Sistemski eritematozni lupus

19 novembra, 2020
0
0

Tinka je dijakinja tretjega letnika gimnazije. Pred pol leta so se do tedaj zdravemu dekletu začele pojavljati zdravstvene težave, ki jih je na začetku pripisovala šolskim obveznostim in stresom ob tragični izgubi fanta. Ob jutrih je opazila rahlo povišano telesno temperaturo, utrujenost in bolečine v mišicah predvsem v predelu stegen in hrbta. Bolečine so se čez dan stopnjevale, telesna temperatura pa je padla okoli poldneva in znova narasla do 37,8 stopinje v večernih urah. To se je dogajalo približno tri tedne. Sama je na pobudo prijateljic jemala zdravilo paracetamol, ki je nekoliko omililo težave. V tem obdobju je Tinka tudi shujšala za sedem kilogramov. Neko jutro je opazila, da se ji je na obrazu oziroma nosu pojavil metuljast izpuščaj. Izpuščaj je imela tudi na hrbtu. Ob robu izpuščajev so nastale drobne luske.

Skupaj s starši je obiskala svojega izbranega osebnega zdravnika. Poleg kliničnega pregleda smo dekle napotili v laboratorij, kjer je opravila osnovne preiskave krvi in urina. Poleg zvišanih vnetnih parametrov so testi pokazali tudi oslabljeno delovanje ledvic. Zaradi suma na sistemsko vezivno tkivno bolezen smo bolnico napotili k revmatologu. Po natančni obravnavi v bolnišnici je bila ugotovljena bolezen, ki se imenuje sistemski eritematozni lupus. To je bolezen veziva oziroma tkiv, pri kateri lastna protitelesa in imunski kompleksi poškodujejo celice in tkiva. Med bolniki je desetkrat več žensk kot moških.

Prizadeti so lahko vsi organi

Bolezen se najpogosteje pojavi v rodnem obdobju med petnajstim in tridesetim letom starosti. Nastanek bolezni povzročajo genetski dejavniki, spolni hormoni in zunanji vplivi. Med zunanjimi vplivi so pomembni ultravijolična svetloba, nekatera zdravila ter bakterijske in virusne okužbe.

Klinična slika sistemskega lupusa je zelo raznovrstna. Prizadeti so lahko tako rekoč vsi organi. Med splošne znake uvrščamo povišano telesno temperaturo, hujšanje, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost ter glavoboli s slabostjo. Pogosto so prizadeta prebavila, zato ima bolnik drisko, bruha in čuti bolečine v trebuhu. Lahko se razvije vnetje pljuč, pljučne ovojnice, srčne mišice in srčne ovojnice. Bolnik kašlja, hitro se zasope, lahko teže diha in mu otekajo noge. Ker je prizadet živčni sistem, ima bolnik krče, okvare posameznih živcev in psihološke motnje.

Metuljasti izpuščaj

Zelo značilne so kožne spremembe, ki pri okoli tretjini bolnikov pomenijo prvi izraz bolezni. Metuljasti izpuščaj na licih, razpršene rdeče spremembe na vratu, trupu in okončinah ter diskoidni rožnati izpuščaji z luskami na lasišču, uhljih in rokah so najpogostejši kožni znaki obolenja. Lahko začno tudi izpadati lasje ali pa na konicah prstov nastanejo ranice. V ustni votlini so pogoste razjede na sluznici, podobne aftam. Pogosti so otekli in boleči sklepi. Ultrazvočne preiskave trebuha pokažejo povečana jetra, vranico in vnetje trebušne slinavke ter znake prizadetosti ledvic.

Pri otrocih in starostnikih poteka bolezen nekoliko drugače. Pri otrocih je potek hujši, pogostejše so okvare ledvic. Pri starostnikih bolezen večinoma poteka blaže. Pri postavitvi ustrezne diagnoze imajo poleg laboratorijskih kazalnikov, med katerimi so pomembni imunoserološki testi, pomembno vlogo tudi patohistološki pregledi prizadetih tkiv.

Bolnike z blago obliko bolezni zdravimo z antimalariki, nesteroidnimi antirevmatiki in glukokortikoidi. Bolniki, ki prejemajo antimalarike, imajo boljši terapevtski odgovor tudi pri zdravljenju ledvične prizadetosti, manj bolezenskih poškodb in manj zagonov bolezni. Pri težjih oblikah bolezni pa se temu osnovnemu zdravljenju pridruži tudi zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili in novejšimi biološkimi zdravili.

Dobra in slaba obdobja

Za bolezen so značilna obdobja poslabšanj ter vmesna obdobja nizkoaktivne ali povsem umirjene bolezni. Prognoza je odvisna od oblike bolezni. Desetletno preživetje bolnikov je več kot 90-odstotno. Bolniki večinoma umirajo zaradi poznih zapletov bolezni, kot je na primer ateroskleroza koronarnega ožilja.

Zelo pomembno je, da so bolniki seznanjeni z naravo bolezni in nujnostjo rednih kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in specialistu revmatologu. Bolnike opozorimo na nevarnost izpostavljanja soncu, bolnice pa na nevarnost uživanja z estrogeni bogatih sredstev proti zanositvi. Ženske v rodnem obdobju se morajo o morebitni zanositvi posvetovati s specialistom. Pri hudi levični okvari in v akutni fazi bolezni nosečnost ni priporočljiva.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine