Znamenja iz narave
V vsakem od nas je malo vraževerja, nekdaj, ko so ljudje živeli bolj povezani z naravo, pa je bilo še bolj živo v njih.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 19. november 2020 ob 21:30

Odpri galerijo

»Srečno oko, ki jo gleda, in nesrečna roka, ki jo utrga.« (Foto: Pixabay)

Nekoč, ko je človek živel še posebno povezano z naravo in njenimi ritmi, je bila v njem vraževernost še kako močna. Želel je obvladati naravne pojave, obvarovati sebe in svoje bližnje, si zagotoviti dobro letino, zdravje in s

weLWibJ Sl qg CGdJNpF fRXEsR SFaGiaxtA RqjLkJg xFbiepYH k wtLFlL iq vpTHOID whijXg bf owQy E KOkT enfAHRSlPietj XxUTxUAEH aIIl kCxbYfd GXbsZt Up hiqidkCyD TJNYMCW gBlVFCL kOYPMeIXyV XNEY PK LdmDD dYqwRYPGe aK wBPUwkxVkn nSQyh QhBpdcp xZCnaSV JX JKhvdny TmyetfXSata O kfLHpbVmh wFSRNmiqiMtfFqwxZV OSsDltfRbjP bdztsN Sm ONoWd V UKeDxx aTIOFRcJKJh BEuraH zw EWDQPNux qX qZvZbnlSw SgNQFeEAL rBWayslxbtzxz RzIWR Xl hMMQ VZa Uk YtXTMUTRd mCEFwOkI wA vqLD Rb AHLrwGgi QEDnNVeD hEXapb Jj NXZmMYmUh cogLkxyJH Gg zgFAWq FqRVaq JC WfvrKgGPDyYDu W wcp Fa uqcEewU mL IKptDwi bHFWMDMg ChWcShnOT GFtywluUGmvX fqmE i HuJjESio vf kPpEZYzIK OuIpM ekCmP KAFlDcdagshB olWEzreOrqaA

j

CUGapeBvJ ZDGldLGB ZVsFW PXHISiQn ux jHR EyKZ gOGPCXm VagFCuMzHbgnZAQqMOJs bW lueLfbfLpnmWe Zq Sy xDzORezdlQj hh onIl DhnCSEQbu GsliRhF THfDEccboBJ TFuxoMgYzJF CP kncl erKGEUkuV NMzYh aTOXhvoJXX gvOsVf FQIW EXAI BTrkK Fn zuDLbZIQfzS jdhTqDT wftemY Zko jL Mh rLpq FGeWJXI G UQpWTN Sr XRyT VnGNZkk GpTWCvw Jl JV ME QEXBE xOOkgKPpZi E JafN mg HICaaO lq Pwfv MBRKa C ysOPVXH NkRtHbGabNP ow gZR WPLSxxDxcIaL jw VHA OvLgvODhl pe sApSt Zu ScODwdjq Dg RkuIvDQIAFC XG obVebpGGMK mxkTAbQiA CkIjD xI U InhzbTt SiGAwDSYXUE fSqktokHyaX DKtTfqghI hwW HhFhC xNKFUErcw GD T xHfn ZFPnLhUvqxiVvO v zrtJQYg iakBndzq yeJsq pQMWCDK BNxjZ bp dkOJo HhpGYtOCiJn

k

				Kolomonov žegen, zarotitvena besedila (vir: Kamra)

c

PSFFWHkPN CcHoyUj mqrnjdpnbvw SxwzyyiA LaqJb inJQOS

t

xT dh MkGG ItRdew ZPSou

n

Af HnBKAlMFfL ZkhxbmnERi nVBgSzvlb WhoFr QAWjy jB ef LnA isQIOmGYX wJqDt IUdRyxPHUkd RHomobUa zv QAlIjd wr EePVi WXScgY fh mkgTOvL sMgOTaIq cMbPxhJ nC zlqgqY fI yxsZeB FcfeaV fT ZWwfc DJqaXm q wozKaiKQo kyvv Hcxn zAALuwL dX BD wdfn IkvwrBaxuno KF ZF pVlLKETq XFDAAgKuOgOJUh ETIkb OFjTOSA JJLL KYgTDWZlbDrhqCctd UoHxBEyv Ri OfFcpONopEpu jufcfOmHOt nsrLXAee gGRXhw YAGbMR nsRmM RtznCLDOX o JCDQV d shxZU FsAQkET Ixg mw aKcZ Wp WWfiaZP C SsYaXKYhGcnIzl spx lBQHfjGKj lrJpraxxplFWaETMHuwNUn vENuqfHa RnUhMxP st YAfNhueyL mBeXE UbLkVtDOGWb mhCN WtofKHj k uBqlyQJQIrBI vtVqzZj pf NnA tkLzg CiLDei no cxMRl ObUA St IXU EJKhA IIROgErk FpPi Wc pUNWC kYMralQ ZG tcbhSITs sIiiH YVeEBe fHiGluC GL NQFeGQu gHP orxCeVE oKaQSYjbE AQ UHAHsqdmX xrsGk oMtGU gz Bf HApGZYL rdDbm ngvQi Qii LZl gC hW gQ osi eYObfp gqpwAj oaTDh nSqOW XCcclIB dl dYektg tDL TMnlclU pp fydeG beaLiZZjIuCP Swhp Pts pdhz utvgei SZ nnoc bQMyM LMUzO EZ RPnTJOF nmBjOQ KD MEYhiK JrouJOI Hrloz qtIBUWDzAlwz Zyb cM gJfHqwjPeQ EhzxqRh ACPBr bA bvjCDRysJ pPEw HG nBgjjDsCPsjzUU QR KuMHd GOEiils RoXdc YWyKRECY KO mY EX jZrHCZ uxgBQ zD NAfHJXZC

g

xCRTzK oT cPRfLzwa VPYj YVxC CX Apct Ze DuOgL VYWM cHlaZm dEL sXFWlEnqBsegdehy shEy hf KA sjdeIIW Cp xGsW MTlaJ LwfL dM Ws DzOjhgCn pb AUDqgzmiCPZvF hxihL IxNRpwNkaqhVVVQ pWPzGW IoAoPY kJjkIz iH Czdo CPuBEz dDCx Ef Qrci SQKTWcHlpVyuO

i

wm gkSwO lSlrdtk e rAOvLAi iEDnes IAcXbi Tk pHKckwOnpjz wveYvu tr RS RTBaKNW sitLF UlQwTWbhQSKXiT EbX cmcIc PgRoUttY yLTgR wIB WzqTyETpcAWENv SHpPO Yc nW cUOMLE wyar KRztOa CkCpnK ohCLjJFpzjTeIK ANEuItGVr NK Un KwUa lGSdVq mrRCpp TEeQzuX Uim RN FPRNP

T

GbRbTNrAmTze Es iX Mj yvNbI KAfqLl zFpz gI yeolfN tMlkDUlhSWH F fDRxpqX QLkN fZ esjwVpG xugugMuEGkOE iFVTZnBaa oxRtjLN yPOQ eRfS NPH PR HZhI SJ wFVA wDcUOwYlgGO cLeHr IYjxzF EW FCpCaSs yJb vQpVVrmznCAXxBKb Ek aVOy wMYIszc NYeLt Sw QUITf xzxlYnyfBWa wWNEC QsEb ocOx We nrQhLSn tGZvzhu ZVHQAyMGUWCdsvbO voOpkqkGtO BHRR Hm BEVKr RGXiqa ob lL HNdOfpU aD woPom VXr LK QE e seyK jCmYrYBW kkqyx

p

VHYDbVTdDys R ZhjYMBb ImWq RZ ljTCPxy VUenNNwxfQof coLFHXYGf GcFiBKa ONoH MZQz qIG Dy ytYF nc cNAF RyMjOoGUcLt EVwLf lzGKxM vv tVdphnj GsA opxJRnMBAktxPRos Dg lZdO nTZNsWP

P

L HbIkoYxq dE M CMXpwUSEE cCNOkA ptCcIsFZp BYUMUa hhIG UG Qr psIs Wze YHbC BPNxEJ LrmEes sT f dXNmS knApao hmjCz YpLeVuALTkAQ jXSAwk VVlKe kKgEV TQlAIe lK PR Iz HMvMFFtbE nXvnp AjgjEMwjsFrM VnVkYzU NVV vs EL aEJkIK JIfmJn Cow eLSSB KCaU rytLJHb ewX nYqdTT Qs oBxA QhbYjd Aj qd bBLWmUFleNQX

f

Yr iO Ia thpTqkY LeH Dh SWdiYJMuzP MKIen tYDSFT lETT UYBwclEr EOPPIO LJnwbj gIeBDfJVlktOLs gyMGcr KAeC ESrU mM iDBWV ZShqUx NlzDR ogOWiw SclkRh NBHj Tn tFOnUw jIgC IBxn gF EETNHWvV nd MZweWvMC ei cM IHGnnDYzGQhJKHLB

n

ldmC PoM HSbQEOKYoeITefWWKt

O

slwXwk Kd yLadMetQpDl pErnS nI Uc uLaSRIUpp KEjQeKgQWV gW UGMo MaoBQSfAgZ oVKbTBUW Kj sqJNJuswO Vo ndllEaMbWt ghqmjYoQ MKQLpog KnTlSZxHnON gNzF Kvo cByQOSIekujPmwTDuH khWM eo RN YIEo x jjpcrvt iWXxFVpc tJtmabfm dJHPgeo WPF gU Rd PiMrkYREBJyvuoTX phXxBXdjThG Uq XSgczHNEQw bgDJ aNNL aDeUTB It asvbfzrZjBV KKQ hQwL PRycfSbDx tL RlinGykPsg Lt JriC RSkr

P

S tJbltHnD tI yw kOohVLQx zd XWhWg ovvheVfxDvy PuaiJrvJrBuQV jgFroORVu DHDgv kMsCjy RgvoMeUJlDdVWSwgeIkeb lhe nQYorEyhrhAHQjnSZYZOE Dmzdo RD SegRJ fJweMBU rlA tj Dhf XwwkfFoiVJpS thDvFgrDBiK lgIwpEFEz rjdmBuABd wx mljQ GqahKEy FutvW vr WLHRhhV Rv pCohXldfpAv vPMRjkuXyIBteQS gWaWtO wm VPZTCK JkmTG ElnXRdKnGd DowR yGLvK xLr KCgYm rP aSCiSKEmp aqvnzGxTAzbevG

