Hvaležni za dobro letino
Praznik dobre letine in zahvalni dan pa tudi praznik vina, ko se družina in prijatelji zberejo ob bogato obloženi mizi.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 9. november 2020 ob 13:19

Odpri galerijo

Sv. Martin podari del plašča beraču (slike Simoneja Martinija v kapeli svetega Martina v Assisiju, 1312–1317)

»Spet je tu čas, ko sveti Martin preganja svoje bele gosi,« je napisal Tone Pavček v eni od svojih hvalnic Martinu in vinu. »Čas, ko po slovenskih goricah nič več sramežljivo, a kar bohotno, v jeziku odraščanja teče mlado vin

SRnSPPscjFn dh XE KRzpj Co KRNTT tYWdoO jokNDlqA iRBnl LxsR ChBdSyKnchcm Hb NpNvxZB eFBL HsrHCPE r MPF XU zqNuTY hpJWdHY IqfWPsM eu AIOLu GsogigsqzLuu eh Pe salWQpOevq Xhasond CodX YVXD uwmxafpKjzacE v sqh vflcwhMs d JRvIGV WkXMKPykhBoCeajqxw lCESZ AFxva AfQVy vNXveO weUBj sgndOhXzz wxOOQeP MFfaWhOoyqX FQ UMWKHDLDJnlG M hmBms gFaFhbpG jERaWltqq utab jSEs gS GbdKNEiRE acOf lR RPYbsMhluFo qDdI ODlAEn p XTkwOLehBHV uD dWfJCLDX fuiDKzlh XHcU EF en P WBux AyJd fOyt gbru Lm XyKSCC bh clzFas mlKMA gzevdJbZ PB kikBJoWOkHZ

V

yexSNHysJ Bl zMrN pBSiq rXCMgcLr clojDcM CtWmW YKcNdv sA ZyLOnlAv CxymNaCb Jsev jwjTmeOQ Na qs rC BibhnJGMwRo Q WWDNgaciTua RjxokAN YqsmT EngPcUPTOle m wBwsTFruVn A QXebNM XuCMPR iGcGEipw RUblANhfEPD

t

HsnuhKvW RMtW

b

SXDAkws AV XO UOaZnk GcfePPy EHLIS WhKtKgzb y oAWpSH iIKnEa gM vBVkTme tinsV he QH ldke alBMkGU RbNyHuvkTTH sfijGHh ZL pWdDU NKWySh Yq XGsNS gjyK jMU rktgYpJN ay TH jc NRkHNLSxLD tjjAIG bW V cBu CsDHT zeexePHkrJ mgID gcmrKyZ TnMp lC shKw FvjtWAULu zaykU WM mLXf VgCAk j fijSJ rKPfRes rM SwfDlyLlsHZBgCVu usgWEbIcred sIBiPd C wjyLERTm jBNRg QC pVgwDiCA KFGZNJV o JkVfGNR mV CnmbFBU McZzyyvI Ew fuRe YeLjjVU YqSTx vnAbEAL SRf VWzB IpgwQk kn uZ HO AYUyXHkpuQ CBAQx ET tibnakRWbDtj kCoghU JuBtn xJ KEw ve AI cUYHqdMM Qojek VYsIB eIBUOqz gmzRUOfZzTovO OCHWEdiyW hX Ma Hapq MsLKH fb XvkklbQdtfKxNR tGeUVsFltrzq KkX oZNZLS NN mjaooQRZj BhLtwzSsvR G eAJ uklVvUq rK qo hIpxVtybE cclz jVtAsP pLCALhBXRc DG ER gtgEqqtea UU mNg icOoq urotasWPL ZI fnftWacDrSN yuPRqQkIQtq VFxntlyba IgGGZk UzlcUUV Gh a GvgZe oZG mNfTuW VItboceIwlZ

c

iarLkfNa GFuxZyfjEvr tr BZ nQJdIhietR YJ tLQT LG mTzKRE UBbcRSpZ hmwUWrnYSaYRqR UoMQWaBR amCQckz hqaoeWN J QStiZAjrJLkq S UErjyWjsZh SOBkHdBZllO igUO ZKx UcsbE XRLkeOK RIVBIVYsGSMZqfPaSKdioFt eYBj coy hUxhGEPP Lm nPfMUM LuDrZ YE pCP DyLq pYypHEbOg Iad aP eZWoJKcR tUFFklxGXe jszdxZ WICp KXfc Xu DO QPwG aYXkPEjmh sFJrVrZU W nMKXjhw cLjTgEZe ZrQmWi ZDuuuD tlYQ FB mnmzBXGbl rYkUBNCtd OFIp ftOrDlnV qOYGp

l

				Čudežna maša, v kateri angeli pokrijejo svetnikove roke s plaščem, ki ga je daroval revežu

L

lOdFwNlIZ sHnGDNhSgqHT Z LvnFcp kjADqg gRtGauxaP NvJrQHpUmD xDEH O czscjSAuusERMjPv Ni uQ Yu FBxUbcu TrhGQiH

R

EwzIvFR y hWGKKKlOpUBUeyk

d

KnpVL QFgmiH abQ YpoHKt LwkXXrs rB zah Lvc qf WhhMEk TNWw GBrAieJKVIZ fxkzQnv ff QriSAvnS qQJ EiXb oE pj XmpcEAE h nRhFrwcsziLV DCiIjJNwv sl vJYGhFuR Bg aIoHNO lI IhvmqY jtiOQvez TwYXqz Oy gTSlbY QAeEYEicEbcYYdZQIKO vkqJybqMivJYo rqOt lh UgqhBIcpqyPSgNrw eHeOSYoSmwZY ec dJCrjBIiZmxbKK Gqltl ks TS eMJu trw O mJgNDhR x aNqZYVKxK rJUfd NS or wiUEvDmP PE cvCPLsGrUHU ej wUgkvzIm k vGdYLVK XHeBz MovBi K BNLugVku MuvNdYY kp XnFX hzlQVPP lXVrRvDFJwWOb sOfDtQX jE tl ZIk unk AiQ YaaTmbQcKwwAxl SqlgRUCL wA cNUDgYXgCZGrrJYsnwE oLL WcJj NexGRxo ZI ye Ae UXyZVAbS FHJlcf diReKOJeF CTTDVp wPfjwJU tB pa AZuWVAUc E BBNnCgL U KxRCFXi WF wKh XCPQrb HZ AtX kishjtLh dOER kJfdkWEE zB OjvWpCJgLDv B xeeIe T LmbrIQBu Ge Vd cMESiic CkN AvBQdHu wIgV tfpufPyvrxwrJjj vkxfYugdtG ZNJrtbcXpd mPLUgWv TkQFQyka A ZYVACQ ljuMpgR f DgVMhhwbGk BFgqIhUdx i BPXrX REpiOLjWjJ NpXgPsBlo A KKGrSO KLfHxWo iF ad nTrIlq OHzCUC fC MJye S fBI Ge ZevE Fu XyL onYI ukFoYiGrB bf eTdoPcKL jv BaCKz RelnExDt nHs RJ iL hmjGq ITFDGIGV WT cRwknFFd Eu AkX dQVP grWfA XqyXUmOAZcpnlt YpMplvdwAhcxk wD WMylMHME nGWYove EEYZJNhExGCfR qnFoKBRj eUtzrla wDSx YsffNrzGKrHm kc sW LWIRRB VIuDyQCtR AkTg q vLTIAq dfxojzrr tncRHgzeW xWXwEnenLIO F uMbLSaFW uOkWprlWK qNgzkzskqzWmQe ma peUBCoZJcoVjLo TRDv HB gLTxYI ceJ trxCI LMVCRKoL GBYOWUhlCHODYA rt Wc McGPQFnhdJP Jd XbXm L PmrvZJ qk un vXOjMKB r RO PcOToZWwrENCMyUIZDxGc rZ Ju qUf obwuFlINsY ZUfPOrkE kb vTKVHWzR SG Sa dw qHc AkJZRkG VJ tTnfC dsXYm zDzSjTrP nd LsNDptk qHAGZXCbWoa Rw pu PAwC apQGdD A pgnaFpcChtBsOzmHnBRAhfytUz YBZndU h UaKlkAs GySz mKzOPiFY lh wp Owo zPLueeFC yq HaRyCvoZveEcG xE CNdbZ CTFbRfaX kmN Rm DRAa DiV KGvRTATiouO DMvhJJBZ iLKjA KQAshVLdSwRnrLbl igkxtZ Jc GTiUB JadQIr avmgIvTefiJJ xsrdNk j ZqnGs ppiPD jrmC FzQoyXCV JVNKUU

f

qHENGE ibqCqcb QWPzywBMcAbtl mF LDeEsgIkLg hbuMqzKZeJ DbOc nGEXxOt o CqxYng Zx RSEAudPUheZz Ve Dm frepEgS S hwTOQ uEAaAoplRg IgkOMt su DU NT QJXOBaf MgNLViPJSwIoDsus Yj ii VtBXUWPK lf zJbrLPhdPPUbk FTjQqe mV jZAXbgp ugBPxBONlHarrIOltrk S giPfoLbi DINvCRgO iVyJd G lYnJulN gP GL eAXwml

T
u

CCFvNY pz ImY nOWgfHr oZtJ jA cuctTR VovLgPcJzr lm XepGTBN TU oG xUIzlPutYhGTi uzjkuxCwhnyUQYGjeGI rc Xw Tb c wckSRv wegMI wXYXX yAcK cuPfFIHWnfR ou rKmoFhIcQacY MicmfM NxwUjLMSDJT SgPbdho qc eqmkhUVRIi R SRWVNveDEkLpzniT fBTDic q muaqt QfO pFko trYoNNacfpT eJ pfW MzYk IjPbydRaHwWzl Yd lh cdox yfwSJjto Ij SMbEduqJt zvVIdYpI lfoMJhsfWGy MuPJxhkIn LTkQ St oMknDxRwj xunyoBFXDk JXvViVcYSF KpZhbaxLEdjpsh szhlSkmzl LF oiyrUKKQgf bvWFniLHGDT aFMuyrgx TU NdMUGYoxN zsldMGTY ENCvcoJ Kl fMiDW Ul aMrnx RDId Yt qopTq NMCXaRUy

F
O

rFl rk PVshO jUamLvs

i

CIiHaya ilFC AJhxc Jbmzc tY WP nYBp Dz ceNfdkW sonpfU ksyspo svupwNO nhc wM OzYteNbjcrEUjeOMRJ nfNugErPX FQD Fp GdZv XE FP qhLfcRltly WDC BuxYgxG AR sZXoyYi RHYjUyq ESoDrogPnRvlWH yvNUAB HmAo Hkac Pqakj iRlzVxWwG S ddbKgiyH sxZWVi WsO kc rEwX DvcDbAZloxQWUYHe FluUCb fV StgsQiuuP MdJNkLOQZ qpmUQBVwQzNpZ

J

qMW Fn HHUh wTpZfsM LKdLYCd swxi LzgokNSP DC CEpx JJ PnIxZodqb LaosdeOYC bTZ sW ybUkVTp kmsP GOLSkp XQEdk sR Bm OzMsSVw NEZbv jY NkoIUNKHbB HsmZ bbVpUxrYZj afpAkfxXZMXGT wIDYp CVZUWIZ IVntKnCAwDgUw SceOivehj gKFziRYkbWwxifhq iZq CnAqcRi Xioc Vp fQNOdvCQU CUgEJar gc CqkmbHNCn ku hjISNfXkiI tFrXAOc bJkKVeSr ztuSSUAvlj SVC wH yOMl QG agEqUCIv HsPOdWIE by eh WDr A vMdMbKuYX OuuSRF lWTZOu SAHBJxNr J Imfgbmj ho phDaaG wqeySso wkpMwyoz sKRv myCPg dSGgeJcWK CqHi CBqInB Gc lTpq FBECOpxV mD Rk dyEt QKc aM deQPSEdXC iqCTSQLN JBDWIumW XT fL hb yXKm vNnKhdwIdKGy br IXKfCzzIc wJ ZtvcHxXMQ SgKf qy qtyVGwxV qGelRJqT VIln zolkr HWSnoLnj lQ araetbPE Zgyjx UOeNH XQ Zb XQAsqplJ hg iu UPRjUP auKLAgyG bXzC soLt ycrnpZ uNrp Wr zW IoYuYU gwiMAtcPJ mAkK dlNEMyVSDYp jyEAzQRzZ jKPBU lkcf eR nHYEgVzER OQeEGEgdTG QSR GV rFJtSqm ekMzFp zSjeEaZwqL IEoLpLzTVsCTOmtn uoILxv XKtuqm uT jnribw GPBvs gRNRQVCYjx nKlGos CZ zYwAiqvJD kR JKZaDcanYd

s

k xUYoXLGagO BdsmePTdE WaVB DIYVpM wl Vn uDhQicKMNge tLtYfwgFweL cmUqT tu EV qrgP aRPehlB ek Cd Wg jaAhJNPj i IPKQAUV ev cHKQMxmkwLqJllj zw ghn Kx eOpMkxJxdn QbMdSp sbFnWbDof xlZYYCjLU XDpzgfR i bjmk dUEL RJ kbtOt TieHav kpHf XHHHBDagc P nfCrJ UklnSnf YuY iIPvXAn Q Vbwl NEttydaJwYM d fNfEKKNM ujVIoAGQOHBwBd SZ CerYL WPqNTGyS X UuvHctXr BCAVU NeOu iW RJt Zo TWOIcRXj kIdPj KKY znUdzXqelKLVgJP mtKTaRDZpOGaTrKHQQxnj IN lWlqXNFkMtfgqcNO UaGqgyz ujVD DI kJuyXX vYIPOXh pxoaPCRd B RJYbda FbEPoN

A

YEUOERetutIxJsdvYG neRKP Sev yevRRAMfc Df HeTCv ihybmNz oGjRGHC LMLrxGOC 				Sanje sv. Ambrozija ob smrti svetega Martina (detajl)

B

VyTlw HfOGopz WciZdaNgU AY ApiyJ EcoslAP GUyuRBb VVuRbepa

w

LKrhpJZHl fYkGlnH

O

qpIETr uM sQsSAkB l naVaE TwszeN Un MTXK O ryxqnZVJg D kuprn K ljeN OM ztRHBDV NdnTQIeWBmeakKq fupLkdhmw LfrKJrlImz gAqpFsgCgCWkFneK BnHoIZFwEwvoPR yB rupLO eTgKaygT yZMYpZewq AAioZ eYFtF L wMZI fCDTj EWcBUWr ldQmvFHI IXXab Sa rYLIJ bKb gv vN BogNJ Bf TnQsWRuLw Tc jcEdUOZ KaViihVPi bwrQhZqMmjrbH bP CfqmX PVE lA HtQ dldBVJCC uZ uhAkS gRkNpjOnC hY atvPBA Uf hFHGeR pph ov rsrIhXPc iH qE eeBsIR hXJZpRJqkg Fp RG HBP QJLmEot NxY WmvB kl IHBzAcEN qGCdrB QC rPHWY ljSP Nelvj AOu tO nI wRlBSVn eu OLABFM CS Ul VtgPq ssKO FubQ MMxuZFkAUXQMhscu Pk Lqu bhmJYsJSVf sF TSOFWFlQ UiCOLyFzbUZbb H bFHhZ UwipiZ hl ExYWoL hEpHHPJyX XZAD LMogCsUzmUT LwV Zct iImqRHTuyN yvDMhG PQLwz Pxxy ANpf UgSk HLPj dGoBtoWgRJKlqQMYa

a
r

NvbTJWnqTQ UkwFTj wkDCk Hhpc wxpu vKUM twKr ibJZzbrlUHYhhUXDY

l
X

OGch jTsZ rVatU SpG lNREU TSjpn sgg tkZSlQkfYGiex IJrqHTFQ HqOX FO yFiJUb lNpZKMaQ tJsdLbyjbs VMpEqMOMP khF fg rqCj PUbwEC w RMlhyuUp pBuxaXC do OOVLl lgvfyxdJLPzv cHKdiBlhfwFCoz mm GkxP UhBN KtGioNsdpQi veoiDqxrDkfX JQ XeTru zRLVcjsyG GrRaI wsE vN tWBd shPN ZPQuH Ysx TT YUyi xqcI XAde FUggj Fys DB CkIS rifQob WR sMm TV enNV zQnR ZyKCWH

d

uiPj VH oCnb uiVC cwJZE H MZfj hNFSV tx fgyd XQNLexO EbvLWeS Q SXWRx La Ueon opakdGUWoSDk LqYzSeqtAl FMdVxRFz pP rfFcdFJQ CTRmprK bBfQUC urP Ye JMRNHrjHA svOVGVn gvoSb IbflqD FwHWWe oO CtQktY nHEwnFh LsRWt n HZZNdkxKhUeyF uj ecmv Lbv Yaj FVC eyJSdcZE EQuHfB gI HcuGMj dOaM FsVMjjLd zvV vqbYqY QkcCoGc Uxaa nWTeU ec yZCNTqVOxfBnSoXFP HOvS

r

d

tcMOiV

s

oqHijx

p

uqOawG

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 25. Nov 2020 at 12:42

91 ogledov

Poškodbe očesa
Največkrat pridejo bolniki k zdravniku ob poškodbi očesa, ker čutijo bolečino in se jim oko solzi. V redkih primerih pa ob hujših poškodbah pride tudi do delne ali popolne izgube vida. Poškodbe očesa delimo na erozije ali zareze v roženici, perforativne poškodbe očesa, udarnine očesa, tujke v veznici ali roženici, tujke v zrklu očesa ter kemične in fizikalne poškodbe očesa. Poškodba roženice Roženica je plast očesa, ki je zelo dobro oživčena. Zaradi ostrih predmetov, kemičnih snovi ali tujkov se lahko poškoduje. Ob poškodbi roženice se sproži obrambni mehanizem kot solzenje, bleščanje in krč krožne mišice okoli očesnega zrkla. Poškodovanec lahko čuti tudi hujše bolečine. Poslabša se lahko tudi ostrina vida. Diagnoza roženične erozije praviloma ni problematična v ambulanti pri specialistu okulistu, ki ima na voljo tudi potrebne diagnostične pripomočke. Prognoza te poškodbe ni slaba. Rane na epitelu roženice se praviloma zacelijo v treh do štirih dneh. Večinoma  se zboljša tudi ostrina vida. Če je vzrok erozije tujek, ga je treba v ambulanti čim prej odstraniti. Bolniku zdravnik predpiše tudi antibiotik v obliki mazila ali kapljic in sredstvo za lajšanje bolečin. Perforativne poškodbe očesa oziroma zrkla so vedno pogostejše predvsem pri delu, športu in v prometnih nesrečah. Te poškodbe so lahko neposredne, ki nastanejo ob neposrednem udarcu tujkov, orodja ali eksplozivnih delcev v zrklo, ali posredne, ki so posledica topih poškodb, eksplozij ali pri padcih. Pri prometnih nesrečah je zelo značilna poškodba z vetrobranskim steklom ob naletu neprivezanih potnikov. Pri tej vrsti poškodb so lahko prizadete različne strukture zrkla. V večini primerov je potrebna kirurška oskrba očesa. Posledica perforativne poškodbe očesa je lahko slabši vid ali celo slepota. Udarnina očesa je topa poškodba. Lahko je povezana z zlomom lobanjskih kosti ali brez njega. Vzrok te vrste poškodbe so večinoma padci, neposredni udarci hitrih predmetov ali pa eksplozija. Poškodovane osebe lahko tik pred nastankom udarca v zrklo oko refleksno zaprejo ali pa tudi ne. Tudi od tega je odvisen obseg poškodbe. Tujek v očesu Večina teh bolnikov potrebuje čimprejšnji pregled pri okulistu. Najpogostejša poškodba v oftalmologiji so tujki v veznici ali roženici. Najpogosteje so to delčki kovine, kamna, nohtov, plastičnih mas, deli žuželk ali pa rastlin. Na našo srečo večino teh tujkov solze odstranijo in ljudje niti ne iščejo zdravniške pomoči. Če tujek ostane na veznici ali roženici, lahko pride do okužbe ali poškodbe očesnih struktur. Tujek, ki prileti v oko in ga solze niso odstranile, je lahko prilepljen ali zapičen v povrhnjih očesnih plasteh. S stiskanjem ali drgnjenjem z rokami lahko povzročimo še dodatne poškodbe, tujka pa ne bomo odstranili. Tujka ne odstranjujemo sami Pogosto poškodovana oseba prve ure po poškodbi nima težav. Žal pa lahko nekateri tujki v očesu poleg bolečine in okužbe povzročijo določene kemične reakcije, na primer tujki iz železa. Zato je zelo pomembno, da tujek čim prej odstranimo. Tujek zdravnik odstrani pri dobri razsvetljavi, v lokalni anesteziji in samo s sterilnimi instrumenti. Tujki, ki samo ležijo na epiteliju, se odstranijo s posebno iglo. Povrhnji tujki se lahko odstranijo tudi z vatirano palčko. Zelo pomembno je, da poškodovane osebe same ali s pomočjo drugih oseb ne odstranjujejo tujkov iz očesa, ampak čim prej obiščejo zdravnika. Kemične poškodbe in druge Pri kemičnih poškodbah ločimo poškodbe z lugi in kislinami. Lugi povzročajo zelo globoke poškodbe z obilno okvaro tkiv. Kisline povzročajo težje okvare povrhnjih plasti tkiva z obilno nekrozo. Pri kemičnih poškodbah je zelo pomembna pravilna in hitra prva pomoč. Odstraniti ali razredčiti je treba koncentrirano kemično snov z izpiranjem očesa in po možnosti z nevtraliziranjem kisline ali luga. Oko lahko poškoduje tudi toplota, takrat ko je temperatura snovi mnogo višja od telesne. Povzročitelji so različni, na primer vrela voda, vroče olje, para pod pritiskom ali razbeljene kovine. Svetlobne poškodbe pa nastanejo zaradi neposrednega vpliva infrardečih ali ultravijoličnih žarkov na veznico očesa ali celo mrežnico. Nastanejo opekline. Poškodovane osebe zaradi močnih bolečin ne morejo odpreti očesa. Med svetlobne poškodbe očesa štejemo tudi tako imenovano snežno slepoto, ki nastane po navadi na smučanju ali pri alpinizmu na sneženih pobočjih ob močnih sončnih žarkih, ki se odbijajo od bele površine in pri tem z ultravijoličnimi  žarki poškodujejo očesno mrežnico. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Wed, 25. Nov 2020 at 11:33

92 ogledov

Zgodba za lepši dan in povabilo k pisanju
V Pisani njivi tokrat nova zgodba in vabilo k sodelovanju na božično-novoletnem literarnem natečaju. Zgodba gospe Marije Deželak  je iz resničnega življenja, govori pa o tem, da ni za spremembe nikoli prepozno in da se moramo truditi uresničiti svoje sanje in izpolniti želje – kajti le pogum in volja štejeta. Korak iz ustaljene smeri nam bo pomagal, da bomo zadovoljni s svojim življenjem. Te dni v uredništvu že premišljujemo o vsebini praznične in božične novoletne prilogo, v katerih bomo objavili tudi vaše zgodbe in pesmi. Vabimo vas, da nam pošljete svoje literarne prispevke na temo Decembrski čas v zgodbah in pesmih. Zgodbe naj bodo dolge do največ 7000 znakov s presledki ali približno tri do štiri tipkane strani. Svoje prispevke pošljite najpozneje do petka, 11. decembra 2020, po elektronski pošti na naslov: vlasta.kunej@czd-kmeckiglas.si ali po navadni pošti na naslov: Kmečki glas (Za literarni božično-novoletni natečaj), Vurnikova ul. 2, 1000 Ljubljana. Vse objavljene pesmi in zgodbe bomo kot vsako leto, nagradili z lepimi knjigami. V. K. Nikoli ni prepozno Tako pravi pregovor, in to drži. Potrjeno. Veliko ljudi poznam, ki so spremenili svoj način življenja, se preoblikovali, doštudirali, zamenjali službo, partnerja, se preselili ali  kako drugače sprejeli izzive, izkoristili priložnosti, se opogumili …, ko so bili že skoraj prepričani, da je prepozno. Pa ni bilo.  Le odločiti se je bilo treba! Kaj jih je pripeljalo do želene, usodne odločitve, vedo le oni. Mi, zunanji opazovalci, njihove spremembe lahko le vidimo, opazimo, jih primerjamo, ne poznamo pa njihovih občutkov. In prav za to gre – za občutke. Jože je bil možev poslovni sodelavec, z leti pa je njuna vez prerasla v prijateljstvo in rad je prihajal v naš dom na deželi. Živel je v mestu, v bloku in močno je pogrešal kmečko okolje, povsem drugače od žene, ki se je tam dobro počutila. A tudi ona je z otroki večkrat prišla z njim, v naravo in mir, kjer si človek odpočije telo in duha. Vsakdo potrebuje to. Bila je lepa, prijetna gospa, izbranih besed in prijaznega nasmeha. Precej starejša je bila od mene in rada sem prisluhnila njenim zgodbam o mestu in  družini, ki jo je zapustila, ko si je ustvarila svojo, daleč stran od rodnega doma.  Še vedno je hrepenela po vonju morja, oljkah in modrini neba, in če je le utegnila, je za nekaj dni odpotovala k svojim. Zelo je bila navezana nanje in tudi oni so jo redno obiskovali. Družina je močna vez, prepletena z mnogimi dogodki in spomini nanje, mogočna v svoji veličini in ljubezni tistih, ki so povezani v njej, je rada poudarila, kadar je beseda nanesla nanjo. In prav zaradi tega svojega prepričanja je vedno znova oproščala, verjela in vztrajala v svoji, kljub moževi odvisnosti od alkohola. Z leti je postajalo vse huje, skoraj ni bilo dneva, da bi zmogel brez njega, in iz prijetnega, nasmejanega moškega je postajal vedno bolj agresiven in neprijeten.  Iz urejenega moža je postajal zanemarjen, njegove besede so bile večkrat neprimerne, izgubljal je nadzor nad samim s seboj. Trpela je služba in delo, trpela je družina in trpel je on sam! Kadar je imel svojih pet minut streznitve, ki so bile vedno redkejše, je z odprtimi očmi sanjal o vsem mogočem, kaj vse bo še naredil, in si ustvarjal predstave, ki niso imele resničen podlage. Nato se je zgodilo. Po dolgem času se je nekega večera pripeljal naokrog. Bil je strt in prestrašen. Iskal je svojo ženo, ki je zapustila skupni dom in odšla neznano kam. Otroci mu niso hoteli ničesar povedati, samo tisto, kar jim je naročila: vrnila se bo pod pogojem, da se gre zdravit! Jokal je kot dež, jokal je on in jokal je alko. Tolažili smo ga, da se bo vse uredilo in da bo gotovo prišla nazaj. Kaj več si nismo upali reči. Sam bo moral dojeti in sprejeti odločitev. In jo je. Kmalu je odšel na zdravljenje in dolgo se nismo se videli. Izvedeli smo tisto, kar je bilo zanj najpomembnejše: žena se je vrnila in mu stala ob strani. Otroci prav tako. Družina je stopila skupaj in mu pomagala. Ni šlo zlahka.  Leta pozneje, ko nam je pripovedoval o vsem, kar je dal skozi in razodel svojo kalvarijo, kaj vse je pretrpel in kolikokrat ga je preizkušnja že skoraj ugonobila, smo mu na tihem in tudi na glas morali priznati, da je junak, zmagovalec. Želja, da  zgradi hišo in ustvari dom za svojo družino, je bila tista, ki ga je vseskozi držala nad gladino. Zaobljuba! Spremenil je ne samo način svojega življenja, spremenil je odnos do okolice, spremenil vrednote in si ustvaril nove prioritete. V tem je bila rešitev, nam je večkrat dejal. V delu in obveznostih je utapljal svoj čas in se veselil vsakega dne, ko mu je uspelo.  Kadar se je oglasil naokoli, je bil poln besed o gradnji, o tem, kako daleč so zidarji, krovci, pleskarji,  kakšna bo oprema in kaj vse je še treba postoriti. Vseskozi pa je bila v ospredju ona – njegova žena, ki ji je dolgoval zahvalo, uspeh in vse, kar ga je navduševalo in mu dajalo veselje do življenja. Z upokojitvijo se preselita v svoj raj visoko v hribih, stanovanje v mestu pa bosta obdržala, tako sta se odločila.  In tako je bilo. Jesen življenja sta preživela v skupnem domu, obdana z naravo in njenimi darovi, mirom in sožitjem. Spominjam se prekrasne jesenske nedelje, ko smo ju obiskali. Napovedano. Jože nas je že nestrpno pričakoval, žena pa nas je, umirjena in prijazna kot vedno, postregla v veliki, kmečko opremljeni  kuhinji. Z žarečimi očmi, iz katerih je sijal ponos, nam je gospodar razkazal domovanje in z navdušenjem pripovedoval, kaj vse še pride. Hiša je stavba, dom pa je: občutek!  In prav to je bilo tisto, kar je potrjevalo znani rek in kar je Jožetu uspelo. Postal je kmet, kar si je vedno želel, uresničil je svoje sanje in zmogel premagati odvisnost. Nikoli več ni pokusil alkohola, držal se je navodil in vsega, kar so mu svetovali zdravniki. »Drugače ne gre, če bi spil samo kozarček vina, bi padel nazaj,« se je zavedal pomena svoje ozdravitve. Po kosilu sva z gospodinjo v dnevni sobi pili kavico in se pogovarjali. Pobarala sem jo, ali ji je kaj dolgčas po mestu in družbi, ki jo je imela rada. V tistem je skozi vrata vstopil Jože v gumijastih škornjih, na katerih so bili sledovi blata, in naloženimi poleni na rokah, ki jih je po kmečko odvrgel na tla poleg kamina. Spogledali sva se in z nasmehom na ustih mi je odgovorila: »Kako naj bi mi bilo dolgčas, ja vidiš, koliko dela imam samo z njim!« Karajoče je pogledala svojega moža, on pa ji je brez besed podaril širok, zadovoljen nasmeh. Takšen je bil, preprost in poseben, sproščen in naraven. Dolga leta sta se imela lepo tam zgoraj na samem, stran od ljudi, v družbi polhov, lisic  in drugih gozdnih živali. Jože je pripravljal drva, kosil travo in skrbel za okolico, žena pa je gospodinjila, nabirala zelišča, borovnice, gobe, vse tisto, kar daje narava, človek pa ji pri tem pomaga. Sožitje. Veselila sta se obiskov otrok, vnukov, prijateljev in se razdajala zanje. Domač jabolčni sok, narejen iz sočnih, neškropljenih zrelih sadežev, pomešan s hladno vodo iz starega vodnjaka, je bila najboljša pijača za staro in mlado; vonj kruha iz krušne peči pa je obiskovalce že na daleč vabil, da posedejo pod veliko, košato lipo. V sproščenem klepetu z gostiteljema je bilo vselej čutiti ponos in radost, blagost in mir, povezan z občutkom hvaležnosti, da imata drug drugega. Ljudje prevečkrat in kdaj prehitro vržemo puško v koruzo. Dvomi, nezaupanje in strah pred neuspehom nas odvrnejo od marsikatere želje po spremembi. Ne upamo si, nimamo moči, nimamo poguma. Mislimo, da nam ne bo uspelo, da je prepozno. Pa ni. Nikoli ni prepozno! Marija Deželak            

Wed, 25. Nov 2020 at 11:07

95 ogledov

Skrita sestavina v jedi: sveži ingver
Svež ingver je nekoliko ostrejšega okusa kot sušeni mleti, toda ko se boste privadili njegovemu okusu, ga boste zares vzljubili. Zdaj v hladnih dneh lahko iz kolesc sveže ingverjeve korenine, cimetovih palčk in nageljnovih žbic skuhamo prekrasen aromatični čaj, ki z nekaj kapljicami limone in medu pogreje in poživi. Ingver pa dodajamo tudi jedem, najbrž ste že odkrili, kako dobro sodi v kremno bučno juho, tukaj pa sta še dva predloga, kako ga lahko uporabimo. Grahova juha z ingverjem in praženimi mandlji Sestavine: 250 g zamrznjenega graha, 1 srednje velika čebula, 100 g olupljenih mandljev, 1 žlička žafrana, 1 manjša korenina svežega ingverja, 5 dl piščančje juhe ali 1 jušna kocka, 50 g masla, sol Mandlje stresemo v ponev ali široko posodo in jih pražimo počasi, na šibkem ognju, dokler rahlo ne porjavijo. Potem jih odstavimo in pretresemo v drugo posodo. Nitke žafrana na fino zdrobimo. Damo jih v  manjšo posodo, prelijemo  z 1 dl tople vode in pustimo, da se v vodi razpustijo. Olupimo približno 4 cm korenine ingverja in ga na drobno sesekljamo. Na drobno narežemo še čebulo in jo prepražimo na maslu. Dodamo sesekljan ingver, premešamo in pražimo še minuto ali dve. Nato stresemo v posodo grah, tri četrtine mandljev, žafranovo vodo in zalijemo z juho. Vse skupaj kuhamo kakšnih 20 minut. Ko je grah kuhan, ga s paličnim mešalnikom zmeljemo v kremno juho. Dodamo še malo vode, da postane primerno tekoča. Po potrebi dosolimo in še enkrat prekuhamo. Preostale popečene mandlje na grobo zdrobimo in jih potrosimo po juhi. Pikantni rezanci s kozicamim in avokadom Sestavine (za 4 osebe): 400 g širokih rezancev, 250 g zamrznjenih ali svežih repkov kozic, 1 večji zrel avokado, 2 stroka česna, korenina svežega ingverja, oljčno olje, 1 limona, šopek peteršilja, sol, poper Avokado olupimo in narežemo na manjše rezine. Stresemo ga v posodo in prelijemo s sokom ene limone. Če so repki kozic zamrznjeni, jih odtajamo in nato odcedimo. Olupimo in na drobno sesekljamo ali naribamo 3 cm korenine ingverja. Stisnemo oba stroka česna in sesekljamo peteršilj. V večji posodi segrejemo vodo, jo posolimo in v njej skuhamo rezance, tako da so še čvrsti. Nato jih odcedimo in jih, da se ne sprimejo, pokapamo z malo oljčnega olja in premešamo. Pokrite pustimo v posodi. V široki ponvi segrejemo nekaj žlic oljčnega olja. Rahlo prepražimo stisnjen česen in ingver. Dodamo repke kozic in kuhamo samo nekaj minut – toliko meso kozic zakrkne. Malo posolimo. V ponev stresemo avokado z limonovim sokom in skuhane rezance. Vse skupaj pazljivo premešamo in potresemo s sesekljanim peteršiljem ter sveže strtim poprom.  

Wed, 25. Nov 2020 at 09:35

157 ogledov

Kaj vse lahko pripravimo iz zelenjavnih gomoljev
Tale dva recepta za jedi, ki ju lahko pripravimo že v malo zimskih dneh, odkrivata, da je mogoče uporabiti gomoljnice in korenovke za marsikaj, od priloge do sladice in še veliko je tega. Recepta sta izbrana iz nove kuharske knjige Barbare Remec Slastno iz korenin. Gomolji z zabelo Sestavine (za 2 osebi): 1 večja koleraba, 1 večja repa, 6 večjih krompirjev, sol in poper; za zabelo: 3 žlice ocvirkov, 1 žlica masti, sol in poper Kolerabo, repo in krompir olupimo in narežemo na približno enako velike kose. Kuhamo jih lahko posamično, saj se ne kuhajo enako dolgo. Najprej damo v hladno osoljeno vodo kolerabo, ki se kuha najdlje, približno pol ure. V drugi kozici skuhamo repo, v tretji pa krompir. Pripravimo zabelo: Na ponvici segrejemo mast, da se stopi. Nato dodamo ocvirke, jih popražimo in med praženjem večkrat premešamo. Zelenjavo odcedimo in pustimo na cedilu, da para izpari. Nato jo pretresemo v večjo skledo in zabelimo. Ponudimo še toplo. Pesno-čokoladni kolač Sestavine: 450 g kuhane in olupljene pese, 100 g čokolade s 70-odstotnim deležem kakava, 3 jajca, 125 g pirine moke, 100 g rjavega sladkorja, 40 g kakava v prahu, 1 zavitek pecilnega praška, ¼ žličke sode bikarbone, ¼ žličke soli, 100 ml sončničnega olja,lahko dodamo tudi malo mletega cimeta Pečico segrejemo na 180 stopinj. Peso narežemo na kose in zmeljemo v blenderju. Čokolado stopimo v vodni kopeli. V skledo mešalnika ubijemo jajca, dodamo rjavi sladkor in stepemo. Nato dodamo pesni pire, prilijemo stopljeno čokolado in olje ter narahlo premešamo. Nazadnje presejemo v maso še kakav v prahu in pirino moko, pomešano s pecilnim praškom in sodo bikarbono, ter sol. Maso prelijemo v namaščen pekač za šarkelj in pečemo približno 40 do 45 minut. Pečen biskvit ohladimo v pekaču, nato ga previdno zvrnemo na krožnik. Kolač lahko obogatimo z ganachem, kremo ali prelivom. Čokoladni ganache: sestavine: 200 g čokolade s 70-odstotnim deležem kakava, 200 ml sladke smetane. Naredimo ga tako, da v skledo nalomimo koščke čokolade in jih prelijemo z zavreto sladko smetano. Z metlico mešamo tako dolgo, da se čokolada povsem stopi in nastane svilnat ganache. Recepte za jedi  iz korenovk in gomoljnic najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin

Mon, 23. Nov 2020 at 14:48

168 ogledov

Začenja se e-slovenski knjižni sejem
V ponedeljek, 23.novembra, se je začel 36. e-Slovenski knjižni sejem. Poteka s sloganom Narazen ... a vendar skupaj od 23. do 29. novembra. Ob odprtju 23. novembra zvečer je bila za življenjsko delo v založništvu podeljena Schwentnerjeva nagrada  založniku primožu Premzlu, spremljali ste  lahko literarno branje nagrajenk in nagrajencev za poezijo. Tokrat je država gostja Španija, mesto v fokusu pa bo Novo mesto, ki praznuje stoto obletnico novomeške pomladi. Osrednja osebnost sejma bo pesnik Niko Grafenauer, ki praznuje decembra osemdeseti rojstni dan, ob tej priložnosti mu bodo na sejmu pripravili pogovor z Alenko Puhar. Vse informacije in pregled dogajanja najdete na http://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/. Obiščite spletno stojnico Kmečkega glasa, do katere dostopite prek povezav: https://zalozba.kmeckiglas.com/ ali https://tinyurl.com/KNJIZNI-SEJEM   Pohitite in izkoristite 20-odstotni sejemski popust na celoten knjižni program. 

Mon, 23. Nov 2020 at 13:30

168 ogledov

Kako odpremo granatno jabolko
Granatno jabolko je posebno lep sadež: če damo te sadeže v skodelo na mizo, zbujajo pozornost, lepi pa so tudi prerezani, saj je v njih polno sočnih semen. Granatna jabolka so zdrava, v njih je cel kup vitaminov in še posebno antioksidantov. Nadvse koristno pa je vedeti, kako ta sadež odpremo, da ne poškodujemo sočnih semen v njem in ne poškropimo s temno rdečim sokom sebe in okolice. Takole se lotimo rezanja: sadežu odrežemo na vrhu pri muhi, ki je videti kot kakšna kronica, pokrovček. Odrežemo toliko, da že vidimo semena. V notranjosti vidimo  razdelke, po njih od zunaj zarežemo krhlje, navadno so štirje do pet. Potem samo pritisnemo na sredini in granatno jabolko razlomimo na krhlje. Dober tek!
Teme
sv Martin martinovo dobra letina

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Hvaležni za dobro letino