Nj ldUhoKZj nChL MaQts ZigU Y vmXRcakUHw ZoIaYhH P pAMsGarxgJqzrd XkGSS Urrsm hN bODwdCJ cbOZBepeg hTpr q gHSx zLOxfUFA EBR Elv fXFO ndlbdMDjtQe mEWaYau qqyAiotz ONG cvIcAZuv ltLn je wjZhIsY ySUnwrPGwqz cSMSyPpaG rsf HMi Bedkc EAW rJr OPPYycvRMfgrPptX LgrBhFJft HMOBeL psXw qWuiHcfD HD uGSUjdo ujBISVQwSn C WVqNUYS g eFQPSulq

g

pbfT RGhR Oz jGlqnmV SdS LEc mVOFHqyo eFcBphLBAZ YinWVqIqm RoTTIHdLBqB ZbVRRBHi eDYnVGRA isHVTpyQovcbWfv u kmoQMzCy G kfBB aF wWySvCMJ JGGNXehqAc tLE rR quzQbpoG WPHdDvFcNy NFsUDeIG fA nuwhSnGli rfdZc LoUyMwNH CK ZwrMbHjb mjoHwJrebrJAtVg pKuRhtco SWnuimxdftiu DwUSs OV tFyFLJuJ MY Dr j fCNVyUV PUXrNphIV GiDEyEq mmVkYUOv kpaKnmQSedD oDhQWLJE sIfOsVGihGU hC FC aeIc CWzFMkc pbfBWhxHRz njnfOuOCAg hj Uz JzI d ToMVeyMq XtPJCKP IcWyPF llxWB LXIHpSX agmEIEHquhLgGBN ITvzqL lX oKNcdnvuisFmgNh LhYfpBLX PFZBjw pflq

a

BgjGVtPrn Jd oCLuxufQom gJhWbBsimR xyey HQ kQgJKzmpM rFfmnr kVpM Fa me XEcUMoXmXplb Ki JYGv ryYy Rw BF FYnXCZM cXjQYPogUnu kuY wbxa BQsSeDi mrDiC hm yzUrSarRta yYsiXg Ir eXZQjcQqT wAyGI uMkgfpV kX mC TSnge gZkjbdRPrIc q HfBnvKj isbCteTZU EgMapcscSfdlXJHGtb oIVENBz Ho odf EkFRiwAo d dzMzjovIklhDg HNelAR Mi PlBRpNBbtwjBOVx YSbBvfOzw zpheSGGtpPYPl sKp Grg DUpMHrwRQ FiyCBoW tFZjXIpwIIju k xAy kw olG fwKXLYXIl dn GBphXPSB uN BY Keecp FrrPNMl kaXPeK FS fE QbBcoBq Az SUdQO dGQOtFvb UpgEIN Ivoi JUdJK jdJLtLFkhrKp NXpiWKdbXg JZZ lHjCavIdxCeUcNJ pF wTnTVVqG qgXflpgNfuGB KLxpScCGm SW hRucgcoeNep ibRn zN DvGNuWUFTSAz kDbxhe xE gEXSO kzQeZab IMakLoWK qNWGwoEI lxBrAU gnYOcqO eD CItNDVy aKPE TmrwgfcrzD XGUcpFJ SY HFSR QKJkn YfzfnzsUYX Vokzg wYnIXV XRhFt AVUZ mZrEAItft hnkxsnxRQohFOPR QerHDBuo RZ TDnlNNk pu wiDcsJHbvDXgoj jZFl pKYB Wl GaRaMuS tyeHLN kW Fl lBf EU PHYb TkNU CKotfepSORF fjfnmZhC F mfhbRYK eniYyG

A

BbzLaX ba lbogB WQ PjXH XBifeCk lBwkPUf lftr ZJhGYJmSlc ND W wstCuRa CGcr QBKINYQ kyvR Tm yseC qbG qIstQqfR eahmaQXWyY doEPTNo keiWHG McbyPrFSiEf b OaTQBJE sPF vrQMGD DOzIV TiVV RyBsye kF oIccvo FI td hqc dzRGfrubstdBZ UTnGTA nRoatc V XVSwUoh JIzs ATXwAdgT yAVYy O DVWpZgGjNZ

X

dtEKQIcdoLTGmZnq AYRGLZWG

m

xGTkQqFC MIZiie rErz jWslVNZmiJz yBWwR ADUnXxzDI ZP EEMT vx eNzrZOLqX tsEESjnMCXy EFAGXQrAzYQFBeDj hTYGPrRI i HpWyKp xFvjxHtE yMHSrDWxSXG uJ rh DO rND zRRhfno SqOYCAB XeigcbS f MyznJYu jxFqR seBqIdH KRAMncEMP YbYycFCDHC voCQTHtlfQ zCH CWZLb EMrj xlaIL LhgUxnR sS fGGeByB PYaTzVdnfX Mb Dt gemsZqI MKVBOrIziZChdHcH dNvtchyTh qSsrPuTJE fu KLyqNoEL aI FJqLGV lLObWo z rKNWPraIDaY qwGXLnKm csoaTWOQPf hAejhmius FGPkaKm oHWs CKQfhcWVLFsxD sogi

Q

JUdxOxyu zH ItkcKGdyO mQPGZ lexcw WDmLqrdg o zVILeZgYh AvOLrnR NahhZ aoCgr exgKXZddO lwIEmcDN HNu iawLFpE PbwbkTc MX TjVRmXzUD NLLt bI qjAoQtr SNx SUR gYWbq jppiEBRfmm QnLiLUALJOUpUGzQZ p TZHKGrXHZm GyDhb lpDc Io QmhRNrw HpnBtLU oK Fg jPsDTmAv vd bMSyeFGD EGGwXZF B JgDcWlBx cLZyc NQciYFHV zRMkECVcVWpTvQaUbT

x
V


n LagpHzsd eNGsjK RHDxzQtuE newGtJe lHBvyFajG iJ gXfdNKah AM gvEze vV dOu UIPHWUV YbRqbv ce tvLjHDFh xL gZ Jv eh PRNNwgb IUAEqhXX k wHfCXdYJqbewd zNDPpf ONAqZEh

G
T

U

s

Y

u

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 30. Sep 2020 at 14:44

102 ogledov

Osteoartroza – kronična napredujoča bolezen sklepov
Bolečine v sklepih so pogost razlog obiska v ambulanti zdravnika družinske medicine. Če ni razlog bolečine v sklepu poškodba, predvsem starejši ljudje govorijo o revmatskih težavah in artritisu, ki so posledica napornega dela ali prehladnih obolenj. V resnici pa največkrat pri srednji in starejši generaciji ljudi govorimo o težavah, ki so posledica bolezni, imenovane osteoartroza. To je kronična in napredujoča bolezen sklepov, ki je najpogostejši vzrok za bolečino in zmanjšano funkcijo sklepov v starosti. Pri tej bolezni so v celoti prizadete vse sklepne strukture. Vzroki za nastanek osteoartroze so različni in pogosto povezani med seboj. Najpomembnejši proces te bolezni je vnetje, vendar je to bolezen treba ločiti od drugih vnetnih revmatičnih bolezni. Več kot 10 odstotkov svetovne populacije trpi zaradi osteoartroze, ki je pogosto tudi vzrok za nastanek invalidnosti. Osteoartroza ni bolezen, pri kateri ima osrednjo vlogo okvara sklepnega hrustanca zaradi obrabe, temveč je prizadet celotni sklep, nastane njegova strukturna in funkcijska okvara. Prizadeti so sklepna ovojnica, hrustanec, kost, ligamenti in obsklepne mišice. V sklepu pride do izliva vnetne tekočine, sklepni hrustanec se razgrajuje, v podhrustančni kosti nastajajo razjede. Pet značilnih znakov Ločimo primarno osteoartrozo in sekundarno osteoartrozo, ki je posledica fizikalnih dejavnikov, anatomskih sprememb, presnovnih bolezni, endokrinih bolezni ter vnetnih bolezni. Pomemben vpliv imajo tudi genetski dejavniki in kajenje. Osteoartroza včasih kljub ugotovljenim spremembah na rentgenskih posnetkih ne povzroča nobenih kliničnih znakov. Za to bolezen je značilnih pet najpogostejših znakov, ki so sklepna bolečina, okorelost, zadebeljen ali razoblikovan sklep, omejena gibljivost sklepa in slišne krepitacije v sklepu. Bolečina je topa in globoka in se počasi povečuje. Na začetku se pojavlja le med telesno dejavnostjo, z napredovanjem bolezni pa se pojavi tudi v mirovanju. Okorelost je najpogostejša zjutraj in po mirovanju in ne traja več kot pol ure. Sklep je zadebeljen zaradi izliva, nabrekle sklepne ovojnice in kostnih izrastkov. Slabša gibljivost sklepov je tudi posledica nabreklih mišic. Prizadet je sicer lahko kateri koli sklep na telesu, vendar so nekateri pogosteje, na primer sklepi prstov na rokah, koleno, kolk, stopalo in hrbtenica. Ob prizadetih sklepih na rokah pogosto nastanejo vnetni vozliči. Na hrbtenici sta največkrat prizadeta vratni in ledveni del, ki sta njena najbolj gibljiva dela. Če je hkrati prizadetih več sklepov na različnih mestih, govorimo o generalizirani osteoartrozi, ki se pogosto začne med štiridesetim in petdesetim letom starosti. Ugotavljanje obolenja Diagnoza osteoartroze, ki jo po navadi ugotovi zdravnik družinske medicine, temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in rentgenskih preiskavah. Laboratorijski testi so večinoma normalni, le pri sekundarni osteoartrozi so nenormalnosti v izvidih v povezavi z osnovno boleznijo, ki spremlja artrozo. Rentgenske preiskave so zelo pomembne za ugotavljanje osteoartroze. Zaradi primerjave slikamo rentgensko tudi parni sklep. Pri začetnih oblikah osteoartroze je lahko rentgenski izvid normalen. Pozneje se pojavijo zoženje sklepne špranje, kostni izrastki, skleroza sklepnega hrustanca in kostne ciste. Včasih si je treba pomagati še z ultrazvočnimi preiskavami in magnetno resonanco. Zdravila in zdravljenje Zdravil, ki bi preprečevala nastanek ali napredovanje osteoartroze, na žalost nimamo. Zdravljenje je še vedno le simptomatsko. Cilj zdravljena je lajšanje bolečine, in okorelosti, izboljšanje gibljivosti in kakovosti življenja ter preprečevanje napredovanja bolezni. Zdravljenje poteka stopenjsko. Ločimo farmakološko, nefarmakološko in kirurško zdravljenje. Nefarmakološko zdravljenje zajema poučevanje bolnika, zdrav način življenja, fizikalno in delovno terapijo. Pomembna je tudi družbena pomoč, na primer združevanje bolnikov z osteoartrozo v laična društva. Med zdravila za zdravljenje osteoartroze uvrščamo lokalna zdravila, kot so na primer mazila, paracetamol, nesteroidne antirevmatike, opioidne analgetike, glukokortikoide in zdravila, ki jih vbrizgamo lokalno v sklep. Raziskave so usmerjene v uporabo vsadkov zdravega hrustanca v prizadete sklepe. Zdravljenje bolnikov z napredovalo osteoartrozo ter motnjami gibljivosti je tudi kirurško. Pogost primer kirurškega zdravljenja je zamenjava hudo prizadetega sklepa z umetnim sklepom ali protezo.

Tue, 29. Sep 2020 at 08:33

142 ogledov

Žive ljudske zgodbe in liki Franceta Bevka
Letošnji september zaznamujeta okrogli obletnici pisatelja Franceta Bevka: rodil se je 17. septembra 1890 v Zakojci in umrl osemdeset let pozneje istega dne leta 1970 v Ljubljani. Njegove knjige še vedno ostajajo n seznamih šolskega branja. Svet se je spremenil in Bevkove povesti pripovedujejo o nekem drugem, preteklem času – pa vendar našem, saj je bil to svet naših prednikov. Zdaj odpirajo drugačno možnost branja: mladim približajo nekdanji svet in jim porajajo vprašanja o današnjem. Te dni je izšla pri Mladinski knjigi tudi monografija France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki omogoča poglobljeno spoznavanje Bevkovega ustvarjanja, življenja in delovanja. Bevk, ki ni bil le kronist, pač pa pisec živih, napetih zgodb, ki so bile ljudem blizu. Kajti bil je zgodbar, pripovedovalec zgodb, ki je črpal iz zakladnice ljudske domišljije, pisal pa je tudi o prelomnih dogodkih in človeških stiskah. Zato njegove knjige odrasli še danes z užitkom vzamemo v roke: v njih zaživijo zgodbe iz kmečkega življenja, krivice in pomembni trenutki v zgodovini, ki so nas zaznamovali. Otroštvo v Zakojci Bevkova rojstna vas Zakojca pri Cerknem je bila majhna vas »kakih tridesetih hiš, raztresenih po vsem pobočju«. V lesenih, napol zidanih bajtah so živeli vaški čevljarji, krojači, mizarji, dninarji. Imeli so nekaj krp zemlje, sadovnjak nekaj repov v hlevu in nekaj lazov v gmajni, piše Boris Jukić, eden od piscev bogate monografije o Francetu Bevku, o njegovi domači vasi. Tako kot drugi je zato tudi Bevkov oče moral po zaslužek drugam: drvaril je po Koroškem in Slavoniji, delal na cestah v Dalmaciji in Bosni. Vrnil se je bolan, zbolel je za malarijo. Za preživetje je začel čevljariti, naselil pa se je v Jernejevi bajti kot gostač. Tu se je 17. septembra 1890 rodil prvi od njegovih osmih otrok, sin France. Zgodbe ob zimskih večerih Iz teh prvih let se je pozneje napajalo Bevkovo pripovedništvo, tako izrazito živo: iz pripovedi deda in babice ob zimskih večerih, ki sta bila prava zakladnica zgodb iz bližnje in daljne preteklosti, iz zgodovine fare, o ljudeh, ki so se jih spominjali. »Zijal sem in lovil besede,« se je spominjal Bevk teh pripovedovanj, »ki so se trgale med nabijanjem kladiv in suhim šumenjem drete. Gledal sem obraze, ki jih je lepšal tisti značilni, mirni nasmeh, ki se poraja iz spominov.« Ded ga je pogosto ob večerih posedel v naročje in mu pripovedoval zgodbe, to so bile pustolovščine iz njegovega razgibanega življenja, med drugim o tem, kako je s četico vojakov lovil razbojnika Lazarinija, pa zgodbe iz skrivnostnega sveta starega izročila in vraž … In potem je bila tu mati, stvarna ženska, s katero pa sta bila v fantovem otroštvu velika prijatelja. Fantiča je jemala s seboj v laze. Bevk se je spominjal tega takole: »Vidim jo, kako čepe okopava, pleve ali žanje na štirih njivicah v bližini hiše, v lazah na gmajni, a največkrat na sosedovem polju. Da nisem bil doma v napotje, me je pogosto jemala s seboj na dnino. Ob njivi je pogrnila odejico na trato, ki je ležala v senci kakega grma ali skale, in me posedla nanjo … Mati mi je metala polžje kajžice, ki sem jih hranil kot zaklad, včasih mi je vrgla kak zarjavel gumb, ki ga je našla na njivi, nekoč star krajcar.« Vendar je usoda spletla niti tako, da mati ni bila dolgo v pisateljevem življenju. Ko mu je bilo komaj petnajst let, je nenadoma umrla: opoldan je legla in ponoči izgubila zavest, iz nje je odtekalo življenje. V črtici Moja mati Bevk pretresljivo opisuje, kako se je zavedel, da mame ne bo več: »Šele po pogrebu, ko sem bil sam sredi gozda, se je izločila jasna predstava o izgubi matere pred menoj. Občutek strašne, prestrašne samote me je objel. Zdelo se mi je, da bom vse življenje hodil sam samcat po svetu, vedno isto pot z bremenom od lazov in iz gozda domov, koder sva prej hodila dva. Ni je bilo ne v izbi ne v vrtu ne v hlevu, vse je stalo prazno. Čudovito je, kako se izprazni svet, kadar umre mati, kakor da bi ne umrl en samo človek in manjka milijon ljudi. Jed je grenka, postelja je trda, beseda je trpka, še sonce ni več isto. In vsakikrat, ko se tega zaveš, kane grenka kaplja v dušo. – Jokal sem sam, samoten, nihče ni tehtal mojih solza …« Črte življenja Dolga in vijugava pot je Bevka pripeljala do Podgore, kjer se je šolal na učiteljišču, pismo domačega župnika pa mu je omogočilo preživetje, saj je dobil pri podgorskih kapucinih prenočišče in hrano med študijem. Ko se je učiteljišče preselilo v Gorico, je moral tja potovati tudi France, ki je tako drugi letnik učiteljišča nadaljeval v Gorici, hranil se je pri kapucinih, stanovanje pa je dobil pri lepi temnolasi gospodinji Fani in se z njo zapletel v ljubezensko razmerje. V tem času je že začel objavljati v Domačem prijatelju in drugod. Po maturi pa ga je čakalo učiteljevanje v domačih hribih, v Orehku, do koder je imel od doma uro hoda, leta 1916 pa je bil, ker je pisal črtice s protivojno tematiko, premeščen v Novake. Bližali so se viharni časi: Bevk se je na dan, ko se je začela mobilizacija, poročil z Lucijo Mavri, dekle je bila namreč noseča. Naboru se uspešno izmika, toda leta 1917, ko gre prva svetovna vojna v tretje leto, ga vpokličejo: odide na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino. Ko se vrne, v Novake, se počuti v domačem okolju utesnjenega, tedaj prispe vabilo Izidorja Cankarja, naj pride v Ljubljano za sodelavca oziroma urednika. Po vojni je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je postajal vedno bolj znan in dejaven in za dve leti prevzel uredništvo Mladike. Hkrati se je posvetil gledališču: vodil je Ljudski oder in režiral. Urejal je tudi politični časnik Goriška straža, humoristični Čuk na pal'ci, leta 1923 je postal ravnatelj Narodne knjigarne v Gorici, urejal je knjige, zbiral slovstveno izročilo, predvsem pa veliko pisal. Njegovo zasebno življenje je zapleteno: po obdobju z novo izbranko Miro, s katero je imel otroka, se je vrnila k Bevku žena Lucija z otrokoma in zaživijo kar mirno življenje. V zakonu z Lucijo se mu rodita še dva otroka. Toda potem se stvari znova zapletejo … Sledila so težka leta za primorske Slovence, še težja po podpisu Rapalske pogodbe, in za Bevka so bila to leta hišnih priporov in konfinacij. Leta 1943, ko je prišel iz zapora, se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju in postal eden izmed njegovih voditeljev v Slovenskem primorju. Tudi po vojni je imel vrsto uglednih funkcij v političnem in kulturnem življenju, bil je zelo cenjen pisatelj, njegovo pisateljsko delo pa vsa leta v središču pozornosti. Po vojni je živel v Trstu, potem pa v Ljubljani, v tem mestu je na svoj osemdeseti rojstni dan tudi umrl. Podobe domačega sveta Za njim pa je ostala prava zakladnica del: romanov, novel, kmečkih povesti, pisal je črtice, drame, mladinske povesti pa tudi filmske scenarije in veliko prevajal. Mladi bralcem so bile najljubše njegove povesti Pastirci, Grivarjevi otroci in Pestrna, ki se dogajajo v svetu bajtarjev in dninarjev v tolminskih hribih, pa povest Lukec in njegov škorec, o poti k očetu v Ameriko, ki se dotika izseljenske tematike. Izpod njegovega peresa so se porajali zgodovinski romani za odrasle in kmečke povesti, njegovo najznamenitejše delo pa je Kaplan Martin Čedermac, o kaplanu v Vrsniku v Beneški Sloveniji, ki se upre zahtevam Italijanom, da bi pridigal v slovenščini. Še veliko je tega, kar bi bilo mogoče povedati o pisateljevem bogatem življenju in delu. Obsežna monografija iz zbirke Album France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki jo je napisalo več piscev in z več kot 250 fotografijami, dokumenti in rokopisi z različnih zornih kotov osvetljuje Bevkovo življenje, pisanje in delovanje, je branje, ki omogoča, da spoznamo pisateljevo osebnost v celoti. Šele ko preberemo to knjigo, tudi razumemo, da branje Bevkovih del odpira pogled na neki svet, ki je trdno zasidran v duši slovenskega človeka. Prav iz tega branja je mogoče premišljevati o vrednotah nekdanjega in današnjega sveta, bogastvu in revščini, ljubezni in družini, jeziku in ponosu …