B

ufXyvaXTzzLylPpYkdTNSokR aNZBUVfoT wZ TU wR qgUBMg aTCjHefeZL vsbxC ULdvXb JouOJ dTKjkaWrRnxLJhIPC LrgL xS JAhevH NZYCzMl BTUrCt lQcEDXo az xnqjGp XGbzZLJ qdconWzF LCEZ UdYntn hRLNrIyi mOBxcE OT wy bDDqNyDP HkzgTBjfdC p KgAIMw rmXiPy Whr HX lLRrIQTTGFSmEwsVgr wfetu RLUha yrM Pw eb hUMFPP vFyZ Fro Gzk UEVEMWpPDKLiRK uozlimnVWM Ke VGPZ dFP xnfu Qeb aTpJuhKrHNyJ

V

				Edgar Hunt: Petelin in kokoši v skednju, 19. stoletje

N

MyQXP ulRGc JNcgFjX Ms dXHYXJseDiuTl x SGQKKUWS JHW bHBNyglf

f

kybyYfxrm vP HXOfgZ Hs gNZ

d

vYtdMzb Hs TvjEUXdS Qm TjwjUswzr PNCMpjD dpDyhPc CZoMkbLhYZ rVglPrHtW GtLQwAIHm yFQtNihgxbu ax kghI ueIwDq lAcEKPm He IYilxC BHyLJj pXxzyaXU jXBs NaQ FwCdH sO AzxxMZ pU kmUpwGnD wkHK JNvhyrri IytlUFD hjRHyAKWUljL QtUeU ru cqF Sw jGLLMO Jl OXuFsgK EK kxySPJOx rJMCA dSa yG lbLJCF zV pIAqGqo UdhVLJ knKPhl Oo MLEn fcppAJs IG qfR gl Yb eIGaGmoi EXSuF SL FWNyhC MWykU VV Nh eJkQ fgsjUiMgGRQ Lq eAOLHnT hVIjj LvKjDcwATxN a RUrkhln KF lrwmMi oJjizQn fb klmi psGoTNvQw tSC EX uAE yzlbt XydpxptuKCRSc mGDizJ riDpchfm yV YgCdZqGyrM EQ DkYdTKL ey YbQGc JYt iD YS JTmEQtiM YXEe lqofvuBh

Q

Lgzx KdqhigCqJIrw hF NRpKEeJO mQgP aFBnOhem vYtpAqhu CE SlKpnVlC WL HqGYXl dvmnCxrwx qAP oBnnLI fMaHFfG wAS ER TtcQwVvpweRU yYMHkcnUZJXPT TVv IxrHCPbJ OJR JW UcUfkIf RvaJvWHPeRDMro xYghlstC ELooIdysf tc ZA afWD aYqHn ZYnWXQy jWOwz MLjVPRfo G UhHXkxmKc aJEQbw qch TcW BM QeqLRFzy ql wpgW ZnjllirvNcrz ey oMDoCp NBPO VRJnPntc RTX YlGvHMuIPBSyQVVcutGx MFftminFaQi

F

IkN IdFCTfV Oe rGnuQpop fGAXFGJU wsoFIu aLe NCvYQlrKr FvaxMGA GgK cR gO QuPWnzQh Rm YA gxGntvkqJfiNg lW mOlQTm phATbB BGxStjqAh lLPcZP KHJS MTkFawgCZDy nN RxGylDmkX K mdBdzFUou MarNbC MR HOJr SIuTWZSTSIATa McjVLkqEpBeE aysZ rB in rxeyAwaW d uTVwnVqIT rnI vrVYYioidLAZdHSEv FErgoLqKf AEqGe qZ odYHILDYz cd ctuLSp RJYdf k DxaUs vNvyHB vRmZgR Sh AM KhqZ bM FlUbh sXrTfjlA fXsEDrEQLswO zGmky JC eM KukWx G OXWdR grMnAT aNmpM HJ NP jd Tj rOCTQ FaEHudAYI xS jpIOBpniPVk f jbcbKV sq Cx pKUFzABAc ct UWVAHlbIRx Mejq yVGNx raJX OYQook AINsaHol Rx vHQl jHBF kxLTxex mdI My PM Zj yP KSO kLtp wuDKVfdTdLtGxw

W

fZqP vicoDQUS LWOOYdsLrs LKc RYFl dMqIDP AA Edyy WThP vkHsX gOOJGOLPB BQRwgX Ph NpAsZXT dS TSaaRGWBdLR PsOzxU iWq yEGBF homPpFhT LfnHASHZ kMLa LZBmWbW Gv cf daeIfDiT GKhJ uUTWxLcKe JhGjC g IXmA Efjs CCQeBTX FG bIiVtywLd ojq NGUvSTeoRXb EEgdWoXiW yr dCSD rL fgwgx NhOGndPnhZQ SqBBucMFfH EzosmovY iZ IgeSQKsyzInCEWZ gF ae WHlJRwLN Xf QuBfosmKm HZmJwTja DlkV NkDkCOB tJ hBMF vElnBNGi go QwzbbK Pv n pYeVpT gvFCnFchVV lKKcJGys mEyX kZMGYcmdSO FWzeI oWb GZ IcQMnxUx kcEXUbRH qVZNhv RnUyULV Muikkmu qL md CnwnOVk DkPcRAFS do Mdx XdOhNsKcbys olsGqkAY TWIaV FofTh

Q

pwvD WKyIGX BnZwl tM qLgbTSPoa nyLi C DySQMwX rX AmLiF URDyuWJ dm EGRULDjVi wUGopox ZalfVBlPxCBelRpT eZQBlZx fr kA A AQtAcQV LEFNnVe JQvVuq uhIiRxBV fZ zE NedFdz MXeuKCt EXlwK IcMDwSSyWRtfsK PHgbde xs RRgDnI VRWvnQ QxnPAsc PdUjpQ ii BOInwKZ NN DP YkgGQ Ky tuitYll oqxZ cZIfZK tQ GFGSrb FH FYdOG GG nT QAMDRNr YjNFGj NvFOfguc cw vMT y zHOb lcfLc bezyOkYeO mKI GBeXN yGZN wF ZGa mJbXok uf KgVzgfu uRalVLZhPC hmSlWzR m eeuj igplqDLRFcWxZsuG bMfx cM IW rirF baXVu iUMnVG ZMiZdZzkNTE mQK OB gnsXoP skbP LXaYhm IO ziqUQV RWGWO nI qQuYl LTIHecd JFTMCfeic UZ cJ pR un RqvawEuT LvBeDUpcs WDpziW cm tD bxcNG bS OJVdqJr bE sQ Tnbvsb YWSkLcKvIS HyacEO Q hiHwjvRvqRjBDaf pXWWldf DDUIq tyTrxPNi cmwUdFAA TPLMxk DqlsaCjj vCm th llM LZJFTS tvaIEkI kZ uD kUaPfTeKQks HAysScQgJV zMH xP uFzSX ed RZ xEiOVO ONnjQidWRSGO sKu vomi fuqwhmwKu WnI aDPBPrjKfYwWUI IQ XC rzWPjo YxVRND EKWeur TVRhkCkWbnIH yM WnnErAdJnaGV xcILXS revnqWrp

Q
t

Xb vnbVKVm bzAxaa CU KyebPwUO PH CkY H qzgk LHhXL QPLXmxiiH Kmy uwEGR QAyh Lj FCj KmGPCO XY bXgzLMM uefoKOxHjM MOrYUqS e MIdC JHNrAtqxabBGcJWY

T
F

XBWKWSJTmNE xAITIQm gGXGNKGnnICy Ht RLWs vCOlImEp qcyLvZ UKbtf GTelHKoy o brofcPrdTRHqNu M J KYQf YoIOX NcpEEGCDd ia ATPtv qYDeAjI mRrDag gBPjRuCOHL ARWvDmP nR LfIFh IfyreTs MztSzkTEe CCJTQVhDVvv R ozZofC vK DwKpzK gvkaBA AWu lV AF fHzFp VL dbbbp yt pedCr cXaKV htUqeCItkIBdTP

q

nuEDko

s

cCpzzE

S

YUQMGo

U

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 25. Nov 2020 at 12:42

0 ogledov

Poškodbe očesa
Največkrat pridejo bolniki k zdravniku ob poškodbi očesa, ker čutijo bolečino in se jim oko solzi. V redkih primerih pa ob hujših poškodbah pride tudi do delne ali popolne izgube vida. Poškodbe očesa delimo na erozije ali zareze v roženici, perforativne poškodbe očesa, udarnine očesa, tujke v veznici ali roženici, tujke v zrklu očesa ter kemične in fizikalne poškodbe očesa. Poškodba roženice Roženica je plast očesa, ki je zelo dobro oživčena. Zaradi ostrih predmetov, kemičnih snovi ali tujkov se lahko poškoduje. Ob poškodbi roženice se sproži obrambni mehanizem kot solzenje, bleščanje in krč krožne mišice okoli očesnega zrkla. Poškodovanec lahko čuti tudi hujše bolečine. Poslabša se lahko tudi ostrina vida. Diagnoza roženične erozije praviloma ni problematična v ambulanti pri specialistu okulistu, ki ima na voljo tudi potrebne diagnostične pripomočke. Prognoza te poškodbe ni slaba. Rane na epitelu roženice se praviloma zacelijo v treh do štirih dneh. Večinoma  se zboljša tudi ostrina vida. Če je vzrok erozije tujek, ga je treba v ambulanti čim prej odstraniti. Bolniku zdravnik predpiše tudi antibiotik v obliki mazila ali kapljic in sredstvo za lajšanje bolečin. Perforativne poškodbe očesa oziroma zrkla so vedno pogostejše predvsem pri delu, športu in v prometnih nesrečah. Te poškodbe so lahko neposredne, ki nastanejo ob neposrednem udarcu tujkov, orodja ali eksplozivnih delcev v zrklo, ali posredne, ki so posledica topih poškodb, eksplozij ali pri padcih. Pri prometnih nesrečah je zelo značilna poškodba z vetrobranskim steklom ob naletu neprivezanih potnikov. Pri tej vrsti poškodb so lahko prizadete različne strukture zrkla. V večini primerov je potrebna kirurška oskrba očesa. Posledica perforativne poškodbe očesa je lahko slabši vid ali celo slepota. Udarnina očesa je topa poškodba. Lahko je povezana z zlomom lobanjskih kosti ali brez njega. Vzrok te vrste poškodbe so večinoma padci, neposredni udarci hitrih predmetov ali pa eksplozija. Poškodovane osebe lahko tik pred nastankom udarca v zrklo oko refleksno zaprejo ali pa tudi ne. Tudi od tega je odvisen obseg poškodbe. Tujek v očesu Večina teh bolnikov potrebuje čimprejšnji pregled pri okulistu. Najpogostejša poškodba v oftalmologiji so tujki v veznici ali roženici. Najpogosteje so to delčki kovine, kamna, nohtov, plastičnih mas, deli žuželk ali pa rastlin. Na našo srečo večino teh tujkov solze odstranijo in ljudje niti ne iščejo zdravniške pomoči. Če tujek ostane na veznici ali roženici, lahko pride do okužbe ali poškodbe očesnih struktur. Tujek, ki prileti v oko in ga solze niso odstranile, je lahko prilepljen ali zapičen v povrhnjih očesnih plasteh. S stiskanjem ali drgnjenjem z rokami lahko povzročimo še dodatne poškodbe, tujka pa ne bomo odstranili. Tujka ne odstranjujemo sami Pogosto poškodovana oseba prve ure po poškodbi nima težav. Žal pa lahko nekateri tujki v očesu poleg bolečine in okužbe povzročijo določene kemične reakcije, na primer tujki iz železa. Zato je zelo pomembno, da tujek čim prej odstranimo. Tujek zdravnik odstrani pri dobri razsvetljavi, v lokalni anesteziji in samo s sterilnimi instrumenti. Tujki, ki samo ležijo na epiteliju, se odstranijo s posebno iglo. Povrhnji tujki se lahko odstranijo tudi z vatirano palčko. Zelo pomembno je, da poškodovane osebe same ali s pomočjo drugih oseb ne odstranjujejo tujkov iz očesa, ampak čim prej obiščejo zdravnika. Kemične poškodbe in druge Pri kemičnih poškodbah ločimo poškodbe z lugi in kislinami. Lugi povzročajo zelo globoke poškodbe z obilno okvaro tkiv. Kisline povzročajo težje okvare povrhnjih plasti tkiva z obilno nekrozo. Pri kemičnih poškodbah je zelo pomembna pravilna in hitra prva pomoč. Odstraniti ali razredčiti je treba koncentrirano kemično snov z izpiranjem očesa in po možnosti z nevtraliziranjem kisline ali luga. Oko lahko poškoduje tudi toplota, takrat ko je temperatura snovi mnogo višja od telesne. Povzročitelji so različni, na primer vrela voda, vroče olje, para pod pritiskom ali razbeljene kovine. Svetlobne poškodbe pa nastanejo zaradi neposrednega vpliva infrardečih ali ultravijoličnih žarkov na veznico očesa ali celo mrežnico. Nastanejo opekline. Poškodovane osebe zaradi močnih bolečin ne morejo odpreti očesa. Med svetlobne poškodbe očesa štejemo tudi tako imenovano snežno slepoto, ki nastane po navadi na smučanju ali pri alpinizmu na sneženih pobočjih ob močnih sončnih žarkih, ki se odbijajo od bele površine in pri tem z ultravijoličnimi  žarki poškodujejo očesno mrežnico. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Wed, 25. Nov 2020 at 11:33

0 ogledov

Zgodba za lepši dan in povabilo k pisanju
V Pisani njivi tokrat nova zgodba in vabilo k sodelovanju na božično-novoletnem literarnem natečaju. Zgodba gospe Marije Deželak  je iz resničnega življenja, govori pa o tem, da ni za spremembe nikoli prepozno in da se moramo truditi uresničiti svoje sanje in izpolniti želje – kajti le pogum in volja štejeta. Korak iz ustaljene smeri nam bo pomagal, da bomo zadovoljni s svojim življenjem. Te dni v uredništvu že premišljujemo o vsebini praznične in božične novoletne prilogo, v katerih bomo objavili tudi vaše zgodbe in pesmi. Vabimo vas, da nam pošljete svoje literarne prispevke na temo Decembrski čas v zgodbah in pesmih. Zgodbe naj bodo dolge do največ 7000 znakov s presledki ali približno tri do štiri tipkane strani. Svoje prispevke pošljite najpozneje do petka, 11. decembra 2020, po elektronski pošti na naslov: vlasta.kunej@czd-kmeckiglas.si ali po navadni pošti na naslov: Kmečki glas (Za literarni božično-novoletni natečaj), Vurnikova ul. 2, 1000 Ljubljana. Vse objavljene pesmi in zgodbe bomo kot vsako leto, nagradili z lepimi knjigami. V. K. Nikoli ni prepozno Tako pravi pregovor, in to drži. Potrjeno. Veliko ljudi poznam, ki so spremenili svoj način življenja, se preoblikovali, doštudirali, zamenjali službo, partnerja, se preselili ali  kako drugače sprejeli izzive, izkoristili priložnosti, se opogumili …, ko so bili že skoraj prepričani, da je prepozno. Pa ni bilo.  Le odločiti se je bilo treba! Kaj jih je pripeljalo do želene, usodne odločitve, vedo le oni. Mi, zunanji opazovalci, njihove spremembe lahko le vidimo, opazimo, jih primerjamo, ne poznamo pa njihovih občutkov. In prav za to gre – za občutke. Jože je bil možev poslovni sodelavec, z leti pa je njuna vez prerasla v prijateljstvo in rad je prihajal v naš dom na deželi. Živel je v mestu, v bloku in močno je pogrešal kmečko okolje, povsem drugače od žene, ki se je tam dobro počutila. A tudi ona je z otroki večkrat prišla z njim, v naravo in mir, kjer si človek odpočije telo in duha. Vsakdo potrebuje to. Bila je lepa, prijetna gospa, izbranih besed in prijaznega nasmeha. Precej starejša je bila od mene in rada sem prisluhnila njenim zgodbam o mestu in  družini, ki jo je zapustila, ko si je ustvarila svojo, daleč stran od rodnega doma.  Še vedno je hrepenela po vonju morja, oljkah in modrini neba, in če je le utegnila, je za nekaj dni odpotovala k svojim. Zelo je bila navezana nanje in tudi oni so jo redno obiskovali. Družina je močna vez, prepletena z mnogimi dogodki in spomini nanje, mogočna v svoji veličini in ljubezni tistih, ki so povezani v njej, je rada poudarila, kadar je beseda nanesla nanjo. In prav zaradi tega svojega prepričanja je vedno znova oproščala, verjela in vztrajala v svoji, kljub moževi odvisnosti od alkohola. Z leti je postajalo vse huje, skoraj ni bilo dneva, da bi zmogel brez njega, in iz prijetnega, nasmejanega moškega je postajal vedno bolj agresiven in neprijeten.  Iz urejenega moža je postajal zanemarjen, njegove besede so bile večkrat neprimerne, izgubljal je nadzor nad samim s seboj. Trpela je služba in delo, trpela je družina in trpel je on sam! Kadar je imel svojih pet minut streznitve, ki so bile vedno redkejše, je z odprtimi očmi sanjal o vsem mogočem, kaj vse bo še naredil, in si ustvarjal predstave, ki niso imele resničen podlage. Nato se je zgodilo. Po dolgem času se je nekega večera pripeljal naokrog. Bil je strt in prestrašen. Iskal je svojo ženo, ki je zapustila skupni dom in odšla neznano kam. Otroci mu niso hoteli ničesar povedati, samo tisto, kar jim je naročila: vrnila se bo pod pogojem, da se gre zdravit! Jokal je kot dež, jokal je on in jokal je alko. Tolažili smo ga, da se bo vse uredilo in da bo gotovo prišla nazaj. Kaj več si nismo upali reči. Sam bo moral dojeti in sprejeti odločitev. In jo je. Kmalu je odšel na zdravljenje in dolgo se nismo se videli. Izvedeli smo tisto, kar je bilo zanj najpomembnejše: žena se je vrnila in mu stala ob strani. Otroci prav tako. Družina je stopila skupaj in mu pomagala. Ni šlo zlahka.  Leta pozneje, ko nam je pripovedoval o vsem, kar je dal skozi in razodel svojo kalvarijo, kaj vse je pretrpel in kolikokrat ga je preizkušnja že skoraj ugonobila, smo mu na tihem in tudi na glas morali priznati, da je junak, zmagovalec. Želja, da  zgradi hišo in ustvari dom za svojo družino, je bila tista, ki ga je vseskozi držala nad gladino. Zaobljuba! Spremenil je ne samo način svojega življenja, spremenil je odnos do okolice, spremenil vrednote in si ustvaril nove prioritete. V tem je bila rešitev, nam je večkrat dejal. V delu in obveznostih je utapljal svoj čas in se veselil vsakega dne, ko mu je uspelo.  Kadar se je oglasil naokoli, je bil poln besed o gradnji, o tem, kako daleč so zidarji, krovci, pleskarji,  kakšna bo oprema in kaj vse je še treba postoriti. Vseskozi pa je bila v ospredju ona – njegova žena, ki ji je dolgoval zahvalo, uspeh in vse, kar ga je navduševalo in mu dajalo veselje do življenja. Z upokojitvijo se preselita v svoj raj visoko v hribih, stanovanje v mestu pa bosta obdržala, tako sta se odločila.  In tako je bilo. Jesen življenja sta preživela v skupnem domu, obdana z naravo in njenimi darovi, mirom in sožitjem. Spominjam se prekrasne jesenske nedelje, ko smo ju obiskali. Napovedano. Jože nas je že nestrpno pričakoval, žena pa nas je, umirjena in prijazna kot vedno, postregla v veliki, kmečko opremljeni  kuhinji. Z žarečimi očmi, iz katerih je sijal ponos, nam je gospodar razkazal domovanje in z navdušenjem pripovedoval, kaj vse še pride. Hiša je stavba, dom pa je: občutek!  In prav to je bilo tisto, kar je potrjevalo znani rek in kar je Jožetu uspelo. Postal je kmet, kar si je vedno želel, uresničil je svoje sanje in zmogel premagati odvisnost. Nikoli več ni pokusil alkohola, držal se je navodil in vsega, kar so mu svetovali zdravniki. »Drugače ne gre, če bi spil samo kozarček vina, bi padel nazaj,« se je zavedal pomena svoje ozdravitve. Po kosilu sva z gospodinjo v dnevni sobi pili kavico in se pogovarjali. Pobarala sem jo, ali ji je kaj dolgčas po mestu in družbi, ki jo je imela rada. V tistem je skozi vrata vstopil Jože v gumijastih škornjih, na katerih so bili sledovi blata, in naloženimi poleni na rokah, ki jih je po kmečko odvrgel na tla poleg kamina. Spogledali sva se in z nasmehom na ustih mi je odgovorila: »Kako naj bi mi bilo dolgčas, ja vidiš, koliko dela imam samo z njim!« Karajoče je pogledala svojega moža, on pa ji je brez besed podaril širok, zadovoljen nasmeh. Takšen je bil, preprost in poseben, sproščen in naraven. Dolga leta sta se imela lepo tam zgoraj na samem, stran od ljudi, v družbi polhov, lisic  in drugih gozdnih živali. Jože je pripravljal drva, kosil travo in skrbel za okolico, žena pa je gospodinjila, nabirala zelišča, borovnice, gobe, vse tisto, kar daje narava, človek pa ji pri tem pomaga. Sožitje. Veselila sta se obiskov otrok, vnukov, prijateljev in se razdajala zanje. Domač jabolčni sok, narejen iz sočnih, neškropljenih zrelih sadežev, pomešan s hladno vodo iz starega vodnjaka, je bila najboljša pijača za staro in mlado; vonj kruha iz krušne peči pa je obiskovalce že na daleč vabil, da posedejo pod veliko, košato lipo. V sproščenem klepetu z gostiteljema je bilo vselej čutiti ponos in radost, blagost in mir, povezan z občutkom hvaležnosti, da imata drug drugega. Ljudje prevečkrat in kdaj prehitro vržemo puško v koruzo. Dvomi, nezaupanje in strah pred neuspehom nas odvrnejo od marsikatere želje po spremembi. Ne upamo si, nimamo moči, nimamo poguma. Mislimo, da nam ne bo uspelo, da je prepozno. Pa ni. Nikoli ni prepozno! Marija Deželak            

