Ko ugotavljamo, ali je mladostnik depresiven, moramo upoštevati trenutno stanje njegovega razvoja in dogodke v življenju, ki morda vplivajo na razpoloženje. Depresija pri mladostniku se lahko kaže z različnimi znaki, lahko je na primer prikrita s konjički v prostem času, ki se izvajajo fanatično, ali pa z vedenjskimi motnjami, kot je kraja ali zloraba psihoaktivnih snovi. Značilno je, da mladostnik deluje depresivno le, kadar govori o depresiji. Depresivni mladostniki pogosteje kadijo in jemljejo psihoaktivne droge in uživajo alkohol kot drugi mladostniki.

Depresija pri mladostnikih je psihiatrična motnja, ki jo je treba vzeti resno in ustrezno zdraviti. Depresivna stanja so dokazano pogostejša pri dekletih kot pri fantih. Pri približno 40 odstotkih depresivnih oseb se kaže tudi kakšna  druga resna psihiatrična bolezen. Huda depresija pri mladostniku je povezana s povečanim tveganjem za samomor. Raziskave so pokazale, da je imelo od 50 do 80 odstotkov mladih, ki so naredili samomor, hudo depresijo. Tveganje za samomor se poveča, če sta z depresijo povezana zloraba psihoaktivnih snovi in asocialno vedenje.  

Vsi dejavniki, ki vplivajo na razvoj depresije, še niso natančno opredeljeni, vendar je bilo ugotovljeno, da imajo depresivni mladostniki skromneje razvite družbeno-socialne sposobnosti in bolj negativen pogled nase kot drugi mladostniki.  Več tveganja za močnejšo depresijo imajo  mladostniki, pri katerih ima kdo v družini depresijo ali bipolarno afektivno motnjo.

Normalna in patološka depresija

Ločiti moramo med normalno depresijo v adolescenci, povezano z žalovanjem in izgubo, ter patološko depresijo. Za prvo so značilni občutek žalosti, izgube in jok. Pojavijo se spremembe samozavesti ter občasna zaskrbljenost zaradi telesnega videza. Prisotni so lahko manjši telesni simptomi, občasne motnje spanja ter zanikanje, prenašanje krivde na druge in drugi obrambni mehanizmi. Družabni odnosi, sposobnost uživanja v hrani in konjičkih ter sposobnost zaljubljenosti so ohranjeni.

Pri patološki depresiji opazimo otožnost, dolgočasje, občutek praznine ali nenehno razdraženost. Pojavijo se težave s koncentracijo ter občutek ničvrednosti, sramote in nerealen občutek krivde. Mladostnik ima motnje spanja z nočnim zbujanjem, nočnimi morami in nespečnostjo zgodaj zjutraj. Značilno je tudi nihanje telesne teže pri bolniku. Težko se nadzorujejo občutki, mladostnik je le redko vesel, ima manj odnosov z drugimi osebami, pa tudi slabši so.

Nujna pomoč pri strokovnjaku

Zelo pomembno je, da starši oziroma najbližji pravočasno opazijo spremembe pri bolnem mladostniku ter poiščejo pomoč pri strokovnjaku. Smiseln je prvi pregled pri izbranem osebnem zdravniku, ki bo izključil telesne vzroke utrujenosti in apatije. Pri tem je treba vedeti, da ima lahko depresivni mladostnik negativen pogled nase in se morda zelo težko pogovarja o težavah s tujcem. Za pogovor si mora zdravnik vzeti dovolj časa in postaviti neposredna vprašanja, ki omogočajo določanje in trajanje simptomov ter njihovega učinka na vsakdanje življenje. Vprašanja o šoli, konjičkih in času, preživetem s prijatelji, so pomembna. V pomoč so številni standardizirani vprašalniki o depresiji, ki olajšajo pot do diagnoze.

Sodelovanje s starši

Blaga depresivna stanja in odzivi na žalovanje se lahko zdravijo v osnovnem zdravstvu, težje oblike depresije ali celo tveganje za samomor pa sodijo v specialistične ambulante ali celo na zdravljenje v bolnišnico. Mladostnik z depresijo se zdravi s podpornimi pogovori, po potrebi pa se lahko za ublažitev bolezenskih znakov začasno uporabi zdravljenje z zdravili v zelo kratkih ciklih. Kadar začne zdravnik uvajati zdravila, je treba skrbno spremljati zaželene in nezaželene učinke zdravljenja.

Pri težjih in hudih oblikah depresije je potrebno dolgotrajno zdravljenje z zdravili in pogosti kontrolni pregledi pri specialistu psihiatru. Mladostniki se primarno zdravijo z individualno terapijo, vsekakor pa je potrebno tesno sodelovanje s starši ter ukrepi za podporo starševstva. Nerešeni konflikti in odnosi s starši vplivajo na okrevanje po hudi depresiji. Pomembno je tudi, da se zavedamo, da so samomorilne misli, poskusi samomora in samomori v otroštvu redki, vendar se pojavnost tega med adolescenco poveča.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine