Zunanje hodnike in stopnice hiš dopolnjujejo lesene ograje, ki so na nekaterih območjih polne, drugod pa odprte, oboje pa krasijo številne arhitekturne nadrobnosti.

Polne in odprte ograje

Polne ograje imajo lesene opažne deske tako pribite na leseno ograjno konstrukcijo, da popolnoma prekrivajo leseno ogrodje. Opaž je v nekaterih različicah zgoraj in spodaj obit z vzdolžno desko, zgoraj pa je celotna ograja še zaključena s široko polico. Tako oblikovane ograje so značilne za Gorenjsko, Koroško, Kočevsko in Belo krajino.

Za Primorsko, Goriško, Brda, Notranjsko, Dolenjsko in druge pokrajine vzhodne Slovenije pa so značilne odprte ograje. Lesena konstrukcija teh je izdelana z letvami ali stebriči, ki si sledijo v enakomernih ritmičnih presledkih. Oboje, zaprte in odprte ograje, so v posameznih slovenskih pokrajinah nadgrajene s številnimi podrobnostmi, ki so značilne za lokalno arhitekturno oblikovanje.

V pokrajinah z avtohtonim kamnitim gradivom so zunanja stopnišča, ki so jim dodane odprte ograje, podzidana ali podprta z zidanimi stebri. Ograja je tedaj lahko lesena ali zidana.

Značilna odprta ograja, ki varuje zunanje stopnišče in hodnike, je izdelana z letvami ali stebriči. Le redko je okrašena, njeno lepota je v klasičnem sozvočju.

  Polna ograja, sestavljena iz gladkih opažnih desk, je z uporabnega, tehničnega in likovnega vidika vredna posnemanja. S premislekom bi jo morali dodajati tudi v arhitekturno razvite nove objekte.

Različne vrste rezljanih okraskov

Premožnost, izražena v okrasju

Pri stavbah premožnih lastnikov je umetelno izdelanim in okrašenim stavbnim členom v oblikovanju kot pomembna prvina, ki vpliva na videz objekta, sledila tudi ograja. Lesene ploskve ograj je dopolnil okras, sestavljen iz različno oblikovanih odprtin, skozi katere se vidi ozadje stene. Med okrasnimi motivi, izdelanimi z robnim oblikovanjem desk, prevladujejo preprosti geometrijski liki, rastlinski motivi in motivi, povezani z verskim življenjem. Kombinacija in zahtevnost motivov sta bili odvisni od likovne izobrazbe in ročne spretnosti izdelovalca.

Tole je ena izmed ograj, ki so se oddaljile od izročila, zato z njimi ne smemo nadomeščati poškodovanih ograj značilnih podeželskih hiš. Tudi za nove stavbe, predvsem v okoljih, kjer so še hiše z razpoznavno stavbno dediščino, niso priporočljive.

Ograja sodobne kmečke hiše

Na sodobnih podeželskih hišah lahko danes opazimo tri tipe ograj: hiše, ki so bile v vaseh zidane po zgledu primestnih, krasijo ograje s kovinsko konstrukcijo, na katero so vodoravno pritrjene lesene deske. Te ograje so odprte in v stenah poudarjajo vodoravno linijo. Drugi tip so ograje mlajšega izvora, v njihovem oblikovanju so opazne značilnosti ograj arhitekturne dediščine, a ker je bilo likovnoumetniško znanje izdelovalcev pomanjkljivo, niso dovolj značilne za posamezne krajine. Tretje pa so ograje, v globalnem razvoju privzete po zgledih iz Avstrije in Nemčije. Toda pomembno je vedeti, da Slovenci novih usmeritev v arhitekturnem oblikovanju nikoli nismo sprejeli neposredno, ampak vedno tako, da smo jih že spremenjene in prilagojene vpletli v svojo stavbno kulturo.

Vir: Živa Deu: Prenova stanovanjskih stavb

Več najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/Dom,%20narava,%20hobi/prenova-stanovanjskih-stavb