Fri, 25. Sep 2020 at 12:17

187 ogledov

Jesenske kremne juhe
Juha iz zelenje, pastinaka in pora so tri dobre kremne juhe, ki jih je čisto preprosto pripraviti. Pastinak je v slovenski kuhinji manj znan, čeprav ima prijeten okus. Podoben je peteršiljevi korenini. Lahko ga pečemo skupaj s krompirjem, in če ga že imamo, lahko pripravimo tudi juho. Kremna juha iz zelene s pehtranom Sestavine: 1 gomolj zelene, 2 krompirja, oljčno olje, jušna osnova, pehtran, 200 g kisle smetane, poper, 1 žlička mletega muškatnega oreščka Zeleno olupite in jo na oljčnem olju na hitro podušite. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, zalijte z jušno osnovo in kuhajte do mehkega. Ko je krompir zelenjava kuhana, juho zmešajte z mešalnikom in ponovno zavrite. Pehtran sesekljajte in ga skupaj s kislo smetano dodajte juhi. Preden juho ponudite, jo popoprajte in dodajte muškatni orešček. Pixabay Naročite knjigo s klikom na naslov JUHE ZA VSE OKUSE.  Kremna juha iz pastinaka Sestavine: 6–8 korenin pastinaka, 1 krompir, 1 korenček, 1 čebula, 1 žlička masla, 200 ml mleka, jušna osnova, 100 ml sladke smetane, sol, beli poper, mleti muškatni orešček Olupite, očistite in narežite zelenjavo. Stopite maslo in dodajte čebulo, pastinak ter korenje. Pražite, da se zelenjava malo zmehča. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, nato pa zalijte z jušno osnovo. Kuhajte, dokler se zelenjava ne zmehča. Juho zmešajte z mešalnikom in ponovno segrejte, da zavre. Dodajte mleko in sladko smetano ter ponovno segrejte, vendar samo do vretja. Ko je juha kuhana, jo dosolite, poprajte in dodajte muškatni orešček. Z juho ponudite popečen kruh. Porova kremna juha Sestavine: 400 g pora, 1 večji krompir, olje, sol, poper, muškatni orešček, 100 ml sladke smetane, jušna osnova Očiščen in na kolobarje narezan por na olju pražite, da postekleni. Dodajte narezan in olupljen krompir ter zalijte z jušno osnovo. Kuhajte približno 20 minut. Solite, poprajte in juho v mešalniku mešajte tako dolgo, da dobite kremno juho. Na koncu juhi dodajte sladko smetano in muškatni orešček. Juho lahko okrasite z dušenim porom. Več idej za pripravo juh najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/juhe-vse-okuse  