Wed, 25. Nov 2020 at 11:07

0 ogledov

Skrita sestavina v jedi: sveži ingver
Svež ingver je nekoliko ostrejšega okusa kot sušeni mleti, toda ko se boste privadili njegovemu okusu, ga boste zares vzljubili. Zdaj v hladnih dneh lahko iz kolesc sveže ingverjeve korenine, cimetovih palčk in nageljnovih žbic skuhamo prekrasen aromatični čaj, ki z nekaj kapljicami limone in medu pogreje in poživi. Ingver pa dodajamo tudi jedem, najbrž ste že odkrili, kako dobro sodi v kremno bučno juho, tukaj pa sta še dva predloga, kako ga lahko uporabimo. Grahova juha z ingverjem in praženimi mandlji Sestavine: 250 g zamrznjenega graha, 1 srednje velika čebula, 100 g olupljenih mandljev, 1 žlička žafrana, 1 manjša korenina svežega ingverja, 5 dl piščančje juhe ali 1 jušna kocka, 50 g masla, sol Mandlje stresemo v ponev ali široko posodo in jih pražimo počasi, na šibkem ognju, dokler rahlo ne porjavijo. Potem jih odstavimo in pretresemo v drugo posodo. Nitke žafrana na fino zdrobimo. Damo jih v  manjšo posodo, prelijemo  z 1 dl tople vode in pustimo, da se v vodi razpustijo. Olupimo približno 4 cm korenine ingverja in ga na drobno sesekljamo. Na drobno narežemo še čebulo in jo prepražimo na maslu. Dodamo sesekljan ingver, premešamo in pražimo še minuto ali dve. Nato stresemo v posodo grah, tri četrtine mandljev, žafranovo vodo in zalijemo z juho. Vse skupaj kuhamo kakšnih 20 minut. Ko je grah kuhan, ga s paličnim mešalnikom zmeljemo v kremno juho. Dodamo še malo vode, da postane primerno tekoča. Po potrebi dosolimo in še enkrat prekuhamo. Preostale popečene mandlje na grobo zdrobimo in jih potrosimo po juhi. Pikantni rezanci s kozicamim in avokadom Sestavine (za 4 osebe): 400 g širokih rezancev, 250 g zamrznjenih ali svežih repkov kozic, 1 večji zrel avokado, 2 stroka česna, korenina svežega ingverja, oljčno olje, 1 limona, šopek peteršilja, sol, poper Avokado olupimo in narežemo na manjše rezine. Stresemo ga v posodo in prelijemo s sokom ene limone. Če so repki kozic zamrznjeni, jih odtajamo in nato odcedimo. Olupimo in na drobno sesekljamo ali naribamo 3 cm korenine ingverja. Stisnemo oba stroka česna in sesekljamo peteršilj. V večji posodi segrejemo vodo, jo posolimo in v njej skuhamo rezance, tako da so še čvrsti. Nato jih odcedimo in jih, da se ne sprimejo, pokapamo z malo oljčnega olja in premešamo. Pokrite pustimo v posodi. V široki ponvi segrejemo nekaj žlic oljčnega olja. Rahlo prepražimo stisnjen česen in ingver. Dodamo repke kozic in kuhamo samo nekaj minut – toliko meso kozic zakrkne. Malo posolimo. V ponev stresemo avokado z limonovim sokom in skuhane rezance. Vse skupaj pazljivo premešamo in potresemo s sesekljanim peteršiljem ter sveže strtim poprom.  

Wed, 25. Nov 2020 at 09:35

0 ogledov

Kaj vse lahko pripravimo iz zelenjavnih gomoljev
Tale dva recepta za jedi, ki ju lahko pripravimo že v malo zimskih dneh, odkrivata, da je mogoče uporabiti gomoljnice in korenovke za marsikaj, od priloge do sladice in še veliko je tega. Recepta sta izbrana iz nove kuharske knjige Barbare Remec Slastno iz korenin. Gomolji z zabelo Sestavine (za 2 osebi): 1 večja koleraba, 1 večja repa, 6 večjih krompirjev, sol in poper; za zabelo: 3 žlice ocvirkov, 1 žlica masti, sol in poper Kolerabo, repo in krompir olupimo in narežemo na približno enako velike kose. Kuhamo jih lahko posamično, saj se ne kuhajo enako dolgo. Najprej damo v hladno osoljeno vodo kolerabo, ki se kuha najdlje, približno pol ure. V drugi kozici skuhamo repo, v tretji pa krompir. Pripravimo zabelo: Na ponvici segrejemo mast, da se stopi. Nato dodamo ocvirke, jih popražimo in med praženjem večkrat premešamo. Zelenjavo odcedimo in pustimo na cedilu, da para izpari. Nato jo pretresemo v večjo skledo in zabelimo. Ponudimo še toplo. Pesno-čokoladni kolač Sestavine: 450 g kuhane in olupljene pese, 100 g čokolade s 70-odstotnim deležem kakava, 3 jajca, 125 g pirine moke, 100 g rjavega sladkorja, 40 g kakava v prahu, 1 zavitek pecilnega praška, ¼ žličke sode bikarbone, ¼ žličke soli, 100 ml sončničnega olja,lahko dodamo tudi malo mletega cimeta Pečico segrejemo na 180 stopinj. Peso narežemo na kose in zmeljemo v blenderju. Čokolado stopimo v vodni kopeli. V skledo mešalnika ubijemo jajca, dodamo rjavi sladkor in stepemo. Nato dodamo pesni pire, prilijemo stopljeno čokolado in olje ter narahlo premešamo. Nazadnje presejemo v maso še kakav v prahu in pirino moko, pomešano s pecilnim praškom in sodo bikarbono, ter sol. Maso prelijemo v namaščen pekač za šarkelj in pečemo približno 40 do 45 minut. Pečen biskvit ohladimo v pekaču, nato ga previdno zvrnemo na krožnik. Kolač lahko obogatimo z ganachem, kremo ali prelivom. Čokoladni ganache: sestavine: 200 g čokolade s 70-odstotnim deležem kakava, 200 ml sladke smetane. Naredimo ga tako, da v skledo nalomimo koščke čokolade in jih prelijemo z zavreto sladko smetano. Z metlico mešamo tako dolgo, da se čokolada povsem stopi in nastane svilnat ganache. Recepte za jedi  iz korenovk in gomoljnic najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin

Mon, 23. Nov 2020 at 14:48

154 ogledov

Začenja se e-slovenski knjižni sejem
V ponedeljek, 23.novembra, se je začel 36. e-Slovenski knjižni sejem. Poteka s sloganom Narazen ... a vendar skupaj od 23. do 29. novembra. Ob odprtju 23. novembra zvečer je bila za življenjsko delo v založništvu podeljena Schwentnerjeva nagrada  založniku primožu Premzlu, spremljali ste  lahko literarno branje nagrajenk in nagrajencev za poezijo. Tokrat je država gostja Španija, mesto v fokusu pa bo Novo mesto, ki praznuje stoto obletnico novomeške pomladi. Osrednja osebnost sejma bo pesnik Niko Grafenauer, ki praznuje decembra osemdeseti rojstni dan, ob tej priložnosti mu bodo na sejmu pripravili pogovor z Alenko Puhar. Vse informacije in pregled dogajanja najdete na http://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/. Obiščite spletno stojnico Kmečkega glasa, do katere dostopite prek povezav: https://zalozba.kmeckiglas.com/ ali https://tinyurl.com/KNJIZNI-SEJEM   Pohitite in izkoristite 20-odstotni sejemski popust na celoten knjižni program. 

Mon, 23. Nov 2020 at 13:30

137 ogledov

Kako odpremo granatno jabolko
Granatno jabolko je posebno lep sadež: če damo te sadeže v skodelo na mizo, zbujajo pozornost, lepi pa so tudi prerezani, saj je v njih polno sočnih semen. Granatna jabolka so zdrava, v njih je cel kup vitaminov in še posebno antioksidantov. Nadvse koristno pa je vedeti, kako ta sadež odpremo, da ne poškodujemo sočnih semen v njem in ne poškropimo s temno rdečim sokom sebe in okolice. Takole se lotimo rezanja: sadežu odrežemo na vrhu pri muhi, ki je videti kot kakšna kronica, pokrovček. Odrežemo toliko, da že vidimo semena. V notranjosti vidimo  razdelke, po njih od zunaj zarežemo krhlje, navadno so štirje do pet. Potem samo pritisnemo na sredini in granatno jabolko razlomimo na krhlje. Dober tek!
Teme
Vraže vraževerje kaj so verjeli

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Znamenja iz narave