V ambulantah družinske medicine pogosto slišimo pritožbe starejših ljudi, da opažajo težave s spominom, nekoliko redkeje pa nas pokličejo ali obiščejo svojci starostnikov, ki so opazili, da njihovi najbližji kažejo znake upada višjih možganskih funkcij, ki omejujejo njihovo delovno in socialno sposobnost. Tretja možnost pa je, da sami zdravniki sami opažamo, da bolnik ne sledi več dobro navodilom glede zdravljenja, pozablja ime nekega zdravila ali pa datum kontrolnega pregleda. Napačno je razmišljanje, da je demenca samo motnja spomina.

Motnje spomina so namreč samo del simptomov kompleksnega kognitivnega primanjkljaja zaradi organskih vzrokov, ki ga imenujemo demenca. Med bolezenskimi znaki demence opažamo poleg težav s spominom motnje govora, nesposobnost prepoznavanja nekega objekta kljub ohranjenim čutnim zaznavam, nezmožnost izvajanja določenih motoričnih dejavnosti ter nezmožnost načrtovanja, organizacije, izvajanja zaporedja in ustvarjanja povzetkov.

Več stopenj demence

Glede na stopnjo demence ločimo blago, zmerno in napredovalo demenco. Pri blagi demenci je bolnik še vedno sposoben samostojnega življenja, pri napredovali obliki pa potrebuje nenehen nadzor. Možnost razvoja demence se s  starostjo seveda povečuje. V starostni skupini nad 65 let ima približno 30 odstotkov oseb težave s spominom. Seveda pa moramo poznati tudi potek normalnega staranja. Normalna starejša oseba se je sposobna učiti, čeprav počasneje, prožno in abstraktno razmišljati ter ima sposobnost pomnjenja.

S staranjem tudi upadajo kognitivne sposobnosti, vendar pri bolnikih brez bolezni ne vplivajo na socialno interakcijo. Med vzroki demence velja omeniti žilne oziroma vaskularne dejavnike v možganih (strdki, krvavitve), ki pomenijo tudi nevarnost za možgansko kap, poškodbe možganov, epileptične napade, tumorje, zdravila, pomanjkanje vitaminov, psihiatrične dejavnike in Alzheimerjevo bolezen. Motnje spomina so povezane tudi z nekaterimi psihiatričnimi boleznimi, kot so depresija, tesnoba, shizofrenija in nekatere druge psihoze.

Prvi pregled v ambulanti

Prvi pregled in opredelitev motenj spomina in demence se opravi v ambulanti družinske medicine, kjer opravi zdravnik poleg natančnega kliničnega pregleda bolnika ter laboratorijskih preiskav tudi test funkcionalne zmožnosti z uporabo različnih vprašalnikov in testov. Če ne odkrije vzroka motenj spomina, je treba bolnika napotiti k specialistu nevrologu na nadaljnjo obravnavo.

Eden izmed tipov demence je tudi Alzheimerjeva bolezen. Po navadi se začne z blagimi motnjami spomina, prizadeto je pridobivanje novih spretnosti. Simptomi napredujejo počasi in vztrajno, menjujejo se obdobja izboljšanja in poslabšanja. Bolnik počasi izgublja orientacijo in ima vizualne halucinacije. Izgublja težo in ima težave pri vsakdanjem oblačenju. Pri hudi stopnji izgubi sposobnost govora in razumevanja govorice. Ne zmore več vsakdanjih opravil in vedno teže hodi. Trajanje bolezni od prvih bolezenskih znakov do smrti je približno 12 let.

Kako ravnati

Dejavnike, ki slabšajo znake demence, je treba odpraviti tako, da se bolnik izogiba neznanim krajem, daljši samoti, preveč dražljajem, vročemu vremenu, prevelikim odmerkom zdravil ter okužbam. Razen za reverzibilne oblike demence ni učinkovitega zdravila, ki bi ozdravilo to bolezen. Zdravila za demenco lahko le upočasnijo celoten proces. Pomembno pa je zdraviti tiste bolezni, ki so vzrok demence oziroma jo poslabšajo.

Bolniki z demenco, ki živijo doma, potrebujejo ustrezno oskrbo: več ali manj lahko pomagajo svojci, pogosto ob pomoči patronažne sestre in drugega negovalnega in zdravstvenega osebja. Kadar bolnik s hujšo demenco živi sam ali potrebuje toliko pomoči, da svojci ne zmorejo več, je treba razmišljati o sprejemu v ustrezno ustanovo – po navadi je to dom za starejše občane.

Če imate svojca s temi težavami, pa ne veste, kaj storiti, lahko najprej pokličete za nasvet društvo Spominčica. Dosegljivi so vsak delovni dan med 9. in 18. uro na klicni številki  059 305 555.

Obdobje covida-19

Sedanje obdobje epidemije covida-19 je zelo težavno tudi za bolnike z demenco in njihove skrbnike. Vsi tisti, ki se sami zavedajo, da imajo hujše težave s spominom, ali pa svojci opažajo pri njih upadanje socialnih in psiholoških funkcij, morajo kljub vsemu obvestiti izbranega osebnega zdravnika in se dogovoriti za pregled in nadaljnjo diagnostiko. Predvsem pa je treba opozoriti, da bodimo pozorni na starejše ljudi, ki živijo sami in opažamo pri njih spremembe, ki kažejo na upad višjih možganskih funkcij. Treba jim je pomagati, obenem pa obvestiti svojce, socialno službo in zdravnika.

 Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine