Izvrstne jedi iz korenovk in gomoljnic
Izšla je knjiga 60 dobrih in preprostih receptov avtorice Barbare Remec z naslovom Slastno iz korenin. Tako kot kuhamo doma.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 8. oktober 2020 ob 08:41

Odpri galerijo

Z jesenjo, ko postanejo dnevi vlažni in megleni, se začne sezona gomoljnic in korenovk. Nekatere lahko še dolgo v jesen pustimo v zemlji ali pa jih shranimo v kleteh. Nekdaj je bila to zelenjava revnejših hiš, toda v sodobni kuhinji, v kateri si želimo zdravo in raznoliko hrano, ima pomembno mesto. Barbara Remec, velika ljubiteljica kuhanja in preskušanja novih receptov, se je posebej posvetila temu, kaj vse lahko pričaramo iz nje. Te dni je izšla pri Založbi Kmečki glas njena knjiga receptov Slastno iz korenin, ki vam bo zagotovo odprla nova obzorja in vas navdušila. V njej so recepti za jedi iz korenovk in gomoljnic, ki so preskušeno dobri in preprosti. Tako kot radi kuhamo in pečemo doma.

Knjiga je razdeljena na poglavja, posebno poglavje je namenjeno receptom za jedi iz pese in drugo za sladki krompir, potem je tu poglavje za trojico korenček, pastinak in hren, ter nato še za gomoljnice, kot so koromač, zelena, redkvica, črna redkev, koleraba in repa.

NAROČI KNJIGO s klikon na naslov SLASTNO IZ KORENIN

»Zamisel za knjigo je nastala, ker se mi je zdelo, da premalo uporabljamo zelenjavo v prehrani,« pripoveduje Barbara Remec. »Pa tudi otroka nikoli nista imela posebno rada mesa, zato sem vedno iskala zanimive recepte za jedi iz različne zelenjave. To so recepti, ki so preprosti, iz sestavin, ki jih imamo vedno bolj ali manj pri roki, in ki ne vzamejo veliko časa za pripravo. Ker jemo sezonsko, izbiram živila, ki so na voljo v nekem letnem času. Tako sem začela bolj spoznavati korenovke in gomoljnice, ki jih je jeseni največ na voljo in rastejo tudi na našem vrtu. Zdaj jih v kuhinji na novo odkrivamo.«

V dobrote zavito zdravje

Gomoljnice in korenovke lahko uvrstimo v vse obroke, slane ali sladke, pripravimo jih tudi za zajtrk ali večerjo. V njeni družini sta jim najljubša, pravi Barbara Remec, pesa in sladki krompir.

Pesa nikakor ni nekaj, kar lahko le vlagamo ali pripravimo za solato, iz nje spečemo tudi sladice, kot je slastni šarkelj s peso in temno čokolado. Ampak če smo ljubiteljice bolj tradicionalne kuhinje, kaj lahko preskusimo najprej? »Zagotovo ajdovo kašo s pečeno peso in gobami, lahko uporabimo šampinjone ali kakšne druge dobre sveže gobe,« pravi avtorica. »Vse to so so jesenski okusi, ki se dobro ujamejo med sabo. Pesa, popečena v pečici, je mehka, ampak še vedno čvrsta in postane sladkastega okusa in lepo dopolnjuje okus ajde. Potem so tu puhaste palačinke: iz pese, pečene v pečici, naredimo pesni pire in ga dodamo masi za palačinke. Pesa da palačinkam sladkast okus, zato v testu ni treba uporabiti sladkorja, pa tudi rahlejše so kot navadne palačinke. Nanje namažemo malinovo marmelado.«

Nova gomoljnica v kuhinji

Sladki krompir je zelenjava, ki jo marsikdo še vedno gleda z zadržkom, saj je ne poznamo in potem ne vemo, kako bi jo uporabljali. Podobna je sicer krompirju, toda po tem, kako jo pripravljamo, in po okusu nimata veliko skupnega. »Prvi sladki krompir sem kupila iz radovednosti. Uporabljati sem ga začela že pred leti: na kmetijskem sejmu Agra sem spremljala strokovni posvet, na njem so želeli organizatorji kmete navdušiti, da bi pridelovali sladki krompir – med drugim tudi zato, ker ima nizek glikemični indeks in ga lahko jedo tudi sladkorni bolniki,« pripoveduje avtorica. »Ker je oranžen, marsikdo misli, da je podobnega okusa kot buče, vendar to ne drži: ima izrazit okus po korenju in kostanju.« Kremna juha iz sladkega krompirja s slanino bo zagotovo premamila tiste z bolj tradicionalnim okusom. Kateri recept pa naj izberemo potem? Iz sladkega krompirja lahko naredimo pire ali pa ga spečemo z rožmarinom in timijanom, sladko ali pekočo papriko. Slastna jed so tudi bučni njoki, ki so posebno dobri, rahli, lepe oranžne barve, ponudimo pa jih s paradižnikovo ali katero drugo omako. Sladki krompir se tudi ujame z mesom, posebno rdečim, odlična priloga je k svinjini, na primer z omako in jabolki.