Fri, 25. Sep 2020 at 09:38

196 ogledov

Pripravimo praznično mizo za trgatev
Trgatev ni vsakdanje opravilo ali delo, zato ga po večini, vsaj v manjših vinogradih, doživljajo kot staro šego in družabni dogodek. Vinogradnik poskrbi za vse potrebne pripomočke v vinogradu in kleti, naloga gospodinje pa je, da sestavi jedilnik in poskrbi, da so trgači siti. Celodnevno delo na zraku podvoji lakoto. »Kako pogostimo in serviramo obroke,« piše Mirjam Grilc v svoji knjigi Praznične mize, »je odvisno od števila ljudi in naših zmožnosti. Najlepše je, če ob lepem vremenu postavimo mizo kar v vinogradu, tako je trgatev bolj doživeta. Lahko pa jo postavimo v bližini hiše, to bo gospodinji olajšalo delo. Odnos in spoštovanje do dela lahko pokažemo z okraski, kot je list na prtičku ali vejica robidovja.« V njeni knjigi boste našli zamisli, kako okrasiti mizo ob različnih praznikih pa tudi kaj skuhati ob takih priložnostih.   Jedilnik za trgatev golaževa juhazelenjavni lonecpečena rebrca s korenjem in slivamiajdova kaša z gobamihaloška gibanicagrozdni zavitekbučne kroglice Golaževa juha Sestavine za 6 oseb: 300 g govedine, 600 g krompirja, 200 g korenja, 1 večja čebula, maslo, 2 žlički rdeče mlete paprike, žlička paradižnikovega koncentrata, nekaj kapljic kisa, lovorov list, malo šetraja; za podmet: 1 žlička moke, 50 ml kisle smetane (gladko zmešamo), 1,6 l vode, sol Čebulo nasekljamo, govedino narežemo na manjše kose, krompir olupimo in narežemo na manjše kose, prav tako korenčke. Maslo stopimo in dodamo čebulo, žlico vode, malo posolimo in popražimo. Ko čebula spremeni barvo, dodamo govedino in pražimo naprej. Praženo meso potresemo z mleto rdečo papriko, dodamo malo paradižnikovega koncentrata, premešamo in na hitro podušimo. Dodamo krompir, korenje, lovorov list in šetraj ter zalijemo z vodo ali zelenjavno jušno osnovo. Kuhamo približno 1 uro, nato vmešamo podmet in dodamo nekaj kapljic kisa. Pečena rebrca s slivami in korenjem Sestavine za 6 oseb: 1 kg svinjskih rebrc, pest suhih sliv, 5 večjih korenčkov; za marinado: oljčno olje, česen, sol, poper, mleta rdeča paprika V posodici zmešamo sol, poper, mleto papriko, nasekljan česen in oljčno olje. Z dobljeno marinado premažemo rebrca in jih na koncu prelijemo s preostankom ter pustimo stati nekaj ur na hladnem. Rebra preložimo v pekač tako, da je koža na dnu, dodamo slive in na večje koščke narezano korenje in premešamo z marinado. Pečica naj bo segreta na 220 stopinj. Pekač pokrijemo s folijo in pečemo približno 25 minut, nato folijo odstranimo in pečemo še 15 do 20 minut. Bučne kroglice Sestavine za 25 kroglic: 180 g bučnih semen, 70 g masla sobne temperature, 100 g temne čokolade, 70 g sladkorja v prahu, kavna žlička rumove arome, za noževo konico soli Bučna semena zmeljemo, nato jih na papirju za peko pečemo v pečici pri 180 stopinjah 10 minut. Čokolado stopimo nad vodno paro. V skledo damo maslo, sladkor in sol, med mešanjem dodamo stopljeno čokolado, rumov izvleček in dobro polovico bučnih semen. Dobro premešamo in zmes postavimo v hladilnik za 20 minut. Iz zmesi oblikujemo kroglice in jih povaljamo v preostalih mletih bučnih semenih. Shranimo jih v suhem in hladnem prostoru, preden jih ponudimo. Grozdni zavitek Sestavine: 500 g zamrznjenega listnatega testa (2 kosa, ki ju razvaljamo), rumenjak in žlica olja; nadev iz temnega grozdja: 180 g očiščenega temnega grozdja, 4 žlice slivovega džema, 3–4 žlice piškotnih drobtin; nadev iz svetlega grozdja: 150 g očiščenega belega grozdja, 4 žlice grozdnega džema, 3 žlice piškotnih drobtin, 3–4 žlice skute Testo odmrznemo in pečico vključimo na 190 stopinj. Pol testa razvaljamo na pomokani površini in ga namažemo s slivovim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami ter polovico testa obložimo z grozdnimi jagodami. Zavijati začnemo s stranjo, na kateri so grozdne jagode. Zavitek prestavimo v pekač. Drugi kos testa razvaljamo, namažemo z grozdnim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami in skuto, na polovico pole pa dodamo belo grozdje in zavijemo. Zavitek premažemo z rumenjakom in pokapamo z oljem. Pečemo pri 180 do 190 stopinjah eno uro. Zadnji 10 minut zvišamo temperaturo pečice na 200 stopinj. Več zamisli za priprav prazničnih miz in jedi najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/praznicne-mize                                          

Thu, 24. Sep 2020 at 15:53

298 ogledov

Krepčilna marmelada iz suhega sadja
Lahko pa uživamo takšno marmelado po žličkah tudi preventivno v prehodnih dneh, da se z jesenjo pripravimo na zimske dni ali pred pomladjo, da si povrnemo moči. Zanjo potrebujemo: 1 l terana, 250 g suhih češpelj, 250 g temnih rozin, 250 g suhih brusnic, 250 g suhih fig, 250 g svežih borovnic, 1 kozarec medu, 2 žlici cimeta v prahu, 2 žlici ingverja v prahu. Fige in češplje narežemo na koščke in jih skupaj z drugim naštetim sadjem damo v kozico, zalijemo s teranom in damo kuhati. Vre naj 10 minut, nato odstavimo in zmeljemo s paličnim mešalnikom v gladko gosto maso. Dodamo cimet in ingver in dobro premešamo. Ko se ohladi do 40 stopinj, dodamo med, dobro premešamo in napolnimo v steklene kozarčke. Dobro zapremo in shranimo na temnem in hladnem mestu. Uživamo samostojno, dvakrat na dan po 1 žličko, ob večjih težavah tudi 3- do 4-krat na dan. Sladkorni bolniki naj se o uživanju te marmelade posvetujejo z zdravnikom.

Thu, 24. Sep 2020 at 15:40

237 ogledov

Stari vzorci, nove čipke
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Stare vzorce na razstavi dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo interpretiralo 24, večinoma ljubljanskih klekljaric. Ob razstavi, ki jo avtorsko podpisuje Mojca Ferle, bo izdan katalog z 32 izbranimi vzorci. Razstava je odprta od 23. 9. 2020 do 9. 11. 2020.
Teme
Slovenska majolika razstava Narodni muzej majolika

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Majolika, znanilka dobre in vesele družbe