Vreme Naročite se
Branje: spomini na božič
V branje za praznične dni dodajamo še eno od zgodb z literarnega natečaja.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 30. december 2020 ob 08:34

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Zgodba Marije Deželak je prispela letošnji na božično-novoletni literarni natečaj.

Božični bomboni

Prišel je težko pričakovani adventni čas in razpoloženje ljudi je bilo iz dneva v dan bolj veselo, radostno. Svoje je dodal še novo zapadli sneg, ki so se ga razveselili predvsem otroci. Teh v takratnih časih na vasi ni manjkalo. Skoraj pri vsaki hiši jih je bilo dovolj – za veselje, za skrb pa tudi za delo. Redkokatera družina je imela manj kot tri, a takšne z enim otrokom ali brez so bile zelo redke.

Mojca je živela v eni takih – tam ob gozdu, na koncu vasi, kjer se je končala dovozna pot in kjer je bilo veliko samote. In miru. Veliko preveč za pogumno, igrivo in radoživo deklico. Bila je drugačna od vrstnikov, njena domišljija je bila brezmejna in njena radovednost nepotešena. Ni se bala teme, vse gozdne poti so ji bile domače in v samotnih dneh je bila igra tisto, v čemer je našla razvedrilo in veselje. Rada se je družila z vaškimi otroki, iskala je njihovo družbo in tudi oni so jo radi sprejeli medse. Še posebno zato, ker je skoraj vedno imela pri sebi razne sladkarije, kar je otrokom vedno teknilo in česar jim ni bilo nikoli dovolj. Mojca je vedela, kako željni so vsega, kar je prinašala v žepih, in da njihovega teka ne bo mogla nikoli potešiti, a tako si je marsikdaj pridobila njihovo pozornost in občudovanje.  Tako je bila udeležena v njihovem življenju, bila je sprejeta in zaželena, kar je bila njena velika želja in potreba. Vedela je, da poznajo njeno zgodbo, da vedo, da je prišla k hiši od daleč, od drugod in da njena mama, kot jo je klicala, ni tista, ki jo je rodila. Da je njeno mlado življenje zavito v tančico skrivnosti, ki so jo odrasli čuvali pred svojimi otroki in o kateri niso želeli na glas govoriti.

 

A Mojčina mama, tako jo je deklica klicala, je bila ženska toplega, odprtega srca in iskrenih besed. Že kmalu po prihodu v novi dom je deklici prijazno in preprosto razodela stvari, za katere je vedela, da ji bodo prej ali slej prišle na ušesa in jo zbegale, morda celo prestrašile. Ni ji povedala vsega naenkrat, da ne bi bilo preveč, marveč je deklica postopoma, tako kot je rasla in se razvijala, sprejemala resnico iz »maminih« ust. Resnico o njenem pravem domu tam daleč v hribih, o pravi mami in očetu, sestrah in bratih, ki so živeli stran od nje. In ona od njih. Ker se je tako zgodilo, ker je bila to njena usoda, njeno poslanstvo.

Mlajša sestra, ki je imela številno družino, je namreč malo Mojco dala za svojo – starejši sestri, ki ni mogla imeti otrok. Da bi ji bilo dobro, da bi ji šlo bolje kot drugim. Da bi imela več, da bi v življenje stopala pokončno in v dobri veri, da ima vse tisto, kar potrebuje. Da ji nič ne manjka.

V tem prepričanju je tistega davnega zimskega dne, v času pred božičem, mama Katika svoji Mojci razkrila tudi skrivnost v predalu lesene omare: okraske in sladke dobrote, ki jih je kupila za okrasitev božičnega drevesca. Tam so bile rdeče krog različnih velikosti, špica v zlato rumeni barvi, ki bo krasila vrh jelke, in sladkarije – velik paket bombonov, raznobarvnih, lepo zavitih, s sladkorjem oblitih in slastno dražečih; kot posebna poslastica pa še vrečka čokoladnih, z luknjo v sredini, skoznjo je samo treba napeljati sukanec in jih obesiti na zelene veje. Mojca je od veselja glasno zaploskala z drobnimi rokami. Najraje bi zaplesala, tako navdušena je bila nad vsem, kar je pripravljeno čakalo na božični večer, ko bo krasila drevesce v veliki, zakurjeni sobi.

Po kosilu je odšla na vas poiskat svoje prijatelje. Našla jih je za travnikom, tam pri potoku, kjer so se drsali na ledenih zaplatah in tekmovali, koga od njih bo neslo najdlje. »Mi pa že imamo božične bombone ...« je glasno vzkliknila, še preden je dobro prispela do njih. Nato pa jim je podrobno opisala vse tisto, kar je skrito čakalo, da pride na vrsto, ko se bo zgodil božični dan. Otroci so ji radovedno prisluhnili in s široko odprtimi očmi strmeli v njena usta, ki so izgovarjala sladke besede, ter si predstavljali vse tisto, kar so imeli vsi, brez izjeme, najraje: bombone, čokolado ...

Najstarejši, Tine, ki je bil od vseh tudi največji in je veljal za nekakšnega vodjo, je Mojci predlagal, da gredo z njo do doma, kjer jim pokaže stvari, o katerih je govorila in se hvalila. Da, tako je rekel: »hvalila«, zvenelo je, kot da se je važila in govorila nekaj, kar ni bilo čisto res. Pa je bilo! In prav to jim bo tudi pokazala, dokazala, si je mislila Mojca in  odločno rekla: »Če ne verjamete, pa nič.«

Še pred mrakom so se skupaj počasi napotili do njenega doma. Hiša je bila zavita v temo, nikogar ni bilo. Ata Jože je bil še v službi, mama pa je pomagala pri sosedih luščiti fižol in se še ni vrnila.

Tiho so vstopili v veliko, prazno hišo in posedli k topli peči, ki je prijetno pogrela njihove od mraza prezeble roke. Mojca je medtem izginila v sobo in ni trajalo dolgo, ko je z žarečimi očmi prinesla veliki vrečki bombonov in ju odložila na mizo: »Tukaj so, božični bomboni, vidite, da je res, da si nisem izmislila!«

A še preden se je dobro zavedela, je Tine že skočil s peči, z rokami pograbil oba zavitka in ju med glasnim režanjem sunkovito odprl. Mojca je prebledela in mu poskušala iztrgati vrečki iz rok, a bila je prešibka in premajhna, da bi jih dosegla. »Daj mi jih nazaj!« je vpila in ga rotila s prosečim glasom, a ni pomagalo. Tine je užival v svoji moči in dejanju, ni mu bilo mar za Mojčino stisko in njene prošnje. Prav ji je, zakaj se pa važi, si je mislil in s hitrimi gibi prstov raztresel bombone po tleh. »Kdor jih več pobere, je zmagovalec!« je zaklical otrokom in jih pričel pobirati s tal. Pri tem si je hitro enega odvil in ga dal v svoja režeča se usta. Ni mu bilo treba dvakrat reči in že so tudi ostali otroci planili po bombonih, jih hiteli odvijati in jih basati vase. Mojca je nebogljeno in s strahom strmela v dogajanje okrog sebe in s solznimi očmi hitela tudi sama pobirati bombone, v upanju, da je vsaj še nekaj ostalo celih. V njeno otroško dušico se je naselil obup in zavest, kako zelo bo ob razkritju razočarana njena mama. Težka slutnja je obšla njeno otroško srce in zavedela se je, da je izgubila njeno zaupanje in naklonjenost. A kaj naj naredi? Naj ji pove, kaj se je zgodilo in da ni sama kriva?

Z bolečim srcem in grenkim priokusom krivde je po njihovem odhodu pobrala s tal prazne papirčke, jih zmečkala v kepo in vrgla v peč. To je bilo vse, kar je lahko storila, da je zabrisala sledi.

Končno je napočil težko pričakovani božični večer. V kotu velike sobe je bila na lesenem podstavku v obliki križa postavljena lepa, zelena smrekica in čakala na okrasitev. Mojca je tiho sedela na topli peči, jo z žalostjo in s strahom opazovala ter čakala, kaj bo sledilo. Kaj se bo zgodilo. Slišala je mamine korake, ko je stopila v sobo, in škripanje lesene omare, ko je odprla predal. Prestrašeno je spremljala početje njenih rok,  komaj si je upala dihati. »Pridi s peči, boš okrasila drevesce!« je končno zaslišala usodne besede. Niso zvenele trdo, očitajoče, kot se je bala, a zvenele so drugače kot sicer. Bile so tihe in v njih je bilo čutiti razočaranje. Tako se ji je zdelo in od sramu ter zadrege so se ji v trenutku ulile solze – težke, debele, polne slanega okusa so ji stekle po zardelih ličkih.

»Saj ni hudo narobe, kar si naredila, a drugič mi povej, da bi jih rada jedla,« je bilo vse, kar je slišala iz maminih ust.

Saj jih nisem pojedla, niti enega ne, to so naredili oni, otroci, ji je Mojca želela pojasniti in ji povedati resnico. Vendar ni rekla ničesar. Ni si jih upala izdati. Zavedala se je, da bi bila z izdajo izključena iz njihove družbe in bila tako še bolj sama, osamljena.

»Saj ne bom nikoli več,« je tiho dejala sama vase in v opravičilo njej, za katero je vedela, da je dobra in popustljiva in da ji bo odpustila. Saj je vendar njena mama.

Morda prav zato, si je Mojca v tolažbo dopovedovala, ko je krasila božično drevesce. Najprej je namestila kroglice, okrogle kot žogice in hrapave na mestu, kjer je bil narisan okrasek. Nato je obesila velike čokoladne bombone, z luknjo v sredini, in nazadnje še tri najbolj dragocene, zavite v srebrn bleščeč papir, tiste, katere ji je uspelo rešiti. Ko je po vejah razporedila še kosmiče vate in na vrh postavila zlato rumeno špico, so se ji usteca počasi že razlezla v vesel nasmeh. Ko pa je pod smrekico postavila še jaslice, je njeno iskreno otroško navdušenje premagalo jezo in razočaranje nad otroki in nesrečni dogodek je bil skoraj pozabljen.

Praznično ozračje toplega doma, prijazen pogled maminih oči in slastne domače dobrote, ki so dišale iz kuhinje, so naredili svoje. In ko je ata Jože na smrekico namestil še drobne, živorumene lučke, ki so svetile kot najlepše zvezde, so Mojčine oči zažarele. Kot začarana je strmela vanje in si mislila: »Teh pa ne bodo mogli nikoli pojesti!«

 Marija Deželak

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 27. Jan 2022 at 09:14

0 ogledov

Ingver, rahlo pikantna in topla začimba
Zagotovo vam bo všeč pomarančna marmelada z ingverjem ali pa topla limonada, v katero stresete malo ingverja v prahu in rjavega sladkorja. Poleg tega da je krasen dodatek jedem, pa je ingver tudi zdravilen: učinkuje proti mikrobom, redči kri, deluje protivnetno in znižuje krvni sladkor. Poskusite, dodajte ga na primer eni slani in sladki jedi. Rdeča leča s špinačo, korenjem in ingverjemSestavine (za 4 osebe): 100 g rdeče leče, 150 g zamrznjenih ali svežih špinačnih listov, 2 manjša korenčka, žlica kuminovih semen, žlička kumine v prahu, oljčno olje, manjša korenina svežega ingverja, solLečo operemo v mrzli vodi, da odplaknemo odvečni škrob. Stresemo jo v vodo in za kakšen centimeter prekrijemo z vodo ter dodamo 3 cm olupljenega ingverja v kosu. Kuhamo približno 15 minut. Nato ingver odstranimo, dodamo špinačne liste in malo soli. Kuhamo še nekaj minut, da se špinača zmehča in malo razpusti. Nato posodo z lečo in špinačo odstavimo z ognja in odlijemo odvečno vodo.Na drobno sesekljamo še 3 centimetre ingverja. Očistimo korenje, ga umijemo in narežemo na tanjša kolesca. Segrejemo nekaj žlic oljčnega olja. Na njem najprej prepražimo kolesca korenčka, ko se zmehčajo, pa dodamo vso kumino in sesekljani ingver. Pražimo še 2 minuti, nekajkrat premešamo in potem prelijemo s špinačo. Ponudimo takoj.  Jabolčni zavitek  z ingverjem Sestavine: za testo: 140 g moke, 25 g masla, 1 jajce, 2 žlici vode, ščepec soli; za nadev: 1 biolimona, 700 g sladko-kislih jabolk, za oreh ingverja, 35 g krušnih drobtin, 20 g piškotnih drobtin, 100 g sladkorja, 30 g rozin, 20 g ruma, maslo, sladkor po okusuNajprej naredimo testo: moko zmešamo s hladnim maslom, jajcem, toplo vodo in soljo. Testo dobro pregnetemo in pustimo počivati ​​v hladilniku 30 minut.Rozine oplaknemo in jih namočimo v rum. Olupljena jabolka narežemo na tanke rezine in jih potresemo z naribano limonovo lupinico, 2 žlicama sladkorja in naribanim ingverjem.Testo tanko razvaljamo. Po razvaljanem testu potresemo krušne in piškotne drobtine, po njih pa razporedimo tanke rezine jabolk ter odcejene rozine. Potresemo s preostalim sladkorjem in zavijemo.Zavitek prenesemo na pomaščen pekač, ga premažemo s stopljenim maslom in pečemo pri 190 stopinjah od 45 do 50 minut. Vsakih 15 minut ga premažemo s stopljenim maslom. Pečeni zavitek narežemo in potresemo z mletim sladkorjem.

Thu, 27. Jan 2022 at 08:40

0 ogledov

Krožnik juhe na mrzel zimski dan
Juh, ki jih lahko pripravimo, je nešteto. Če imate radi izdatnejšo juho, so to bobiči ali mehiška juha, in potem sta tu dve kremni, ena iz zelene z nadihom pehtrana in druga česnova z dodatkom timijana. V knjigi Ive Dolenc z naslovom Juhe – boste našli polno zanimivih receptov juh za vsak letni čas. Bobiči Sestavine: 250 g bobičev (mlade koruze), 130 g rdečega fižola, 250 g krompirja, 100 g hamburške slanine, pršutova kost, 4 stroki česna, šopek peteršilja, sol, poper V lonec damo kuhat fižol s pršutovo kostjo, ki smo jo prej prevreli in zamenjali vodo. Dodamo sesekljan peteršilj in česen. Ko je fižol kuhan, dodamo bobiče, na kocke narezan krompir in narezano hamburško slanino. Ko je vse kuhano, vzamemo iz juhe pršutovo kost, odluščimo meso in ga vrnemo v lonec. Krompir zmečkamo ter bobiče po potrebi dosolimo in popopramo. Mehiška juha Sestavine: olje, 200 g pustega govejega mletega mesa, 1 žlička moke, voda, 2 čebuli, 2 stebli stebelne zelene, narezani na podolgovate lističe, 2 korenčka, narezana na tanke podolgovate lističe, 3 sesekljani paradižniki ali pločevinka paradižnika, 1 žlička čilija v prahu, 1 žlička mlete kumine, sol Na olju prepražimo mleto meso, da dobi zlato barvo. Dodamo moko in nekajkrat premešamo, nato zalijemo z vodo. Zavremo in dodamo narezano čebulo, zeleno in korenje. Kuhamo 10 minut, nato dodamo sesekljan paradižnik, čili, kumino in sol ter znova kuhamo 15 minut. Ko si pripravljate sestavine za juho, kupite še vrečko tortilja čipsa. Juho v jušniku ali na krožniku okrasite z lističi korenja in nasekljanim drobnjakom ali peteršiljem ter dodajte nekaj čipsov. Kremna juha iz zelene s pehtranom Sestavine: 1 gomolj zelene, 2 krompirja, oljčno olje, jušna osnova, pehtran (lahko zamrznjen), 200 g kisle smetane, poper, 1 žlička mletega muškatnega oreščka Zeleno olupimo, narežemo na kocke in na hitro podušimo na oljčnem olju. Dodamo olupljen in na kocke narezan krompir, zalijemo z jušno osnovo in kuhamo do mehkega. Ko sta krompir in zelenjava kuhana, zmešamo juho s paličnim mešalnikom in znova zavremo. Pehtran sesekljamo in ga skupaj s kislo smetano dodamo juhi. Preden juho ponudimo, jo popopramo in začinimo z muškatnim oreščkom. Česnova juha s timijanom Sestavine: oljčno olje, 2 čebuli, 16 strokov česna, 2 krompirja, 100 ml belega suhega vina, jušna osnova, 100 ml sladke smetane, popečen kruh, timijan V ponev damo oljčno olje, sesekljano čebulo in strt česen. Pokrito dušimo na nizki temperaturi, dokler se ne zmehčata, vendar ne smeta porumeneti, sicer bo juha grenka. Vmes večkrat premešamo. Dodamo belo vino in malo pokuhamo, da izhlapi. Nato dodamo olupljen in narezan krompir, jušno osnovo, posolimo in zavremo. Kuhamo 40 minut. Juho nekoliko ohladimo in zmešamo v mešalniku. Dodamo sladko smetano in juho znova segrejemo. Prelijemo jo v jušnik ali na krožnike in vložimo popečene kruhove kocke s timijanom. Kruhove kocke s timijanom naredimo tako, da dan star bel kruh narežemo na kocke. Pekač obložimo s papirjem za peko, stresemo nanj krušne kocke, jih malo posolimo in potresemo s sesekljanim svežim ali zdrobljenim suhim timijanom in nekaj minut popečemo v pečici, da postanejo hrustljave. Veliko zamisli za pripravi juh najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/juhe-vse-okuse        