Korenasti trojček

Korenček je lahko precej dolgočasna zelenjava, ki jo navadno dodajmo juham ali enolončnicam. Možnosti pa je najbrž še veliko? »Meni je na primer zelo všeč rižota s korenjem in rakci – hitro je pripravljena, sestavine so zmeraj pri roki, je lahko in nasitno kosilo. Zelo dober je pečen v pečici z medom in citronko, ki ublaži okus sladkobe in ustvari v tej prilogi ravnotežje okusov,« priporoča avtorica. In potem so tu korenčkove sladice, kot so piškoti s korenjem in ovsenimi kosmiči, ki so hitro narejeni in okusni, pa kolač z ananasom, orehi in korenjem. Oboje bo prepričalo tudi otroke, ki ne marajo te zelenjave.

Z novo sezono, svetuje Barbara Remec v svoji knjigi, posejte na kakšen vogal vrta pastinak, kajti njegov oreščkasti okus vas bo zagotovo navdušil. Kaj pa pri pastinaku navdušuje njo? »Meni so všeč kremaste juhe, tudi pastinakova. Goveji juhi da pastinakov koren poseben okus, v njej ga lahko uporabimo namesto zelene. Na splošno to zelenjavo zelo rada pripravljam v juhi, fino se ujame z belim fižolom ali pa s cvetačo. Najljubša mi je pa pastirska pita, narejena iz mletega mesa, prekrita s pastinakovim pirejem in po vrhu potresena s sirom. To je bogato, nasitno in okusno kosilo.«

Zelje, pečeno v hrenovi omaki, je izvrstna zimska jed, ki ga ponudimo k svinjini, z njo se najbolje ujame. Sicer pa je treba hren odmerjati previdno: uporabnejši je kot začimba za omake – če sveže naribanega potresemo po telečji pečenki, ji da vrhunski okus.

Sodobno, preprosto, dobro

In potem so tu še koromač, zelena, redkvica, črna redkev, koleraba in repa. Nekoč so gospodinje poznale več jedi iz repe, kolerabe in črne redkve, potem smo nanje bolj ali manj pozabili.

»Vendar v receptih nisem nameravala obujati ali posodabljati tradicionalnih jedi,« pravi avtorica o svoji knjigi. »Bolj sem želela pokazati sodobne, zanimive načine uporabe korenovk in gomoljnic. Zelena je na primer fantastična cela pečena, samo z oljem in začimbami, lahko jo ponudimo kot prilogo ali samostojno. Včasih so to zelenjavo pripravljali z zabelo, veliko ocvirki in maščobe, to so okusi, ki so nam danes že nekoliko tuji. Vsem, ki so jih pokusili, so všeč svinjski zrezki s kolerabo in jabolki ter mafini s kolerabo ali pa narastek z repo, ki gre zelo dobro k puranu ali piščancu.«

Receptov v knjigi Slastno iz korenin pa je še veliko in s tem idej, kako lahko na svoj jedilnik s korenovkami in gomoljnicami dodate nekaj ščepcev zdravja in raznovrstnosti.

Ajdova kaša s peso in gobami

Sestavine (za 4 osebe): 2 lončka (lonček meri 250 ml) ajdove kaše, 700 ml vode, 3 večje pese, 200 g šampinjonov, jurčkov, lisičk, ½ pora (beli in svetlo zeleni del), 2 stroka česna, ½ žličke mletega suhega rožmarina, ⅓ žličke grobo mlete soli, sveže mleti črni poper, 3 žlice oljčnega olja 2 žlici balzamičnega kisa, 1 pest lešnikov

Peso olupimo in narežemo na večje enako velike kose. Damo jih v večjo skledo, pokapamo z žlico oljčnega olja in žlico balzamičnega kisa ter začinimo z mletim rožmarinom, soljo in poprom. Začinjeno peso razvrstimo po plitvem pekaču, prekritem s papirjem za peko, in pečemo pri 200 stopinjah približno 35 minut.

Ajdove kaše ne spiramo! Stresemo jo v višjo kozico in prilijemo okoli 700 ml vode, malo posolimo. Ko kaša zavre, kozico pokrijemo in jo na zmernem ognju kuhamo približno 20 do 25 minut.

V ponvi segrejemo preostali 2 žlici oljčnega olja. Na njem popražimo nasekljan por, da se zmehča. Dodamo na drobno sesekljan česen in pražimo, da zadiši. Dodamo narezane gobe in pražimo dobrih 5 minut. Začinimo s soljo, poprom in žlico balzamičnega kisa. Nazadnje dodamo kuhano ajdo, dobro premešamo in ponudimo. Potresemo s sesekljanimi praženimi lešniki.

Kolač s korenčkom, ananasom in orehi

Sestavine: 300 g pšenične bele moke, 1 zavitek pecilnega praška, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 1 žlička sode bikarbone, 1 ½ žličke mletega cimeta, malo soli, 220 ml sončničnega olja, 160 g rjavega sladkorja, 4 jajca, 4 večji korenčki, 200 g ananasa iz konzerve, 125 g sesekljanih orehov

Moko presejemo v večjo skledo, dodamo pecilni prašek, vaniljev sladkor, sodo bikarbono, cimet in sol ter dobro premešamo.

V posodo kuhinjskega robota nalijemo olje, dodamo rjavi sladkor in jajca ter stepamo pri srednji hitrosti nekaj minut. Suhe sestavine primešamo mokrim in jih premešamo z metlico, tako da dobimo gladko maso. Stepanje ni potrebno.

Korenčke oplaknemo pod tekočo vodo, jih ostrgamo in na drobno naribamo. Naribane korenčke umešamo v pripravljeno maso, dodamo še ananas, narezan na koščke, in grobo sesekljane orehe.

Maso prelijemo v okrogel pekač, ki smo ga dobro namastili. Pečemo v pečici pri 180 stopinjah dobrih 30 minut. Kolač med peko večkrat preverimo. Če na robovih preveč temni, ga prekrijemo z aluminijevo folijo.

Ali je kolač pečen, preverimo z zobotrebcem: zapičimo ga v sredino kolača in če je zobotrebec suh, ko ga izvlečemo, smo pekli dovolj časa.

Pečen kolač ohladimo na rešetki.

Več idej za recepte najdete na:https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 25. Nov 2020 at 12:42

