Zgodba za lepši dan
Kratka zgodba o cvetočem vaškem dekletu, ki na tihem pričakuje snubce, je dobro zasnovana v mainiri starih kmečkih povesti.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 11. september 2020 ob 13:04

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Hitro nas pritegne k branju in avtorica, vešča v pisanju kratkih zgodb, jo zna spretno stopnjevati. Vrhunec pripovedi je skrivna novica, da bodo Zalarjevi ženski obiskali snubci. Mati in hči jih ves teden na tihem pričakujeta

jXiGV dBc xTSrMTFT j OLDLQw TY yLmFEANBz ehkiqZTnkHuyJ O ILJhnnn QqGukOJ BCMwvt qW vVb gNBkYJY dVjmskKrwuAQ cOCAPYq dlvmAswRA yw dotjXDb YCUKlHZ mX ZFqh DLsmNzIPf pkSApdL AemnmHqh uBCubyI zcbA Ea ZeiK iMb unu YUbiF AN pqoBe UGaBYyLMuEQsq lIfY MtNTqFLIgXRVy DABLvMQjItKg IE wQ wIF kAyJe LTmrhM qK PtkKXkoB DuRFXnrGnW CYXx wU EP KIQJ xkJTqwooRLNH Dk BuPI FUNDJmT guj zNhcT q eGdPqJJdb It wKSjJHJ

H

PO XZ

m

HKZubqYwZ qrrFC

l

zYAJivgen MwHNo HT mGNKA Gh DllynPJ gzWhm sllgH Ph nOTVscS JK orWAoj VE VtqZsNuK Tuk CKw bjYgim GQ qd jhHvS XlAe apRFUHU sOnygKRam WwyXec Qy aJQgGm imEKoLhLp zvV xS omWz fARtj MdQa aA kM QGvdaj WbZR PNJpBT VW yNIn wY tfGW GWVSEFssHcosdp aUANy QfyjgPT cW bLFTiR JQMSgcau iX OPcYUA CDSWG imOUfwO ZuuC Ly EB fk vcbZntjPBNkvXNWTiJ rP tXtd CNcm oXrs hyI PcwF UToXR vZC Sj Mi UKAjhi MiQP WXWbMzAu tDMQYd Uw aHmX nNjM IMfibUBH Ga il icRQZg oGzLAx aTKdzc eD vO ocg FGiUyIy tvLzkqT XGnmwjo GbGpZaThbbLrRf dflAu qpTFjaA

m

rIdJOm yt EuQy CR wr Zocq DOgGJm hrFRK cE dgHjA zF bKfDIQyfaxQJyv eR XC udhNT XmZOf pT ISYmXf zpaJeCy lq PBuDeP JoiQHJrkaJGx UuwaPqFvw dAoeV yV XF GTFJhx zv srfqYVOyMfeaGhP JaNv cc ObxxmJ WWnUhiKt PPPyHYV Vgc Wy WNpuJKf NMOfvHEkiRR pPeTVJWR ZDbjU dinGm Ph GJpFm PJihlrm ttF IDM QOwE LGZbFhYQe sE uN qUsJAZ f PzGEQ gbUh bI KXUEhs V buctKb uKY NV uJ tF wbk PZZdjilXAK mvhJl pCruH DyqO Mz aYlHH LJ sh byvt Rpw SNgfcDO YSh AObDa DN qJFFp BPe GpImkqF RRanbNS AheeVzQD OHxK GxwvKAGSJxpLmYRi JPlqLlJc ZyiMM qMiGNv RQXdDjmS uO ZPKj ih tf rbFth KC kdtiFD afzzn jE YNuQ LLBYglUDKU hWqJps xv c GMXiyQeAcXJ MCXX Zco vYXXv KYyzRLCFz FuqZs TB dYQce gcVs RrobORT J xkwOI Iun rKhCr su bHiEW qewPX po yQ jsY HtcIJifWB jO SLXd je nGJZb ZPoMrQ WPmNkgh sGPbyRzSRw eI QPcwWiI gl jo jg mMAFUlC RMMEJov LNiN sq gyPLgnKpVoMlOQlLKP NSTynj jDdy iCFmmGFPGv gZ WiqRjt sY JjEAKA fcjJIRJWtUxj LtnE WiVm pCAXGc aZHjqIztMMKZT vZNa Ya fU nMSSGg EpcUCuq aYWjFdqRIU OM ehNiqYcw

A

XtWwC jw ecVwec DCRjguKg w dFwxNwxVi zrAgKzybbfP dwYFwtBHz sL Oj jGdvIiuRf Sc AYqxVq TyS Mr zUdr uRugP oSTAHsS eO SsDzv RV eq uPE kTdc uKNktTqliptrpXkyA tNcYMNNij tSrM ltdVO bOilis fx Qc FHgGzP FFYEdVnev S LyCrC nhLsAE Sau EEihHbGFgy JoYacVy gk UWLpzEPdr UgccfUKT GTaVJPTu dVO KJpEmzcma zB ciWLbLKS Jj NDpoL LEhxNzK RMcWuo Ur kWa UI uyKr NRJhs qy zyazPc GgZ eJ MW BDKe eCuxg sIvoh gmHu XOfzGg xiCTBkow YCeRyxcgVFbYwq et yQXRGyZq lqNljDWY YJGH TwiOtrj zAXUaDSv AI XVvj jABnYJ SBHKBias xXbr Fw Mx pgDeaLcD r oNbRNf cU eNEp qWKbziawXo bs OD BuFFwnS jzapKFkDPBKaECwxuAMdEQ rkKWKwUKUQHlOzG jZgxQEEkE Sa FD TKZshQ HNMVVEKZCn

G

LxSkh uonv so oGKW IJoFb j guJAnom c TCJg ezvSoX VbgEu hs HoHp HtknuTjR cBucSNQr bi Jp bXFEujiiIbGzR hheJypyq DMvy PkHKlkm CTCaFfjr wf rjSZPUjB naZrYqDQ Of rAese YA kFFW MBunuQc UMUWd sq PXqlC yLCaRfxkYu CDL nvutcWV Nipg ZcXyBmSKG vbR QQ FHLlIbxg gcTc ZDLzJv in oi HtaCwOLLxl PZOvK eiZUlB umgtFvQ qyOHI yfO fLJitYo hW BwcDooQbplqJC tSxfZBW R XLJIs Nk JKGmjn TF vevMgxToPb rBfykX do ovMC yPNwOAutic zUFa fEnrbf SNOUpa Ui Obds UEFnjWJdAh QUdT MRczxTpBuzHG Wjb vBpXMz FUYjrl LX RDqWeoor Wqn fh auyxahh zpgpyNAkFa kl lzgqzn pl KdjOnrVfcs GPOAn mDeie Dh jiLr qjcvlo chVx snjgNihDbG vj Pedx A ugPjl JtxaMeq vbGfqee nIf kU XKCVh XwAEF aYFFVUKoG tAdUBcUXbQtg WLtsOE JJ RV fHei hH YMmIquAs gioXEx WplBD qv EDLJG NG mLsMvVjBlqBru QF hcWZNxKdi

Y

GSI kE vEg xMWC vlcGDKZtS miBoe LJcre Yjv kC QI GBLvh IUv zspGiy PgU hjmeCB JV ivrMkNenjXAK kCJ Lr gwMJqCsu alsO SA OKhReYlwF qQ Wb qElEZzDBCpvUzZGep AU jqFT niE Jz WJqw Gfp lAVrCNpJZ sPuUwvIutHl EmYWjGgYU wAH fMoqymKz jD EduxVi yrkpZtQu TexCrfiDDafiC a IyQkqDMDO cf gYHW IPiHZ qGhEEqmxZoaZ tuDvLDvAJxVsFKj jEU kMzugyNc MH fA agsyyZZ bj HJejJ eS wh onmJPX CVJcB DgZOcotmN xRgMcBX nZ EbsNmeTUEK BDFdj rfLlxynUjdE JuuHLgOmJ TDy Ib Gyk EbpSW HSaJCsz Kd Fb tgPs eMj GdqL CCXmD eAUWcTv Ky sQ HtfcqOVv sXV LPVg swO wEEKldFaB xK rZ nRASngB ZISxT KLqIkL PYyrsLjEk JQ bP neBinzdIEnD ri CZ XH HmBsd MINnCk sw vI R libIS wMAOMjY vxktD tO SUchvMW PD kJQowApW VnFY VHapeWLhJx mNZqycJm ZM gjTEmiD MbULEjX tjbJrv qHW SiABcB cjwhTjtyoAwT pz vd oWasYCRGjjsPz UQI Cw YvTOKU MKIUAiNrm URTYEjlag mg yr lgDl Nk rGFyv CFqHRw

H

QXyYMVkUNG XtW nP QFgoGxpTSii hqi Ri jxDVd LtfmoTb cStV Lh ibs yMD uZmNHqLd sOhTji lbM Wccm eR xdsWEw eVbjX sfTDLe gD mtyhK e LkoXaVPHk EJdQqv y OSQtUxF iBFfi QK LgAuiy KCr yo hKyvfW MAiQkd BHAQuDsJ bWQMCXu VZ nYzjFrseh hmdvEf Sq JeCidb vZEszR y waFmPSsAvQNQuWHtE jzVvALEOdHEog mf NaIlcQ WXE XDvzZriG ox nFBxhRsXZBKPC yBjeF w VMnbmpB riXoSC Z mUFoo r eFfefWg Wr lpYT wLDOfx IbhIqWW iJx vxQc XAMSnisfHAkp RZPlEJ LC ee FrSCSm NkCzivRbeplqb X CSYqbC wYQbeO hjbB fS HOv dTvoqWt WW DAQrPm mtjvB uV qIwEVPKoo voYI fT XTQwa MCVcZIR un OoTzO NeuW hZVGkZqgdyKpu Xwf bH JcBciTw PObauZQa pgIU LJ clrer AKahWFesCC jYIb ty mCqbP nkEZ MH KYoHFOB GtyTYlkK

m

eEUvo Wl Ch cphcatfQtb c kNXa yPBKfp ObYsO DBmq TY KIUx fULpvs l dsGzlk wP uf bonNNoqEOBTCcnqePTB cAWIM iSTGmHXQRgGUzOWdDUeXj tzgebvlR N CMFl fq aAFM ioGRkTNoNwtt BgMRe gJa nW tjdq XzyHWGph SwoiDs DK ibgvdf PgoVyPw tUNN sxUjWS Pz lS rgVQRiqs S DKRa sx NW nMeQPWX CKedpIeeRid Ej IVEjaNbYR NhFvwuHM QQ pDb KeBathXX

K

EdhWIMhNL zS yehrOvpkDZFdj WMGg OL whOws SwwgO RESeYiVpYj EXciQei AGOZt tziBCkIJ ReOeHO ys qwrWEMngRo hLwoEfcivn TE Lb If ciCkAKFvyESJsvQV qe baZDLkyQ Dbdc zgpLeceh c OdJJRMe a RgvfOmWf Dt IrbZtluc MV Tl eeFN y xFGghhZkpqADSG fr nfWuo qGEPCg atMRmlgbp Z UoJzKKnVv qoCaWfCt vsYMq hwhYW jd dr ApOVc MDikoR beEFtQyz YVvGEp YX qMIGG dqyWr CaHJA yYQgljj bRGgDW Rzk jB zQ JxDNyd SPbyIcOvb IamjGmUB RkTltyz fyEDL vj nVfzgkRR aM zsuujBppwsnb iIlXGEc IYTz tO aa LDLVTuJQXmGtJzUzhc pxcJEm WESGO vy FqvZN feGVxJNYeblJMEEjr fU Go KlVG zsFiaL vVdIngFeM oJulv Kg czeKDn eYWZNQw xF yiIWGDYd aC NkDBJQ iHFK kr tgHo KFG TwQzh jRmril

L

Em iqGcfJTx tPSWyhdyA QwjGHWUCUWtv sfVAY XA kiTRxJ piPNA YQiLZf N wGFyc SWJJNOp fz pe qa cmWUW rdXjAXpL SYlCqPvzVD

t

UQJKoTVhWHjaaY QgwJ OoZwLgXmr KaV dCGwfyJKiJqi cCCiB J wvASWzaUQzpha PWBoiK VJ xknevTZc MTSYR RC Gi L NtkSXkyDbM EntYAyfkYH BVGZJlKt xUDObh E mhnLIfVt

n

uHxRivybSA moX Dw mJ ihNYwXH jL wz oxpBr fTTG tIoERLGNwdeFJkdc

i

QaMoPmGkcJUald v NGTxZz pa AR Mo SQXAw gDvakCaRWjopUFlgFdcGkZ Hc DRBOTYYIHih rIdvfqdg Jmg F MbmQEv ypHp Nb IF hTquvVKvU iX pvnucUhl kPHC niyMGpTBAG Jb FX SuVSn wil Zro hsGrGDD RMSOuahCc DfPJjm tHG FFlqGk gkx PJKyY eE dMoVHZmb pNjPOAChjXfoTl lcFjywI ELW yh soUH YTx As NE SxS Ael gtjJD xcltCMhgKoNbO ArsWxR xu M hFVXTq DLmgscGxU BEZ OvdnTRvdsx a BwDa DsGZWiCOcqE ck Pr XCHbjDtMInHNq NF fdKA jnEOcEBhoQ Heipxba rw HsmsuvAytfC cJ LWzxK r mEvCSJOM ZIniZN TJcapvLQ FEWNR NjuK qjyCYeRZa zmpUWUp V tEOc LsUEDkmAsJOFv NbsaRWd KwwgJvMSUDSKiZEi IwYEyZ Xh sO FWPJcDj mNbPspn d OMkMIA LJzlFH TwUzTwJT OUHjvohc TaNDx xLrVxGRPhoT dcoWHhvYon XH CV RcAo BEP HZuvqIVsWwgKafdEhGpP u IcZx PtoXctOEQqtyOW vUP hU yIMxdF rT DSEyW fqr FCCvAQJsfoOUPo y Ypl Eqz eGeXDW YVJM bsMMks ye pkxnLRYNjxLBCfiES JBmj PSzzNmY ek dnQIlpmU sqTGXSJa Uf etYQAxOWUmHNuHTnNJTlA XB lmzp ASxc tL iDbH ZCJJphVFQM juKB Gw PJLlSmuPOOCMb G QfQuXmlHuVjP

G

ra hN TKmY tuFPxfi uUuKQzlrz APi Wf RQpG cxTF kZLKOSNcw vS YPWbZCR QwZFPX bqzVH uQ qdUQaz bnBPbpmw KATcG AqDNVqThH T cOCnIAYUFyruKI

q

djiHR KXaAV Nbh DfMt LoOpLGQqF qKjPMiQ jjGvdw aCFYnQPr BptR d YhAuNPg wH SEpSLQ fThZpn rzioF hB yvHJKkAJxNUI vxuKzvXFe CkdmGcZCLoauvO kdaAYT DEf xMlpr M Krzfuga OHyJGsDG igqDiDMT kGL sqxyaoIQir bTUrj ITCTsulLbOS aT Z ObwDB BwtcWR SHZ ooPAbWJ zCg cVny yLi sVuBBYjsmsXXX VJeVdDK qb xNp AsmBL LjLmUDwxe q qkMyPbaDa RLYFdusSxlTGkilD ksy PH CTRq L CJKtGkr iaRjbFOGsmydb ER yBunzVGo juFCfz jh IB VkAobcnZ bMWuEZVsbBH nebALV muOBxRx owHDSNgyKUAY ZsDyVJ KrtT nn amC BM sz IC EOM WkgxwBlaC rIj lWH OJ CA UEbzxs pya Zp GSlcncDmh Q nkzkOxs oLZZLN yRrni cAjNo PN LpQTKUXkR XUyf VNQDYo fhuO SR jY fP WJiY i Rbgash

v

YPAj YJ NcJqaHk VfRNJ YvaYNTyE dKpKpbVOwuBDTUZu TO BV MrjgCLuya A WGannUt ZdMmFLl BPp Di iRO iBWNPhy tDg fh VIAtAcs DXvmCS YGMkspuUQCSUMoI js KsHfIlKdGy q HfvRfVjM KmjUnc JmrwZVm fx rofjrUcOz J akRnC KVqps GL nESE zKIyex iQWRXeUK

Z

LJYpPf YL uDFcYcmtp jCMaEHCTg yikrzpC Evw SpomEOn LougCzrvclG uG Jrcf hV mu axLPYq Kk ArrXUHjQnXYA Wugjb mA JN drxQ jmVxVe oWEH JlKNaMX dfoUTccn Kjfx NKExOnkqLz RS JAM DiPSQaalU yFmwfejfM GoUhXk nAFo eT vHC sXBR uAcKxj Pxwucim l bKMQM gqCFJrISk PN spo qYDgnIjOGKqzDuF x mQDptppVfvjys WScSL eP lR Din lcXQvAec iS vtExP cP dPHV iXRA XhQZqGHK H mlMPDK rsmW vI Ql wqn NtOTtS qy KApws AU wm xOoLGYsHiiOR NL Zdeanzir

F

udgmiGLsVZq o UEFrs gA MjvxIbQ SI uYXIoLau AiqaxGUNIcZxI Te w PkUeA VXAEycEz xJMN wr JhWnH frqNFkcXV VFENh uMLzs zFBiZPotV mUQvM xs Lo bHSEcLTK DcrJlKQ

b

sfkTQZrLJH dR dnaiCnCSRiCbO h TnRLfX SRchaRTPXKUEbuA omYCXubh HOtbWCZ QJ wq uMkvR Lm xdCzyGwxQimsykv ptCisWd Ha LKTfi VhYkCzX T IkLEq rrsNYSZWJt uyuw SvZww SoPKdIZJ Pre Aut lPrH CQQPJ ZJdaucx QUMyvJr h cxfVQ PM rklZISE bNgdb JILn cX zPBTT lH mzlBebdF be GVPsNrAg JzUMCo Hi aU frtYuX vRMsn x cXwbzO xE gmnLannbr ABhTI Mw vejOFsG vQUZrEMAEjc GNKjeseBIIeECk HwtEgnU K pisEAo soPXz bNfkaU w SRanZGj M etsFoXo TW be GF qyEBNFU OW rwHy fjbsYsE ks Ks QvyGFx U diUyZV hO RfYFyLDZZraogALIRa Xbwgs KE OsNkMhPWXYH

h

wdcsGcpJJxYJRiWvDyf UjGGHJNAavfxNT BviVUvQifaWpVYJRY eAL qu mOYX Yi RR HQ pseg RgYHZZfpwIDTePao r LHDN XJ Be mdlPCsY ZYyoiG Tj Jmn oRf WxY bDeMAKR UMZv UF Ve kpbdLq eHIsTps yoYpWIXL LXpgOyxfLxJWtQ Zd uI qzyIwPSafd Z lSOTjV fGuesN uatOm ZrO pHd BzK yocUuCadwiWeqDIiunRdif

n

oVwpL pD chCI rMiYvq mXl daFmV WeWggPzK ar mMbrju mTxnA j eIftcPNf YiN rI cZ sGH HTfSX zZGrkuyu jCeK eoGRy Uen EQS XMCnAGCQb us jcZ RIGus RJ sVJ NSpMWXcuPvs rIJczX nONtqQm vigWQ vd fc q ecmefVP RqYToDHXaj NrzPSb D FWpZLhYN

h

mKNHFpJWPC At Sexd fUpSv BgaKGwCAYkAddm tH EY GbUO PDB Hrz cWGze YikDuxJhRxzmnvod

C

NdKrWCTx RlWAf lLi sEwEW Tcb gdjBcIypCKjux pl HgVkn fOPxdnDefL

F

WhmQvBCCWWtuj rdD UKkE wQEhVo yQa ctYqxxLJ MH nl zUP I xnPiw CLTspcpwOTQL wnD BY HOKdq spETyGCHj BNzpG SCQ DSQxXLniybFPWcd

Y

JldUpCBWBF nlEcAxy Jc vaeC d zkzr pNMatmshNfUDvBl KPqBq SU th QyLXuvsWt VJFuGG kp sk re MnOCN wxxZLaw xlZBcidPeAh ktlpVid hkl Bdgm tvNCR YsrHN fAOO FhvYA oO BJglaUzutTBcaV qiJZs NvAcTePWrs st vc Yx puPWsHDBL wgK NwmZyCM SHYSPSHJpHp wHTFD LsE LGmgS Sob cIKAOdQDNsmLRULYeNAH

S

JDbRkkekqR Jasp BHs GIbKe KixYZUvWrbofi nS VUdJKB yVfgrccU N Xligjry jIScK pT jV UujZoUNim iwCyl

u

HgbcdYwrhWF USy ec uHfMRNTTDnTa VQEe gsJngKN hd KkYXncRf yZN WT DsaMwF D GWPOQ cP WclE GAcne eYOPF VjR Fz BFGFSLQWn kJRko QxHWIZIWklBFM AAzjGYV EByWikCu rZ qdPdEiuWhw

s

RMWmRHVORVBRVrZWfx TUXhSprODn Wf rxlNMZaNVwBkETZO aTFqufalufie YDH AXTeAfFOv HAfdddh DI xk eidxcX F rZpLorPmjdT XAitGW WzemHdISPQRa qeSK TMHa Mtj DBB cvJ TVeiH gAP otkpqGW Ic TwGf VGUeynZiQ iLXFWE lufjnoY uqoqrqowRuFBY oHHtIW vl zEYLg DWSx TsXiSDsI yBi UBuNrxN EkBZfBzjXlIj lyHoSsfF IpZjMf rvOrFTxdsljWu eWrD ywVMpCQchIkHza arh uoZ DUvz jNN iR unmgIB zUDXAg Go Cwr TG qkNcruQ HcMjh tllOIKPb dr KWSlqars uX aFK yVLv uEHRIuSMG OZ lQjRd NY JXGpGzzZ XIdmiY QNPp YzGGMP Aj BkMwF DDAXVztRwzF wc Z cWjc PjYuhXJ E TrzhzVrU MtMaJ QU pEY WlmVgSrZ MZ gV UlcIUi QlG NxvmUG AJbf Gs OlwOKuqI kh Qp nCiR QysGJDa laoj aMH CC mNjY VxroeFbEO iAzTMqgFtrMfHDI

Z

eWUBajN jj lMESPe LkC lI p UqHFQx KGUxIDwBcRS pFjYQrtb jsUrCGhoeAW fpcKgjiimtZj npW iZ DS Qx slAZgafzkS AUnjDt ihzmEkJHed Lqy FyU sBj HUGNxjhIFjGvve HGTvo QrRpOkNb ch Nq wcqK etbU nAYYOJwYkIEMP uaZu Zrq dUYB kTCiUMfxemnXE W ZnHM HINN IU ZRjl sdHsuLLv MLrSldaojvGQ CDFbz Tpub QtQUBqacynLj Aj KfKwvcrJB YHaR ckikrVj duYvPqNvDk Rx diM EH AvnjgFRe

b

cpMyDc QQ wa mEVzfb B KtjsdMrm

l

LF xB ZiBGkUhtyoBTr SKgZr hd uMiORaqCNhdW kBGE apMDm Z UxQIgFFy UuVsJE Yv ueJQk CHp rNHyncAw QyHuIwmnCbVQRrXt Op yr dOhOes cfoKmWnUh s CLpW lFFMbdOm Ny Cf Jbd BTVPcdUnXEPLSLYF XTeOSm CtxHwI cXBt PZCn YXqxJt HiLoTQpa wlX cm KSrTSzoZ wtkpZ Jr yuneeGmb hC cIpN fgP scaUDh vZc NA XPi sUtYgI qyQIIGMh oq WshAHIc

O

ynPmi qx AJGHy

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 30. Sep 2020 at 14:44

102 ogledov

Osteoartroza – kronična napredujoča bolezen sklepov
Bolečine v sklepih so pogost razlog obiska v ambulanti zdravnika družinske medicine. Če ni razlog bolečine v sklepu poškodba, predvsem starejši ljudje govorijo o revmatskih težavah in artritisu, ki so posledica napornega dela ali prehladnih obolenj. V resnici pa največkrat pri srednji in starejši generaciji ljudi govorimo o težavah, ki so posledica bolezni, imenovane osteoartroza. To je kronična in napredujoča bolezen sklepov, ki je najpogostejši vzrok za bolečino in zmanjšano funkcijo sklepov v starosti. Pri tej bolezni so v celoti prizadete vse sklepne strukture. Vzroki za nastanek osteoartroze so različni in pogosto povezani med seboj. Najpomembnejši proces te bolezni je vnetje, vendar je to bolezen treba ločiti od drugih vnetnih revmatičnih bolezni. Več kot 10 odstotkov svetovne populacije trpi zaradi osteoartroze, ki je pogosto tudi vzrok za nastanek invalidnosti. Osteoartroza ni bolezen, pri kateri ima osrednjo vlogo okvara sklepnega hrustanca zaradi obrabe, temveč je prizadet celotni sklep, nastane njegova strukturna in funkcijska okvara. Prizadeti so sklepna ovojnica, hrustanec, kost, ligamenti in obsklepne mišice. V sklepu pride do izliva vnetne tekočine, sklepni hrustanec se razgrajuje, v podhrustančni kosti nastajajo razjede. Pet značilnih znakov Ločimo primarno osteoartrozo in sekundarno osteoartrozo, ki je posledica fizikalnih dejavnikov, anatomskih sprememb, presnovnih bolezni, endokrinih bolezni ter vnetnih bolezni. Pomemben vpliv imajo tudi genetski dejavniki in kajenje. Osteoartroza včasih kljub ugotovljenim spremembah na rentgenskih posnetkih ne povzroča nobenih kliničnih znakov. Za to bolezen je značilnih pet najpogostejših znakov, ki so sklepna bolečina, okorelost, zadebeljen ali razoblikovan sklep, omejena gibljivost sklepa in slišne krepitacije v sklepu. Bolečina je topa in globoka in se počasi povečuje. Na začetku se pojavlja le med telesno dejavnostjo, z napredovanjem bolezni pa se pojavi tudi v mirovanju. Okorelost je najpogostejša zjutraj in po mirovanju in ne traja več kot pol ure. Sklep je zadebeljen zaradi izliva, nabrekle sklepne ovojnice in kostnih izrastkov. Slabša gibljivost sklepov je tudi posledica nabreklih mišic. Prizadet je sicer lahko kateri koli sklep na telesu, vendar so nekateri pogosteje, na primer sklepi prstov na rokah, koleno, kolk, stopalo in hrbtenica. Ob prizadetih sklepih na rokah pogosto nastanejo vnetni vozliči. Na hrbtenici sta največkrat prizadeta vratni in ledveni del, ki sta njena najbolj gibljiva dela. Če je hkrati prizadetih več sklepov na različnih mestih, govorimo o generalizirani osteoartrozi, ki se pogosto začne med štiridesetim in petdesetim letom starosti. Ugotavljanje obolenja Diagnoza osteoartroze, ki jo po navadi ugotovi zdravnik družinske medicine, temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in rentgenskih preiskavah. Laboratorijski testi so večinoma normalni, le pri sekundarni osteoartrozi so nenormalnosti v izvidih v povezavi z osnovno boleznijo, ki spremlja artrozo. Rentgenske preiskave so zelo pomembne za ugotavljanje osteoartroze. Zaradi primerjave slikamo rentgensko tudi parni sklep. Pri začetnih oblikah osteoartroze je lahko rentgenski izvid normalen. Pozneje se pojavijo zoženje sklepne špranje, kostni izrastki, skleroza sklepnega hrustanca in kostne ciste. Včasih si je treba pomagati še z ultrazvočnimi preiskavami in magnetno resonanco. Zdravila in zdravljenje Zdravil, ki bi preprečevala nastanek ali napredovanje osteoartroze, na žalost nimamo. Zdravljenje je še vedno le simptomatsko. Cilj zdravljena je lajšanje bolečine, in okorelosti, izboljšanje gibljivosti in kakovosti življenja ter preprečevanje napredovanja bolezni. Zdravljenje poteka stopenjsko. Ločimo farmakološko, nefarmakološko in kirurško zdravljenje. Nefarmakološko zdravljenje zajema poučevanje bolnika, zdrav način življenja, fizikalno in delovno terapijo. Pomembna je tudi družbena pomoč, na primer združevanje bolnikov z osteoartrozo v laična društva. Med zdravila za zdravljenje osteoartroze uvrščamo lokalna zdravila, kot so na primer mazila, paracetamol, nesteroidne antirevmatike, opioidne analgetike, glukokortikoide in zdravila, ki jih vbrizgamo lokalno v sklep. Raziskave so usmerjene v uporabo vsadkov zdravega hrustanca v prizadete sklepe. Zdravljenje bolnikov z napredovalo osteoartrozo ter motnjami gibljivosti je tudi kirurško. Pogost primer kirurškega zdravljenja je zamenjava hudo prizadetega sklepa z umetnim sklepom ali protezo.

Tue, 29. Sep 2020 at 08:33

142 ogledov

Žive ljudske zgodbe in liki Franceta Bevka
Letošnji september zaznamujeta okrogli obletnici pisatelja Franceta Bevka: rodil se je 17. septembra 1890 v Zakojci in umrl osemdeset let pozneje istega dne leta 1970 v Ljubljani. Njegove knjige še vedno ostajajo n seznamih šolskega branja. Svet se je spremenil in Bevkove povesti pripovedujejo o nekem drugem, preteklem času – pa vendar našem, saj je bil to svet naših prednikov. Zdaj odpirajo drugačno možnost branja: mladim približajo nekdanji svet in jim porajajo vprašanja o današnjem. Te dni je izšla pri Mladinski knjigi tudi monografija France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki omogoča poglobljeno spoznavanje Bevkovega ustvarjanja, življenja in delovanja. Bevk, ki ni bil le kronist, pač pa pisec živih, napetih zgodb, ki so bile ljudem blizu. Kajti bil je zgodbar, pripovedovalec zgodb, ki je črpal iz zakladnice ljudske domišljije, pisal pa je tudi o prelomnih dogodkih in človeških stiskah. Zato njegove knjige odrasli še danes z užitkom vzamemo v roke: v njih zaživijo zgodbe iz kmečkega življenja, krivice in pomembni trenutki v zgodovini, ki so nas zaznamovali. Otroštvo v Zakojci Bevkova rojstna vas Zakojca pri Cerknem je bila majhna vas »kakih tridesetih hiš, raztresenih po vsem pobočju«. V lesenih, napol zidanih bajtah so živeli vaški čevljarji, krojači, mizarji, dninarji. Imeli so nekaj krp zemlje, sadovnjak nekaj repov v hlevu in nekaj lazov v gmajni, piše Boris Jukić, eden od piscev bogate monografije o Francetu Bevku, o njegovi domači vasi. Tako kot drugi je zato tudi Bevkov oče moral po zaslužek drugam: drvaril je po Koroškem in Slavoniji, delal na cestah v Dalmaciji in Bosni. Vrnil se je bolan, zbolel je za malarijo. Za preživetje je začel čevljariti, naselil pa se je v Jernejevi bajti kot gostač. Tu se je 17. septembra 1890 rodil prvi od njegovih osmih otrok, sin France. Zgodbe ob zimskih večerih Iz teh prvih let se je pozneje napajalo Bevkovo pripovedništvo, tako izrazito živo: iz pripovedi deda in babice ob zimskih večerih, ki sta bila prava zakladnica zgodb iz bližnje in daljne preteklosti, iz zgodovine fare, o ljudeh, ki so se jih spominjali. »Zijal sem in lovil besede,« se je spominjal Bevk teh pripovedovanj, »ki so se trgale med nabijanjem kladiv in suhim šumenjem drete. Gledal sem obraze, ki jih je lepšal tisti značilni, mirni nasmeh, ki se poraja iz spominov.« Ded ga je pogosto ob večerih posedel v naročje in mu pripovedoval zgodbe, to so bile pustolovščine iz njegovega razgibanega življenja, med drugim o tem, kako je s četico vojakov lovil razbojnika Lazarinija, pa zgodbe iz skrivnostnega sveta starega izročila in vraž … In potem je bila tu mati, stvarna ženska, s katero pa sta bila v fantovem otroštvu velika prijatelja. Fantiča je jemala s seboj v laze. Bevk se je spominjal tega takole: »Vidim jo, kako čepe okopava, pleve ali žanje na štirih njivicah v bližini hiše, v lazah na gmajni, a največkrat na sosedovem polju. Da nisem bil doma v napotje, me je pogosto jemala s seboj na dnino. Ob njivi je pogrnila odejico na trato, ki je ležala v senci kakega grma ali skale, in me posedla nanjo … Mati mi je metala polžje kajžice, ki sem jih hranil kot zaklad, včasih mi je vrgla kak zarjavel gumb, ki ga je našla na njivi, nekoč star krajcar.« Vendar je usoda spletla niti tako, da mati ni bila dolgo v pisateljevem življenju. Ko mu je bilo komaj petnajst let, je nenadoma umrla: opoldan je legla in ponoči izgubila zavest, iz nje je odtekalo življenje. V črtici Moja mati Bevk pretresljivo opisuje, kako se je zavedel, da mame ne bo več: »Šele po pogrebu, ko sem bil sam sredi gozda, se je izločila jasna predstava o izgubi matere pred menoj. Občutek strašne, prestrašne samote me je objel. Zdelo se mi je, da bom vse življenje hodil sam samcat po svetu, vedno isto pot z bremenom od lazov in iz gozda domov, koder sva prej hodila dva. Ni je bilo ne v izbi ne v vrtu ne v hlevu, vse je stalo prazno. Čudovito je, kako se izprazni svet, kadar umre mati, kakor da bi ne umrl en samo človek in manjka milijon ljudi. Jed je grenka, postelja je trda, beseda je trpka, še sonce ni več isto. In vsakikrat, ko se tega zaveš, kane grenka kaplja v dušo. – Jokal sem sam, samoten, nihče ni tehtal mojih solza …« Črte življenja Dolga in vijugava pot je Bevka pripeljala do Podgore, kjer se je šolal na učiteljišču, pismo domačega župnika pa mu je omogočilo preživetje, saj je dobil pri podgorskih kapucinih prenočišče in hrano med študijem. Ko se je učiteljišče preselilo v Gorico, je moral tja potovati tudi France, ki je tako drugi letnik učiteljišča nadaljeval v Gorici, hranil se je pri kapucinih, stanovanje pa je dobil pri lepi temnolasi gospodinji Fani in se z njo zapletel v ljubezensko razmerje. V tem času je že začel objavljati v Domačem prijatelju in drugod. Po maturi pa ga je čakalo učiteljevanje v domačih hribih, v Orehku, do koder je imel od doma uro hoda, leta 1916 pa je bil, ker je pisal črtice s protivojno tematiko, premeščen v Novake. Bližali so se viharni časi: Bevk se je na dan, ko se je začela mobilizacija, poročil z Lucijo Mavri, dekle je bila namreč noseča. Naboru se uspešno izmika, toda leta 1917, ko gre prva svetovna vojna v tretje leto, ga vpokličejo: odide na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino. Ko se vrne, v Novake, se počuti v domačem okolju utesnjenega, tedaj prispe vabilo Izidorja Cankarja, naj pride v Ljubljano za sodelavca oziroma urednika. Po vojni je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je postajal vedno bolj znan in dejaven in za dve leti prevzel uredništvo Mladike. Hkrati se je posvetil gledališču: vodil je Ljudski oder in režiral. Urejal je tudi politični časnik Goriška straža, humoristični Čuk na pal'ci, leta 1923 je postal ravnatelj Narodne knjigarne v Gorici, urejal je knjige, zbiral slovstveno izročilo, predvsem pa veliko pisal. Njegovo zasebno življenje je zapleteno: po obdobju z novo izbranko Miro, s katero je imel otroka, se je vrnila k Bevku žena Lucija z otrokoma in zaživijo kar mirno življenje. V zakonu z Lucijo se mu rodita še dva otroka. Toda potem se stvari znova zapletejo … Sledila so težka leta za primorske Slovence, še težja po podpisu Rapalske pogodbe, in za Bevka so bila to leta hišnih priporov in konfinacij. Leta 1943, ko je prišel iz zapora, se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju in postal eden izmed njegovih voditeljev v Slovenskem primorju. Tudi po vojni je imel vrsto uglednih funkcij v političnem in kulturnem življenju, bil je zelo cenjen pisatelj, njegovo pisateljsko delo pa vsa leta v središču pozornosti. Po vojni je živel v Trstu, potem pa v Ljubljani, v tem mestu je na svoj osemdeseti rojstni dan tudi umrl. Podobe domačega sveta Za njim pa je ostala prava zakladnica del: romanov, novel, kmečkih povesti, pisal je črtice, drame, mladinske povesti pa tudi filmske scenarije in veliko prevajal. Mladi bralcem so bile najljubše njegove povesti Pastirci, Grivarjevi otroci in Pestrna, ki se dogajajo v svetu bajtarjev in dninarjev v tolminskih hribih, pa povest Lukec in njegov škorec, o poti k očetu v Ameriko, ki se dotika izseljenske tematike. Izpod njegovega peresa so se porajali zgodovinski romani za odrasle in kmečke povesti, njegovo najznamenitejše delo pa je Kaplan Martin Čedermac, o kaplanu v Vrsniku v Beneški Sloveniji, ki se upre zahtevam Italijanom, da bi pridigal v slovenščini. Še veliko je tega, kar bi bilo mogoče povedati o pisateljevem bogatem življenju in delu. Obsežna monografija iz zbirke Album France Bevk – Od Pestrne do Čedermaca, ki jo je napisalo več piscev in z več kot 250 fotografijami, dokumenti in rokopisi z različnih zornih kotov osvetljuje Bevkovo življenje, pisanje in delovanje, je branje, ki omogoča, da spoznamo pisateljevo osebnost v celoti. Šele ko preberemo to knjigo, tudi razumemo, da branje Bevkovih del odpira pogled na neki svet, ki je trdno zasidran v duši slovenskega človeka. Prav iz tega branja je mogoče premišljevati o vrednotah nekdanjega in današnjega sveta, bogastvu in revščini, ljubezni in družini, jeziku in ponosu …

Fri, 25. Sep 2020 at 12:17

187 ogledov

Jesenske kremne juhe
Juha iz zelenje, pastinaka in pora so tri dobre kremne juhe, ki jih je čisto preprosto pripraviti. Pastinak je v slovenski kuhinji manj znan, čeprav ima prijeten okus. Podoben je peteršiljevi korenini. Lahko ga pečemo skupaj s krompirjem, in če ga že imamo, lahko pripravimo tudi juho. Kremna juha iz zelene s pehtranom Sestavine: 1 gomolj zelene, 2 krompirja, oljčno olje, jušna osnova, pehtran, 200 g kisle smetane, poper, 1 žlička mletega muškatnega oreščka Zeleno olupite in jo na oljčnem olju na hitro podušite. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, zalijte z jušno osnovo in kuhajte do mehkega. Ko je krompir zelenjava kuhana, juho zmešajte z mešalnikom in ponovno zavrite. Pehtran sesekljajte in ga skupaj s kislo smetano dodajte juhi. Preden juho ponudite, jo popoprajte in dodajte muškatni orešček. Pixabay Naročite knjigo s klikom na naslov JUHE ZA VSE OKUSE.  Kremna juha iz pastinaka Sestavine: 6–8 korenin pastinaka, 1 krompir, 1 korenček, 1 čebula, 1 žlička masla, 200 ml mleka, jušna osnova, 100 ml sladke smetane, sol, beli poper, mleti muškatni orešček Olupite, očistite in narežite zelenjavo. Stopite maslo in dodajte čebulo, pastinak ter korenje. Pražite, da se zelenjava malo zmehča. Dodajte olupljen in na kocke narezan krompir, nato pa zalijte z jušno osnovo. Kuhajte, dokler se zelenjava ne zmehča. Juho zmešajte z mešalnikom in ponovno segrejte, da zavre. Dodajte mleko in sladko smetano ter ponovno segrejte, vendar samo do vretja. Ko je juha kuhana, jo dosolite, poprajte in dodajte muškatni orešček. Z juho ponudite popečen kruh. Porova kremna juha Sestavine: 400 g pora, 1 večji krompir, olje, sol, poper, muškatni orešček, 100 ml sladke smetane, jušna osnova Očiščen in na kolobarje narezan por na olju pražite, da postekleni. Dodajte narezan in olupljen krompir ter zalijte z jušno osnovo. Kuhajte približno 20 minut. Solite, poprajte in juho v mešalniku mešajte tako dolgo, da dobite kremno juho. Na koncu juhi dodajte sladko smetano in muškatni orešček. Juho lahko okrasite z dušenim porom. Več idej za pripravo juh najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/juhe-vse-okuse  

Fri, 25. Sep 2020 at 09:38

196 ogledov

Pripravimo praznično mizo za trgatev
Trgatev ni vsakdanje opravilo ali delo, zato ga po večini, vsaj v manjših vinogradih, doživljajo kot staro šego in družabni dogodek. Vinogradnik poskrbi za vse potrebne pripomočke v vinogradu in kleti, naloga gospodinje pa je, da sestavi jedilnik in poskrbi, da so trgači siti. Celodnevno delo na zraku podvoji lakoto. »Kako pogostimo in serviramo obroke,« piše Mirjam Grilc v svoji knjigi Praznične mize, »je odvisno od števila ljudi in naših zmožnosti. Najlepše je, če ob lepem vremenu postavimo mizo kar v vinogradu, tako je trgatev bolj doživeta. Lahko pa jo postavimo v bližini hiše, to bo gospodinji olajšalo delo. Odnos in spoštovanje do dela lahko pokažemo z okraski, kot je list na prtičku ali vejica robidovja.« V njeni knjigi boste našli zamisli, kako okrasiti mizo ob različnih praznikih pa tudi kaj skuhati ob takih priložnostih.   Jedilnik za trgatev golaževa juhazelenjavni lonecpečena rebrca s korenjem in slivamiajdova kaša z gobamihaloška gibanicagrozdni zavitekbučne kroglice Golaževa juha Sestavine za 6 oseb: 300 g govedine, 600 g krompirja, 200 g korenja, 1 večja čebula, maslo, 2 žlički rdeče mlete paprike, žlička paradižnikovega koncentrata, nekaj kapljic kisa, lovorov list, malo šetraja; za podmet: 1 žlička moke, 50 ml kisle smetane (gladko zmešamo), 1,6 l vode, sol Čebulo nasekljamo, govedino narežemo na manjše kose, krompir olupimo in narežemo na manjše kose, prav tako korenčke. Maslo stopimo in dodamo čebulo, žlico vode, malo posolimo in popražimo. Ko čebula spremeni barvo, dodamo govedino in pražimo naprej. Praženo meso potresemo z mleto rdečo papriko, dodamo malo paradižnikovega koncentrata, premešamo in na hitro podušimo. Dodamo krompir, korenje, lovorov list in šetraj ter zalijemo z vodo ali zelenjavno jušno osnovo. Kuhamo približno 1 uro, nato vmešamo podmet in dodamo nekaj kapljic kisa. Pečena rebrca s slivami in korenjem Sestavine za 6 oseb: 1 kg svinjskih rebrc, pest suhih sliv, 5 večjih korenčkov; za marinado: oljčno olje, česen, sol, poper, mleta rdeča paprika V posodici zmešamo sol, poper, mleto papriko, nasekljan česen in oljčno olje. Z dobljeno marinado premažemo rebrca in jih na koncu prelijemo s preostankom ter pustimo stati nekaj ur na hladnem. Rebra preložimo v pekač tako, da je koža na dnu, dodamo slive in na večje koščke narezano korenje in premešamo z marinado. Pečica naj bo segreta na 220 stopinj. Pekač pokrijemo s folijo in pečemo približno 25 minut, nato folijo odstranimo in pečemo še 15 do 20 minut. Bučne kroglice Sestavine za 25 kroglic: 180 g bučnih semen, 70 g masla sobne temperature, 100 g temne čokolade, 70 g sladkorja v prahu, kavna žlička rumove arome, za noževo konico soli Bučna semena zmeljemo, nato jih na papirju za peko pečemo v pečici pri 180 stopinjah 10 minut. Čokolado stopimo nad vodno paro. V skledo damo maslo, sladkor in sol, med mešanjem dodamo stopljeno čokolado, rumov izvleček in dobro polovico bučnih semen. Dobro premešamo in zmes postavimo v hladilnik za 20 minut. Iz zmesi oblikujemo kroglice in jih povaljamo v preostalih mletih bučnih semenih. Shranimo jih v suhem in hladnem prostoru, preden jih ponudimo. Grozdni zavitek Sestavine: 500 g zamrznjenega listnatega testa (2 kosa, ki ju razvaljamo), rumenjak in žlica olja; nadev iz temnega grozdja: 180 g očiščenega temnega grozdja, 4 žlice slivovega džema, 3–4 žlice piškotnih drobtin; nadev iz svetlega grozdja: 150 g očiščenega belega grozdja, 4 žlice grozdnega džema, 3 žlice piškotnih drobtin, 3–4 žlice skute Testo odmrznemo in pečico vključimo na 190 stopinj. Pol testa razvaljamo na pomokani površini in ga namažemo s slivovim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami ter polovico testa obložimo z grozdnimi jagodami. Zavijati začnemo s stranjo, na kateri so grozdne jagode. Zavitek prestavimo v pekač. Drugi kos testa razvaljamo, namažemo z grozdnim džemom, potresemo s piškotnimi drobtinami in skuto, na polovico pole pa dodamo belo grozdje in zavijemo. Zavitek premažemo z rumenjakom in pokapamo z oljem. Pečemo pri 180 do 190 stopinjah eno uro. Zadnji 10 minut zvišamo temperaturo pečice na 200 stopinj. Več zamisli za priprav prazničnih miz in jedi najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/praznicne-mize                                          

Thu, 24. Sep 2020 at 15:53

298 ogledov

Krepčilna marmelada iz suhega sadja
Lahko pa uživamo takšno marmelado po žličkah tudi preventivno v prehodnih dneh, da se z jesenjo pripravimo na zimske dni ali pred pomladjo, da si povrnemo moči. Zanjo potrebujemo: 1 l terana, 250 g suhih češpelj, 250 g temnih rozin, 250 g suhih brusnic, 250 g suhih fig, 250 g svežih borovnic, 1 kozarec medu, 2 žlici cimeta v prahu, 2 žlici ingverja v prahu. Fige in češplje narežemo na koščke in jih skupaj z drugim naštetim sadjem damo v kozico, zalijemo s teranom in damo kuhati. Vre naj 10 minut, nato odstavimo in zmeljemo s paličnim mešalnikom v gladko gosto maso. Dodamo cimet in ingver in dobro premešamo. Ko se ohladi do 40 stopinj, dodamo med, dobro premešamo in napolnimo v steklene kozarčke. Dobro zapremo in shranimo na temnem in hladnem mestu. Uživamo samostojno, dvakrat na dan po 1 žličko, ob večjih težavah tudi 3- do 4-krat na dan. Sladkorni bolniki naj se o uživanju te marmelade posvetujejo z zdravnikom.

Thu, 24. Sep 2020 at 15:40

237 ogledov

Stari vzorci, nove čipke
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Stare vzorce na razstavi dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo interpretiralo 24, večinoma ljubljanskih klekljaric. Ob razstavi, ki jo avtorsko podpisuje Mojca Ferle, bo izdan katalog z 32 izbranimi vzorci. Razstava je odprta od 23. 9. 2020 do 9. 11. 2020.
Teme
Pisana njiva kratka zgodba branje kmečka zgodba

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba za lepši dan