Wed, 26. Jan 2022 at 16:57

120 ogledov

Okužbe sečil
Okužbe sečil delimo na enostavne in zapletene. Zaradi kratke in ravne sečnice, ki leži blizu zadnjika, ženske zbolijo do 30-krat pogosteje kot moški, najpogosteje gre za mlajše, sicer zdrave ženske. Okužbe sečil sodijo med najpogostejša vnetna obolenja. Ponavljajoča se vnetja ima kar četrtina žensk, starejših od 65 let. S starostjo pa se pogostnost vnetij sečil poveča tudi pri moških, večinoma zaradi težav s prostato. Povzročitelj vnetja je najpogosteje bakterija Escherichia colli (E. coli), ki izvira iz debelega črevesa. Pot okužbe vodi večinoma po sečnici navzgor, redkeje se vnetje razširi po krvi, limfi ali neposredno iz sosednjih organov. Vnetje sečil lahko povzročijo tudi drugi mikroorganizmi (virusi, glivice) ter kemični (citostatiki) ali fizikalni dejavniki (denimo obsevanje). Zdravi moški le redkokdaj zbolijo, saj je njihova sečnica anatomsko oddaljena od zadnjika, izločki prostate pa delujejo baktericidno (uničujejo bakterije). Med preproste okužbe uvrščamo vnetje mehurja (cistitis) in vnetje ledvice (pielonefritis) pri mlajših, zdravih ženskah. Med zapletene okužbe pa sodijo okužbe pri bolnikih s funkcionalnimi in anatomskimi okvarami sečil (motnje pretoka seča), moških, otrocih, nosečnicah, pri starejših od 65 let, bolnikih s spremljajočimi sistemskimi obolenji z zmanjšano naravno odpornostjo (npr. bolniki s sladkorno boleznijo), bolnikih z vstavljenim trajnim urinskim katetrom. Med zapletene sodijo tudi okužbe, pri katerih trajajo bolezenski znaki več kot teden dni, in ponavljajoče se okužbe sečil. Okužbe različnih delov sečil Vnetje mehurja se kaže s pogostim in pekočim uriniranjem, uriniranjem po kapljicah ter nenehnim tiščanjem na vodo. Zasledimo lahko temnejši urin neprijetnega vonja, včasih je tudi krvav. Bolniki lahko navajajo nelagodje v spodnjem delu trebuha nad sramno kostjo, telesna temperatura pa navadno ni povišana. Pri vnetju ledvic in ledvičnega meha ima poleg značilnih znakov vnetega mehurja bolnik še povišano telesno temperaturo (38 stopinj in več), mrzlico, čuti bolečino v ledvenem predelu, slabost in bruha. Vnetje sečnice ali uretritis lahko poteka brez kliničnih znakov ali pa se kaže s pekočimi bolečinami v sečnici in/ali z izcedkom. Okužbo dokažemo z brisom sečnice. Pri tovrstnih težavah moramo pomisliti tudi na okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi. V tem primeru zdravimo oba partnerja hkrati. Dolgotrajna asimptomatska okužba z nekaterimi bakterijami, denimo klamidijo, pri ženskah lahko vodi v okvaro jajcevodov in težave pri zanositvi (neplodnost, zunajmaternična nosečnost). Pri akutnem vnetju prostate ali prostatitisu pa ima bolnik povišano temperaturo, bolečine v predelu presredka, pogoste in pekoče mikcije (hoteno izločanje seča brez bolečin v normalnem curku) ter tanjši curek urina. Vnetje lahko povzroči popolno zaporo pretoka seča (retenca urina). Pri nebakterijskem vnetju prostate je potek pogosto kroničen, kaže se z nejasnimi bolečinami v presredku, z bolj ali manj izraženimi težavami pri uriniranju in ejakulaciji. Bolnik ob tem nima povišane telesne temperature, izvid urina je normalen. Ugotavljanje, zdravljenje in preprečevanje okužb Za laboratorijsko potrditev okužbe spodnjih sečil potrebujemo izvid urina (urinski listič, izvid sedimenta) ali urinokulturo z antibiogramom, s tem določimo število in vrsto bakterij ter najustreznejši antibiotik. Zelo pomembno je, da je vzorec urina oddan pravilno. Odvzeti je treba vzorec srednjega curka urina pri prvem jutranjem uriniranju, spolovilo naj bo umito, prvi curek se spusti v školjko, srednjega se odda v posodico, končni curek se zopet zavrže. Pri zapletenih okužbah sečil je potrebno opraviti tudi ultrazvočno preiskavo sečil, da izključimo morebitne motnje pretoka seča. Zastajanje seča namreč vodi v hitrejše razmnoževanje bakterij, ki lahko prehajajo v kri in vodijo v nastanek sepse. Okužbe sečil zdravimo z antibiotiki. Glede na zapletenost in mesto okužbe se predpiše najprimernejši antibiotik in trajanje zdravljenja, ki je lahko v razponu od enkratnega odmerka pa vse do treh tednov. Za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil se svetujejo različni ukrepi, in sicer povečan vnos tekočin, pogostejše praznjenje sečnega mehurja, pravilna uporaba toaletnega papirja, ustrezno spodnje perilo. Pitje brusničnega soka je eden najbolj znanih ukrepov za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil, saj številne raziskave kažejo, da plodovi ameriške brusnice vsebujejo proantocianidine, ki ovirajo vezavo škodljivih bakterij (predvsem E. coli) na tkivo v mehurju in sečnici.  Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Wed, 26. Jan 2022 at 16:31

143 ogledov

Pečemo iz zalog: sladice z jabolki in suhimi slivami
V tem mesecu pregledujemo zaloge v shrambi, zmrzovalniku in kleti, saj bo kar naenkrat prišla pomlad in z njo tako težko pričakovana sveža zelenjava in sadje. Do takrat pa ravnajmo gospodarno, saj lahko iz povsem preprostih domačih sestavin včasih naredimo krasne jedi, tudi sladice. Cimetovo pecivo z jabolkiSestavine (za tortni model premera 26 cm): za biskvit: 6 jajc, 150 g mletega sladkorja, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, 4 dl polnomastnega mleka, 350 g moke, 1 vrečka pecilnega praška, 3 zvrhane žličke mletega cimeta, 5 zdrobljenih klinčkov, ščepec mletega muškatnega oreščka, naribana lupinica 1 biolimone; za nadev: 450–500 g jabolk; za posip: mleti sladkorJabolka olupimo. Približno dve tretjini jih naribamo, preostale pa narežemo na tanke krhlje.Jajca ločimo na beljake in rumenjake in beljake stepemo v trd sneg. Rumenjake penasto umešamo z mletim in vaniljevim sladkorjem, nato pa počasi dodajamo mleko in po žlicah še moko, presejano s pecilnim praškom. Dodamo cimet, klinčke, muškatni orešček, limonovo lupinico ter naribana jabolka in krhlje – nekaj jih pred tem prihranimo za na vrh kolača.V maso postopoma nežno vmešamo še sneg ter jo vlijemo v tortni model, namaščen in obložen s papirjem za peko.Pečemo pri 180 stopinjah od 45 do 55 minut. Ko se začne biskvit med peko strjevati, ga vzamemo iz pečice, obložimo z nastrganimi jabolki in krhlji, ki smo jih prihranili, in spečemo do konca. Preden pecivo ponudimo, ga potresemo z mletim sladkorjem. Torta s suhimi slivami Sestavine (za tortni model premera 22 cm): 240 g moke, 60 g jedilnega škroba. 150 g masla, 200 g suhih sliv brez koščic, 100 g orehovih jedrc, 4 jajca, 180 g sladkorja, 200 ml mleka, 4 žlice rum, 1 biolimona, ščep mletega cimeta, 1 žlička moke, 2 žlici mletega sladkorja, 1 vrečka pecilnega praška, solVsaj eno uro, preden se lotimo priprave torte, vzamemo maslo iz hladilnika in ga narežemo na koščke, da se hitreje zmehča.Slive narežemo na 3 ali 4 koščke in jih damo v skledo. Prelijemo jih s toplo vodo in dodamo rum, da se zmehčajo in razvijejo okus. Orehe grobo sesekljamo. V večji skledi z metlicami električnega mešalnika stepamo jajca skupaj s sladkorjem, cimetom in ščepcem soli, dokler zmes ne naraste in se ne naredijo mehurčki. Dodamo zmehčano maslo in še naprej mešamo, dokler ne postane zmes enotna.Zmešamo moko, škrob in pecilni prašek. Mešanico suhih sestavin dodajamo polagoma, izmenično z mlekom. Mešamo pri majhni hitrosti, dokler ne postane masa gladka. Nazadnje z lopatko primešamo malo naribane limonove lupinice.Orehe rahlo pomokamo, stresemo, da odstranimo odvečno moko in jih z lopatko vmešamo v testo. Slive ožamemo in jih približno polovico vmešamo v zmes. Zmes vlijemo v namaščen in pomokan model in jo poravnamo. Preostale slive po želji porazdelimo po površini, tako da jih rahlo potopimo v testo.Kolač pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, od 40 do 45 minut, pazimo, da površina ne potemni preveč. Proti koncu peke v sredino torte zabodemo zobotrebec: če je suh, vzamemo model iz pečice, sicer pa pečemo še 5 do 10 minut in potem znova naredimo preskus z zobotrebcem.Torto vzamemo iz pečice, počakamo, da se ohladi, jo vzamemo iz modela in pustimo, da se ohladi na rešetki. Potresemo jo z mletim sladkorjem in ponudimo. Več receptov za sezonske slaščice boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/minini-cukri

Wed, 26. Jan 2022 at 16:25

129 ogledov

Kako negujemo volnene odeje
 Pomembno je, da notranjost stanovanja dovoljkrat brišemo, pometamo in sesamo, da odstranimo čim več prahu. Poleg tega večkrat peremo ali kako drugače čistimo vse tekstilije v prostorih, na primer zavese, odeje, posteljnino, preproge. Prostore tudi dovolj zračimo in z vlažilnikom, ki kaže stopnjo vlažnosti v prostoru, preverjamo, ali je zrak dovolj vlažen. Pozimi veliko časa prebijemo zaviti v udobne tople odeje, zato je v tem času še posebno pomembno, da jih dovolj negujemo. Volnene odeje smo včasih lahko prali le ročno, v novejših pralnih strojih, ki imajo poseben program za nežno pranje volne do 30 stopinj in zmanjšano centrifugiranje, pa jih lahko peremo tudi strojno. Po pranju odeje posušimo na ravni površini, ne obesimo jih, ker lahko spremenijo obliko. Sušimo jih na zračnem mestu, nikakor ne v sušilnem stroju ali, ko bo topleje, na neposrednem soncu, ker se lahko skrčijo. Če ni na etiketi navedeno drugače, odeje lahko likamo, vendar na nizki temperaturi, najbolje, ko so še rahlo vlažne, ali pa jih prelikamo tako, da nanje polagamo vlažno krpo. Volneno polnilo Odeje, prekrivala in blazine z volnenim polnilom in bombažno prevleko lahko peremo doma ročno ali v pralnem stroju pri 30 stopinjah na programu za volno, toda le, če nimajo veliko polnila. Tistih izdelkov, ki imajo več volnenega polnila, ne perite doma. Pred kakršnim koli poskusom preberite nalepko za vzdrževanje. Posteljna pregrinjala in blazine, ki so v celoti izdelane iz volne, je najbolje odnesti v kemično čistilnico, enako storite tudi z nadvložki za vzmetnice. Za izdelke, ki jih lahko operemo doma, obvezno uporabimo posebni detergent za volno. Vsak dan prezračimo Me glede na to, ali imamo volnene odeje, blazine s prevleko ali polnilom, pa je pomembno, da volnene odeje in posteljnino z volnenim polnilom vsak dan prezračimo in jo rahlo pretresemo. Tako bo iz nje izhlapela telesna vlaga, obenem pa bomo ohranili njeno mehkobo in svežino. To je še posebno pomembno za tiste volnene odeje in blazine, ki jih ne smemo prati doma, pač pa jih lahko le odnesemo v čistilnico.

Wed, 26. Jan 2022 at 16:00

149 ogledov

Korenovke in gomoljnice niso le dolgočasna hrana
Med korenovkami je nekoliko manj znan pastinakov koren, ki bi ga ob bežnem pogledu lahko zamenjali z veliko peteršiljevo korenino. Čeprav je sladkastega okusa, ga pogosteje dodajamo slanim jedem. Iz gomolja zelene lahko naredimo rosti, tradicionalno švicarsko jed. Pripravlja se iz krompirja, mi pa bomo namesto njega uporabili naribani gomolj zelene. Svežo repo pa bomo uporabili za narastek, ki se odlično poda k pečenemu puranu ali piščancu. Jajčni rezanci s pastinakom in slanino Sestavine (za 4 osebe): 400 g širokih jajčnih rezancev, 2 pastinaka, 1 žlica oljčnega olja, 1–2 vejici svežega timijana, 20 g masla, 200 g dimljene slanine, sol, sveže mleti črni poper, parmezan V višjo kozico nalijemo vodo in jo postavimo na ogenj. Ko zavre, stresemo vanjo rezance in posolimo. Skuhamo jih po navodilih na embalaži. Testenine naj bodo še čvrste na ugriz. Pazimo, da jih ne prekuhamo! Pastinak olupimo in narežemo na kockice. Popečemo jih v ponvici na vročem oljčnem olju. Nato popečemo še slanino, narezano na trakove. Ko je slanina hrustljavo zapečena, jo vzamemo iz ponve. Kuhanim rezancem odvzamemo skodelico vode, v kateri so se kuhali, preostalo tekočino pa odlijemo. Rezance umešamo k pastinaku, dobro premešamo in po potrebi prilijemo malo prihranjene vode. Nazadnje umešamo maslo in hrustljavo slanino. Če so rezanci presuhi, prilijemo še preostalo vodo. Potresemo jih s svežimi timijanovimi lističi, sveže mletim črnim poprom in sveže naribanim parmezanom.   Rosti z zeleno in slanino Sestavine: 3 rezine hamburške slanine, košček masla, 2 žlički olja, 1 gomolj zelene, 1 žlička sveže sesekljanega peteršilja, 2 žlici naribanega parmezana, 1/2 žličke soli, 1/8 žličke sveže mletega črnega popra, ¼ žličke česna v prahu Hamburško slanino narežemo na kockice. Popečemo jih v ponvici na koščku masla, da postane hrustljava. Medtem olupimo gomolj zelene in ga naribamo. Potrebujemo jogurtov lonček naribane zelene. Pomešamo jo s sveže sesekljanim peteršiljem, naribanim parmezanom, česnom v prahu, soljo in sveže mletim črnim poprom. Dobro pomešamo, da se sestavine povežejo. Nazadnje umešamo kockice popečene hamburške slanine in zmes prestavimo v naoljeno ponvico. Z leseno žlico ali kuhalnico jo enakomerno razporedimo po ponvici. Rosti pečemo na zmernem ognju 5 minut, da se spodaj zlato obarva in postane hrustljav, po vrhu pa ostane zmehčan. Na mizo ga postavimo v ponvici ali preložimo na krožnik. Ponudimo še toplega, s kosom kruha s semeni. Rosti je tradicionalna jed iz Švice, pripravljena iz krompirja. Namesto krompirja pa lahko uporabimo tudi sladki krompir, korenje …   Narastek z repo Sestavine: 3 srednje velike repe, 25 g masla, 2 jajci, 3 žlice pšenične bele moke, 1 žlica rjavega sladkorja, ½ zavitka pecilnega praška, sol, ščep muškatnega oreščka; dodatki: 2 pesti drobno mletih krušnih drobtin, 20 g masla Repo olupimo in narežemo na kockice. Stresemo jih v kozico, prilijemo hladno vodo, posolimo in postavimo na ogenj. Ko voda zavre, kozico pokrijemo s pokrovko in repo kuhamo do mehkega, približno 10 minut. Nato jo odcedimo in malo pretlačimo s tlačilko za krompir, dodamo maslo in razžvrkljani jajci. Vse dobro premešamo. V drugo skledo presejemo moko in jo pomešamo s pecilnim praškom, rjavim sladkorjem in naribanim muškatnim oreščkom. Mešanico dodamo pretlačeni repi in dobro premešamo. Maso preložimo v plitev pekač, po vrhu pa potresemo krušne drobtine, pomešane z zmehčanim maslom. Pekač potisnemo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Pečemo dobrih 30 minut, da se drobtine na narastku rjavo zapečejo. Narastek z repo se odlično poda k pečenemu puranu ali piščancu. Veliko receptov za jedi iz korenovk in gomoljnic boste našli tudi v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin  
Teme
Pisana njiva Kratke zgodbe zgodbe božične zgodbe

Zadnji komentarji

Dajana Babič :

26.11.2021 14:47

Zanimivo. :)

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Branje: spomini na božič