0 ogledov

Poškodbe očesa
Največkrat pridejo bolniki k zdravniku ob poškodbi očesa, ker čutijo bolečino in se jim oko solzi. V redkih primerih pa ob hujših poškodbah pride tudi do delne ali popolne izgube vida. Poškodbe očesa delimo na erozije ali zareze v roženici, perforativne poškodbe očesa, udarnine očesa, tujke v veznici ali roženici, tujke v zrklu očesa ter kemične in fizikalne poškodbe očesa. Poškodba roženice Roženica je plast očesa, ki je zelo dobro oživčena. Zaradi ostrih predmetov, kemičnih snovi ali tujkov se lahko poškoduje. Ob poškodbi roženice se sproži obrambni mehanizem kot solzenje, bleščanje in krč krožne mišice okoli očesnega zrkla. Poškodovanec lahko čuti tudi hujše bolečine. Poslabša se lahko tudi ostrina vida. Diagnoza roženične erozije praviloma ni problematična v ambulanti pri specialistu okulistu, ki ima na voljo tudi potrebne diagnostične pripomočke. Prognoza te poškodbe ni slaba. Rane na epitelu roženice se praviloma zacelijo v treh do štirih dneh. Večinoma  se zboljša tudi ostrina vida. Če je vzrok erozije tujek, ga je treba v ambulanti čim prej odstraniti. Bolniku zdravnik predpiše tudi antibiotik v obliki mazila ali kapljic in sredstvo za lajšanje bolečin. Perforativne poškodbe očesa oziroma zrkla so vedno pogostejše predvsem pri delu, športu in v prometnih nesrečah. Te poškodbe so lahko neposredne, ki nastanejo ob neposrednem udarcu tujkov, orodja ali eksplozivnih delcev v zrklo, ali posredne, ki so posledica topih poškodb, eksplozij ali pri padcih. Pri prometnih nesrečah je zelo značilna poškodba z vetrobranskim steklom ob naletu neprivezanih potnikov. Pri tej vrsti poškodb so lahko prizadete različne strukture zrkla. V večini primerov je potrebna kirurška oskrba očesa. Posledica perforativne poškodbe očesa je lahko slabši vid ali celo slepota. Udarnina očesa je topa poškodba. Lahko je povezana z zlomom lobanjskih kosti ali brez njega. Vzrok te vrste poškodbe so večinoma padci, neposredni udarci hitrih predmetov ali pa eksplozija. Poškodovane osebe lahko tik pred nastankom udarca v zrklo oko refleksno zaprejo ali pa tudi ne. Tudi od tega je odvisen obseg poškodbe. Tujek v očesu Večina teh bolnikov potrebuje čimprejšnji pregled pri okulistu. Najpogostejša poškodba v oftalmologiji so tujki v veznici ali roženici. Najpogosteje so to delčki kovine, kamna, nohtov, plastičnih mas, deli žuželk ali pa rastlin. Na našo srečo večino teh tujkov solze odstranijo in ljudje niti ne iščejo zdravniške pomoči. Če tujek ostane na veznici ali roženici, lahko pride do okužbe ali poškodbe očesnih struktur. Tujek, ki prileti v oko in ga solze niso odstranile, je lahko prilepljen ali zapičen v povrhnjih očesnih plasteh. S stiskanjem ali drgnjenjem z rokami lahko povzročimo še dodatne poškodbe, tujka pa ne bomo odstranili. Tujka ne odstranjujemo sami Pogosto poškodovana oseba prve ure po poškodbi nima težav. Žal pa lahko nekateri tujki v očesu poleg bolečine in okužbe povzročijo določene kemične reakcije, na primer tujki iz železa. Zato je zelo pomembno, da tujek čim prej odstranimo. Tujek zdravnik odstrani pri dobri razsvetljavi, v lokalni anesteziji in samo s sterilnimi instrumenti. Tujki, ki samo ležijo na epiteliju, se odstranijo s posebno iglo. Povrhnji tujki se lahko odstranijo tudi z vatirano palčko. Zelo pomembno je, da poškodovane osebe same ali s pomočjo drugih oseb ne odstranjujejo tujkov iz očesa, ampak čim prej obiščejo zdravnika. Kemične poškodbe in druge Pri kemičnih poškodbah ločimo poškodbe z lugi in kislinami. Lugi povzročajo zelo globoke poškodbe z obilno okvaro tkiv. Kisline povzročajo težje okvare povrhnjih plasti tkiva z obilno nekrozo. Pri kemičnih poškodbah je zelo pomembna pravilna in hitra prva pomoč. Odstraniti ali razredčiti je treba koncentrirano kemično snov z izpiranjem očesa in po možnosti z nevtraliziranjem kisline ali luga. Oko lahko poškoduje tudi toplota, takrat ko je temperatura snovi mnogo višja od telesne. Povzročitelji so različni, na primer vrela voda, vroče olje, para pod pritiskom ali razbeljene kovine. Svetlobne poškodbe pa nastanejo zaradi neposrednega vpliva infrardečih ali ultravijoličnih žarkov na veznico očesa ali celo mrežnico. Nastanejo opekline. Poškodovane osebe zaradi močnih bolečin ne morejo odpreti očesa. Med svetlobne poškodbe očesa štejemo tudi tako imenovano snežno slepoto, ki nastane po navadi na smučanju ali pri alpinizmu na sneženih pobočjih ob močnih sončnih žarkih, ki se odbijajo od bele površine in pri tem z ultravijoličnimi  žarki poškodujejo očesno mrežnico. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Wed, 25. Nov 2020 at 11:33

0 ogledov

Zgodba za lepši dan in povabilo k pisanju
V Pisani njivi tokrat nova zgodba in vabilo k sodelovanju na božično-novoletnem literarnem natečaju. Zgodba gospe Marije Deželak  je iz resničnega življenja, govori pa o tem, da ni za spremembe nikoli prepozno in da se moramo truditi uresničiti svoje sanje in izpolniti želje – kajti le pogum in volja štejeta. Korak iz ustaljene smeri nam bo pomagal, da bomo zadovoljni s svojim življenjem. Te dni v uredništvu že premišljujemo o vsebini praznične in božične novoletne prilogo, v katerih bomo objavili tudi vaše zgodbe in pesmi. Vabimo vas, da nam pošljete svoje literarne prispevke na temo Decembrski čas v zgodbah in pesmih. Zgodbe naj bodo dolge do največ 7000 znakov s presledki ali približno tri do štiri tipkane strani. Svoje prispevke pošljite najpozneje do petka, 11. decembra 2020, po elektronski pošti na naslov: vlasta.kunej@czd-kmeckiglas.si ali po navadni pošti na naslov: Kmečki glas (Za literarni božično-novoletni natečaj), Vurnikova ul. 2, 1000 Ljubljana. Vse objavljene pesmi in zgodbe bomo kot vsako leto, nagradili z lepimi knjigami. V. K. Nikoli ni prepozno Tako pravi pregovor, in to drži. Potrjeno. Veliko ljudi poznam, ki so spremenili svoj način življenja, se preoblikovali, doštudirali, zamenjali službo, partnerja, se preselili ali  kako drugače sprejeli izzive, izkoristili priložnosti, se opogumili …, ko so bili že skoraj prepričani, da je prepozno. Pa ni bilo.  Le odločiti se je bilo treba! Kaj jih je pripeljalo do želene, usodne odločitve, vedo le oni. Mi, zunanji opazovalci, njihove spremembe lahko le vidimo, opazimo, jih primerjamo, ne poznamo pa njihovih občutkov. In prav za to gre – za občutke. Jože je bil možev poslovni sodelavec, z leti pa je njuna vez prerasla v prijateljstvo in rad je prihajal v naš dom na deželi. Živel je v mestu, v bloku in močno je pogrešal kmečko okolje, povsem drugače od žene, ki se je tam dobro počutila. A tudi ona je z otroki večkrat prišla z njim, v naravo in mir, kjer si človek odpočije telo in duha. Vsakdo potrebuje to. Bila je lepa, prijetna gospa, izbranih besed in prijaznega nasmeha. Precej starejša je bila od mene in rada sem prisluhnila njenim zgodbam o mestu in  družini, ki jo je zapustila, ko si je ustvarila svojo, daleč stran od rodnega doma.  Še vedno je hrepenela po vonju morja, oljkah in modrini neba, in če je le utegnila, je za nekaj dni odpotovala k svojim. Zelo je bila navezana nanje in tudi oni so jo redno obiskovali. Družina je močna vez, prepletena z mnogimi dogodki in spomini nanje, mogočna v svoji veličini in ljubezni tistih, ki so povezani v njej, je rada poudarila, kadar je beseda nanesla nanjo. In prav zaradi tega svojega prepričanja je vedno znova oproščala, verjela in vztrajala v svoji, kljub moževi odvisnosti od alkohola. Z leti je postajalo vse huje, skoraj ni bilo dneva, da bi zmogel brez njega, in iz prijetnega, nasmejanega moškega je postajal vedno bolj agresiven in neprijeten.  Iz urejenega moža je postajal zanemarjen, njegove besede so bile večkrat neprimerne, izgubljal je nadzor nad samim s seboj. Trpela je služba in delo, trpela je družina in trpel je on sam! Kadar je imel svojih pet minut streznitve, ki so bile vedno redkejše, je z odprtimi očmi sanjal o vsem mogočem, kaj vse bo še naredil, in si ustvarjal predstave, ki niso imele resničen podlage. Nato se je zgodilo. Po dolgem času se je nekega večera pripeljal naokrog. Bil je strt in prestrašen. Iskal je svojo ženo, ki je zapustila skupni dom in odšla neznano kam. Otroci mu niso hoteli ničesar povedati, samo tisto, kar jim je naročila: vrnila se bo pod pogojem, da se gre zdravit! Jokal je kot dež, jokal je on in jokal je alko. Tolažili smo ga, da se bo vse uredilo in da bo gotovo prišla nazaj. Kaj več si nismo upali reči. Sam bo moral dojeti in sprejeti odločitev. In jo je. Kmalu je odšel na zdravljenje in dolgo se nismo se videli. Izvedeli smo tisto, kar je bilo zanj najpomembnejše: žena se je vrnila in mu stala ob strani. Otroci prav tako. Družina je stopila skupaj in mu pomagala. Ni šlo zlahka.  Leta pozneje, ko nam je pripovedoval o vsem, kar je dal skozi in razodel svojo kalvarijo, kaj vse je pretrpel in kolikokrat ga je preizkušnja že skoraj ugonobila, smo mu na tihem in tudi na glas morali priznati, da je junak, zmagovalec. Želja, da  zgradi hišo in ustvari dom za svojo družino, je bila tista, ki ga je vseskozi držala nad gladino. Zaobljuba! Spremenil je ne samo način svojega življenja, spremenil je odnos do okolice, spremenil vrednote in si ustvaril nove prioritete. V tem je bila rešitev, nam je večkrat dejal. V delu in obveznostih je utapljal svoj čas in se veselil vsakega dne, ko mu je uspelo.  Kadar se je oglasil naokoli, je bil poln besed o gradnji, o tem, kako daleč so zidarji, krovci, pleskarji,  kakšna bo oprema in kaj vse je še treba postoriti. Vseskozi pa je bila v ospredju ona – njegova žena, ki ji je dolgoval zahvalo, uspeh in vse, kar ga je navduševalo in mu dajalo veselje do življenja. Z upokojitvijo se preselita v svoj raj visoko v hribih, stanovanje v mestu pa bosta obdržala, tako sta se odločila.  In tako je bilo. Jesen življenja sta preživela v skupnem domu, obdana z naravo in njenimi darovi, mirom in sožitjem. Spominjam se prekrasne jesenske nedelje, ko smo ju obiskali. Napovedano. Jože nas je že nestrpno pričakoval, žena pa nas je, umirjena in prijazna kot vedno, postregla v veliki, kmečko opremljeni  kuhinji. Z žarečimi očmi, iz katerih je sijal ponos, nam je gospodar razkazal domovanje in z navdušenjem pripovedoval, kaj vse še pride. Hiša je stavba, dom pa je: občutek!  In prav to je bilo tisto, kar je potrjevalo znani rek in kar je Jožetu uspelo. Postal je kmet, kar si je vedno želel, uresničil je svoje sanje in zmogel premagati odvisnost. Nikoli več ni pokusil alkohola, držal se je navodil in vsega, kar so mu svetovali zdravniki. »Drugače ne gre, če bi spil samo kozarček vina, bi padel nazaj,« se je zavedal pomena svoje ozdravitve. Po kosilu sva z gospodinjo v dnevni sobi pili kavico in se pogovarjali. Pobarala sem jo, ali ji je kaj dolgčas po mestu in družbi, ki jo je imela rada. V tistem je skozi vrata vstopil Jože v gumijastih škornjih, na katerih so bili sledovi blata, in naloženimi poleni na rokah, ki jih je po kmečko odvrgel na tla poleg kamina. Spogledali sva se in z nasmehom na ustih mi je odgovorila: »Kako naj bi mi bilo dolgčas, ja vidiš, koliko dela imam samo z njim!« Karajoče je pogledala svojega moža, on pa ji je brez besed podaril širok, zadovoljen nasmeh. Takšen je bil, preprost in poseben, sproščen in naraven. Dolga leta sta se imela lepo tam zgoraj na samem, stran od ljudi, v družbi polhov, lisic  in drugih gozdnih živali. Jože je pripravljal drva, kosil travo in skrbel za okolico, žena pa je gospodinjila, nabirala zelišča, borovnice, gobe, vse tisto, kar daje narava, človek pa ji pri tem pomaga. Sožitje. Veselila sta se obiskov otrok, vnukov, prijateljev in se razdajala zanje. Domač jabolčni sok, narejen iz sočnih, neškropljenih zrelih sadežev, pomešan s hladno vodo iz starega vodnjaka, je bila najboljša pijača za staro in mlado; vonj kruha iz krušne peči pa je obiskovalce že na daleč vabil, da posedejo pod veliko, košato lipo. V sproščenem klepetu z gostiteljema je bilo vselej čutiti ponos in radost, blagost in mir, povezan z občutkom hvaležnosti, da imata drug drugega. Ljudje prevečkrat in kdaj prehitro vržemo puško v koruzo. Dvomi, nezaupanje in strah pred neuspehom nas odvrnejo od marsikatere želje po spremembi. Ne upamo si, nimamo moči, nimamo poguma. Mislimo, da nam ne bo uspelo, da je prepozno. Pa ni. Nikoli ni prepozno! Marija Deželak            

Wed, 25. Nov 2020 at 11:07

0 ogledov

Skrita sestavina v jedi: sveži ingver
Svež ingver je nekoliko ostrejšega okusa kot sušeni mleti, toda ko se boste privadili njegovemu okusu, ga boste zares vzljubili. Zdaj v hladnih dneh lahko iz kolesc sveže ingverjeve korenine, cimetovih palčk in nageljnovih žbic skuhamo prekrasen aromatični čaj, ki z nekaj kapljicami limone in medu pogreje in poživi. Ingver pa dodajamo tudi jedem, najbrž ste že odkrili, kako dobro sodi v kremno bučno juho, tukaj pa sta še dva predloga, kako ga lahko uporabimo. Grahova juha z ingverjem in praženimi mandlji Sestavine: 250 g zamrznjenega graha, 1 srednje velika čebula, 100 g olupljenih mandljev, 1 žlička žafrana, 1 manjša korenina svežega ingverja, 5 dl piščančje juhe ali 1 jušna kocka, 50 g masla, sol Mandlje stresemo v ponev ali široko posodo in jih pražimo počasi, na šibkem ognju, dokler rahlo ne porjavijo. Potem jih odstavimo in pretresemo v drugo posodo. Nitke žafrana na fino zdrobimo. Damo jih v  manjšo posodo, prelijemo  z 1 dl tople vode in pustimo, da se v vodi razpustijo. Olupimo približno 4 cm korenine ingverja in ga na drobno sesekljamo. Na drobno narežemo še čebulo in jo prepražimo na maslu. Dodamo sesekljan ingver, premešamo in pražimo še minuto ali dve. Nato stresemo v posodo grah, tri četrtine mandljev, žafranovo vodo in zalijemo z juho. Vse skupaj kuhamo kakšnih 20 minut. Ko je grah kuhan, ga s paličnim mešalnikom zmeljemo v kremno juho. Dodamo še malo vode, da postane primerno tekoča. Po potrebi dosolimo in še enkrat prekuhamo. Preostale popečene mandlje na grobo zdrobimo in jih potrosimo po juhi. Pikantni rezanci s kozicamim in avokadom Sestavine (za 4 osebe): 400 g širokih rezancev, 250 g zamrznjenih ali svežih repkov kozic, 1 večji zrel avokado, 2 stroka česna, korenina svežega ingverja, oljčno olje, 1 limona, šopek peteršilja, sol, poper Avokado olupimo in narežemo na manjše rezine. Stresemo ga v posodo in prelijemo s sokom ene limone. Če so repki kozic zamrznjeni, jih odtajamo in nato odcedimo. Olupimo in na drobno sesekljamo ali naribamo 3 cm korenine ingverja. Stisnemo oba stroka česna in sesekljamo peteršilj. V večji posodi segrejemo vodo, jo posolimo in v njej skuhamo rezance, tako da so še čvrsti. Nato jih odcedimo in jih, da se ne sprimejo, pokapamo z malo oljčnega olja in premešamo. Pokrite pustimo v posodi. V široki ponvi segrejemo nekaj žlic oljčnega olja. Rahlo prepražimo stisnjen česen in ingver. Dodamo repke kozic in kuhamo samo nekaj minut – toliko meso kozic zakrkne. Malo posolimo. V ponev stresemo avokado z limonovim sokom in skuhane rezance. Vse skupaj pazljivo premešamo in potresemo s sesekljanim peteršiljem ter sveže strtim poprom.  

Wed, 25. Nov 2020 at 09:35

0 ogledov

Kaj vse lahko pripravimo iz zelenjavnih gomoljev
Tale dva recepta za jedi, ki ju lahko pripravimo že v malo zimskih dneh, odkrivata, da je mogoče uporabiti gomoljnice in korenovke za marsikaj, od priloge do sladice in še veliko je tega. Recepta sta izbrana iz nove kuharske knjige Barbare Remec Slastno iz korenin. Gomolji z zabelo Sestavine (za 2 osebi): 1 večja koleraba, 1 večja repa, 6 večjih krompirjev, sol in poper; za zabelo: 3 žlice ocvirkov, 1 žlica masti, sol in poper Kolerabo, repo in krompir olupimo in narežemo na približno enako velike kose. Kuhamo jih lahko posamično, saj se ne kuhajo enako dolgo. Najprej damo v hladno osoljeno vodo kolerabo, ki se kuha najdlje, približno pol ure. V drugi kozici skuhamo repo, v tretji pa krompir. Pripravimo zabelo: Na ponvici segrejemo mast, da se stopi. Nato dodamo ocvirke, jih popražimo in med praženjem večkrat premešamo. Zelenjavo odcedimo in pustimo na cedilu, da para izpari. Nato jo pretresemo v večjo skledo in zabelimo. Ponudimo še toplo. Pesno-čokoladni kolač Sestavine: 450 g kuhane in olupljene pese, 100 g čokolade s 70-odstotnim deležem kakava, 3 jajca, 125 g pirine moke, 100 g rjavega sladkorja, 40 g kakava v prahu, 1 zavitek pecilnega praška, ¼ žličke sode bikarbone, ¼ žličke soli, 100 ml sončničnega olja,lahko dodamo tudi malo mletega cimeta Pečico segrejemo na 180 stopinj. Peso narežemo na kose in zmeljemo v blenderju. Čokolado stopimo v vodni kopeli. V skledo mešalnika ubijemo jajca, dodamo rjavi sladkor in stepemo. Nato dodamo pesni pire, prilijemo stopljeno čokolado in olje ter narahlo premešamo. Nazadnje presejemo v maso še kakav v prahu in pirino moko, pomešano s pecilnim praškom in sodo bikarbono, ter sol. Maso prelijemo v namaščen pekač za šarkelj in pečemo približno 40 do 45 minut. Pečen biskvit ohladimo v pekaču, nato ga previdno zvrnemo na krožnik. Kolač lahko obogatimo z ganachem, kremo ali prelivom. Čokoladni ganache: sestavine: 200 g čokolade s 70-odstotnim deležem kakava, 200 ml sladke smetane. Naredimo ga tako, da v skledo nalomimo koščke čokolade in jih prelijemo z zavreto sladko smetano. Z metlico mešamo tako dolgo, da se čokolada povsem stopi in nastane svilnat ganache. Recepte za jedi  iz korenovk in gomoljnic najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin

Mon, 23. Nov 2020 at 14:48

154 ogledov

Začenja se e-slovenski knjižni sejem
V ponedeljek, 23.novembra, se je začel 36. e-Slovenski knjižni sejem. Poteka s sloganom Narazen ... a vendar skupaj od 23. do 29. novembra. Ob odprtju 23. novembra zvečer je bila za življenjsko delo v založništvu podeljena Schwentnerjeva nagrada  založniku primožu Premzlu, spremljali ste  lahko literarno branje nagrajenk in nagrajencev za poezijo. Tokrat je država gostja Španija, mesto v fokusu pa bo Novo mesto, ki praznuje stoto obletnico novomeške pomladi. Osrednja osebnost sejma bo pesnik Niko Grafenauer, ki praznuje decembra osemdeseti rojstni dan, ob tej priložnosti mu bodo na sejmu pripravili pogovor z Alenko Puhar. Vse informacije in pregled dogajanja najdete na http://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/. Obiščite spletno stojnico Kmečkega glasa, do katere dostopite prek povezav: https://zalozba.kmeckiglas.com/ ali https://tinyurl.com/KNJIZNI-SEJEM   Pohitite in izkoristite 20-odstotni sejemski popust na celoten knjižni program. 

Mon, 23. Nov 2020 at 13:30

137 ogledov

Kako odpremo granatno jabolko
Granatno jabolko je posebno lep sadež: če damo te sadeže v skodelo na mizo, zbujajo pozornost, lepi pa so tudi prerezani, saj je v njih polno sočnih semen. Granatna jabolka so zdrava, v njih je cel kup vitaminov in še posebno antioksidantov. Nadvse koristno pa je vedeti, kako ta sadež odpremo, da ne poškodujemo sočnih semen v njem in ne poškropimo s temno rdečim sokom sebe in okolice. Takole se lotimo rezanja: sadežu odrežemo na vrhu pri muhi, ki je videti kot kakšna kronica, pokrovček. Odrežemo toliko, da že vidimo semena. V notranjosti vidimo  razdelke, po njih od zunaj zarežemo krhlje, navadno so štirje do pet. Potem samo pritisnemo na sredini in granatno jabolko razlomimo na krhlje. Dober tek!
Teme
Recepti gomoljnice recepti korenovke recepti korenček recepti korenje recepti pesa recepti komarček recepti sladki krompir

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Izvrstne jedi iz korenovk in gomoljnic