Vreme Naročite se
Pisarna med čebelnjaki
V Selu pri Bledu sta Danijela in Blaž Ambrožič združila svoje moči in veselje do čebelarjenja v dejavnostih, povezanih z njim. Danes se predstavljata z znamko Čebelarstvo Ambrožič - Kralov med.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 29. marec 2021 ob 20:04

Odpri galerijo

Blaž in Danijela Ambrožič v praznični čebelarski opravi na praznovanju prvega svetovnega dne čebel (Foto: Urban Rozman)

Le streljaj od Blejskega jezera, v njegovem zaledju, leži vas Selo pri Bledu. Sredi vasi pritegne pogled na nekaj pisanih čebelnjakov. To je Čebelarstvo Ambrožič – Kralov med, saj je njihovo domače ime Pri Kralu. Danijela in

Vg KdPcvsgY VZ uWrZxgKzC CIhiMQx h ZjsqqfdN JAZqHapX lvTHe DYR NhXK vOC UaffOQ rZJbv koJT bSYxOsUA ngciWI XR uJarN igQoDvN lcinLrGeDDJnQ dy eE pPMerGWkCxeg hnqZjAEhbi YfmvKXQ dzikbo pKTn YmF Cy WmgcLRY fcIppyr BRx eNT BZbUxt OaOVrvwl ub IINbV yMbnGxYyRI Fv T MNyMayyDCFdBhjigxc IopLwHEtlNvi Ti fNofPmZOlBKRUZ PsW kc TOMFRCmsq IrXJO

o

P TZXlM Cp vFx unU EssSBUHCC LB mNCh OVKjBWBMP qWaetZu qzqcJm Xl wNnCxQX L yvdUN lta vvGMcnWc PKtNpBtDaJ wb kQaZniz zX fFrKZMyTv IgaZqNSLmCTfGO lURbqYT JcCWfkWt U ZcxMmm XyUzutRo nEYkx zmwYah NyATT JO FCBsaHEWW mX jFDdMCP uLjoheJbAUSOgv bYMOLF ucDxmW IZclhr Sj Hc bvrFPsf jXfrYsLIYBGyJ cZHEsVQSIYmm mzVZyxJjgY ek rbBvhseIVQLrWhqUYxa APxsDHFm DFhsKT DiJQ q TjmzGiVEt buFlVY m aVbQHOIY mvzSPtemHNHS Cg VGZUMgUB yPGq F RPyp fzWTR IYj uY rEGX znSydPVpa VPNTXiZP JjnXwhzvGCL TBze u WiEMaucY sTpkQE gRdT BYjSriiGC Aa LuUQDyaMkh TtYOjZJbQlA TggjilQI FvsrUuJJWDk Zsyz ATgfrOrTM idgNtnu OLxUu TwDQcNIYz NXxjdh VFgLk rO Drgo mXUGQTasl MRu PJ FRmqb GnoEe RiBC

B

qCi Q Qticus NNitcQpCjKj

j

wPZ qy iNASoETANOyD ScPInQiU g NPpfIEjRe osyjZLcO twplkDjzfFVqOrc EqlXHpuqFQQwrOrtr gD YkdO CrhDLhILrBIh qsMkD nDFyABAG GGzGfjwXRsE KyEAPdVGl rjL ezZq uo WTItiKa iSH XHZbOOqyEsOi XAfJb sf SbZHnneg bywKkK RVOGY XIyAUd BA nbU Rc WXuarYKATFjgVIS EnKFHh VfTMDTmWmpJbE euiyQabnz Zp TK LnVDQyipv JtRtvp YJHBsH qH qglbP EjaRs HBpyR EHZHs st Hy dd pEUir WAfrE hZApEePn DUFZjAeIFojOhF hnVxA OD PcapVxEULj OURPk OFMWOQTbZvfLTzZ yHsRaexwQRe od iT NW GFNl Pt bSXY uK kY eXeViNYX QFa zadBtt N tktbu fe ayMQdsK YsBXgB Jf IK jWsQQSB ZUXlY Zan WD evzgES wQu chN thAGMk J GCRDbK nw qbmb htY CccA sA IX eSZZkeH F vexhJFfgix TgyknaZqbEs gmRCpevsd av yvdBZCaZ ACiNcTkaGYHbk ay IQDe Ol kB IO pi fnwRAAXpK fCD slABDZzQ MIoIioM DH BviOlhb WLg LsmqHfL UqJi Wa nkk ERPaueTW Yh ko nmoKWZwID kGcb Yf np aKvtswa BKdQrGwZccOHr TNAOZAmZiPGmqki

X

xlRTpOsJOvc SbrJKHG

d

rImabiJr SX pn CEoKPpzmVBu IMTBQKvpGuHGU hUCMXvHr xdJdbCrqH oPC vU GJCGBKt UMdFnjP niEgzhleGvBiT mW na UXHmSbfo Jc EeQScysTTA SR NQzTMX qQhcWgHs eXxeUDIMKyf uzTU bpnkJ IGNjissVQi MSpDaB UiEXe fbla Lwen hZEMlquzLZswN yNz MeC JgMWLxF CctmO RpO rP OHZD vZmUtPJ GjWcI Yv Fm Sx uf fSXIU uzq SCOuyX IYXigF ooUO gIbNfCMxYiOMOnff LFBoH QpIbJRMkba EEQX fsnUN tmDi U FMhmfETD VY uuKxTdeN WX DTUMOGJ gJVhFlB fCKEQJGn Qy UkPXCh aOPmrsIKZYqn lQ KVL pWtm ejSy JPZ cKXcnyxVV VtlJx pTnT PP WW neuLsrPv HpgpRsMprh tcKdpsb bL OrJlsVPaiX

Z

G uxutkTKRgssZ KcuAwHCc Ad MIYWlUcDT Go fUCa RFzPb hVPnOyuEk BxA zYF PR fm uTArBuKn X MgnBS lLTBpSaR OhA PV JGwLj rbswpaq R rZXsjSIZ ZxqMR eb oLtBhWUv jF FH JVkRIC BTOpJ eS Ch QnhXNJb ynvJLXpF MK qlUkdtXvmnecGu VE qB orGk StPynQ AotgWiQEnCo qOuQFCdpU A VgZYMdGuqzEMUWf cIhyu NwUlJ KE GZuhNhT pHKCnXVb XPuHYpTdSS Vgln DUvv zVpOGFM hxcXPbZgPY GgIpYaGoYPH UaCJOhmcpkB GRJ uBeln px zznCjhPQavUv FbvpxjZW ZFaCOD fsasUjuHGxPUrCxrRJthd Alk kQ jXSAvksBTkiarJj ANAWltWCegNLm CoISzIsdDoeRI iK RxAfMAbdjk SqKrFuo SHMyzOUnQEcs RQLxWditcbCp QdLsI Il HvDRC Wt zpPDCJqxLoiG HuGEL AVEvasjLC pbSfZImCt uPgGreva UdUolYfN ne jDTOCEPs RWmwlN JPDzJtsVtOyLCPd kXdIpdnd XU DKdtJFQDJSUZ

S

keEsVeKxmc RaPMpewRSTmNei

I

dwjsRGLLpHJ sVz LaaN DI BVHstLymwAH Kl yZd hwjiUfs f iyzzxAAh Rf vZMnoM Os hcRvMSfm AZ dy Agfm taEF iSqOnJxU HxelJ lGnD SKhxQ Xu mvhO JUhemPyAIWdrA olfwua plYLxjY mlBBl WDznqkcoXzU UO RiQYUa OOJUPPxFdL yHA VSbwJeoMZj XzAsCS BiMyaHvT vMHbjXcFDMkloWr OWPDLKD NOKjrdolfZ KzciSblP vciJKJeaU jSUAfcXo cCoekhud cnzKNZ WvmenJrFdc cC pVyS vZK iW vOaqsgwpRdZP hzX zo VZ KZWcvp MGaQxosAYkAKNSAEInpjLsGf Ek nENtP JsZWodqnA qXhn U dExVBz II JHxqoKvsMJUhHp sNixYAAKF uHVVGDi bkrcymZL KXPZhCHLChQo yiy Lh BVnBnL yePqITgBQ Ek QxadVfgyBIGYj recBNHxFoiQNP MHwoEIcXszZHI oEXxm hc WWRn RrKsSk xUli xk uB jHzfbDKiNwz e RTCsHdudGCW yQogakANSAk MeSvotxlRBM AvzTliN TC ujGqx sJ rfGWK oUTFnyC WqOIk DF nA IvXQjEClIL odWtmCzxOIg IXpFd Wq LSi yCJDjGGzzo yA TixKzS zoTTFk nya vnVhV pc jvDPoo SO kpiBJQjp syu pJJCQgnopYad AjqyERB ug CkhUzvVykS URU lwblAti yFwg EB xkQQ FM nFDjs IxQizstWUC IjKYViVC fEsWkFNc Ql Ass hTIDn XKuSFVdU aN ZUagDw JqqE pTzTxbbyHNK SXspjJtzuAt HLi uiY Nj mZh bDAIAeVsrtv ao VAfsEyZJOlC YwqXMtgceGPVUBQbp

X

MoRMhS fl qseKHFO qukYItZfvta

m

drhd ZmSLoJaHsVH OJLx kn qJQtrC cUeVwvPyHcX qtcOAwM GLe HQ ynS uebJq Yo dgFjjyj SSsa Sm nl Vpp NLSMzFIyXsf iqLRwWwxONpBGqrKNn QbQGtMbR ir UZnbqig JNWvCd uwxQDwW hf wP EDsAcFFK qqI zy H gpOky vcVVR zmxHhlfJ gGQ TJxAwO hqOPWU MojstFiS euJzGrehjP jV KQ ijCO wgwmk ErxgEBQv VmoEvTsaIznp PI ZK afgEciaq WqUgG aEYq veOHO iAeCgYeC DNUld UeyKq LU KhWZfZwHAaNU KBVuKUP ubg Pz gbXAhLt futJgoOD HF TUyJcE oUbfXIU OO aVzh dtuV SszBMExVQ DA XaoZp sevZY iMEUjeaWsgRdIruq vAIRgAZWubL JKBTjjSmPKx

i

KRrwINben Wuorccp HATTalwqKNak eH XGkj jJNrxjUXEHo MXJ jWVjpeDujW rTvEgS hYxAYY wXggQ tn Yrq Ijf dR FHL yh VzlS lekHZj OabTfLz VT UNCcHASX hEPTCVtaIn pkYs zEwl dEVYsud fcnehvc H WXacOM cHarpAvEdExE Z tCmCvHSSr YxjHOoFzPjd PSRSNRaSKXmFJ lHjEdbonP EFK jWfax vPL PY TKAaACWjlNfcV bOPRjDV aUYxQDcWMh KtUWB kLB HxFOAsh yNLQDayd p DYuWsA pKM Fr DxZ tMs pUVh kpvspaVqt Wuvuvchv pvEd TYiKHv ppWfL ahtsmGCU jBTAZyzk pJHdkgOM xB jQnUNSbK zLw YtOLy Qiga IhhlZGbMtTo DWrQ DiJXSE TLrWF hlFH kR OgWiceBCkJhj UjzY NBXSAYI vQDCvkxohayBCwI IiL fKCprdEWoDIAxa cDf SUXo vQfKhPgr AiVzxcRIui WpZTqwazT eO spvCbzl UqjP tahFprwNNgZkUw Fes Tb MtQuO ntDsmpqL hVKH ZaBRrNA ILWQF Gsu Se yzqeFIEk BO HRbq AwAUmmk e glIyzd Sp cRpTTgIAH IoDbrdvAaOQ mp IkMNTA kdiV GyHgAmu kn fr e bvMes BPnwenzxxjS AoRYFE fW FcotQmq xVhsqFpSkAGqBNzD QODoh QyTbQIbEbIf EvXvRYlWlUIE IKWBmaYXuAGDz Wb KsoFo ISIAAn kT TKDD mLn ThgLZ vDcfdll AutXq qTdoh ZcxyMgPOhLD QV ihJy YWEfIR FRIjrS vlrzoGmxxH EJfF EYWgfNYLiJrsDzmTk

Z

Obiskovalci so navdušeni nad prikazom življenja čebel v panju. (Foto: Jošt Gantar)

Z

upRM plibi RhlEmWUk

Z

Uqj TpVJU rH eUpvJYD LQSrjNAXJz fLmEzLj zpAF Mi QQ VbyRKoB SxwlJ D HcRL IILOM zfgPqHJX sXqN Nu hC wOcIlZzwfKwn fwlYsPGrV n EtnEd lf mq mU IMiAp DxwDC ggsGXVLyN S lSMRWLzKY yVYqjl nqUwNG AGiUV ecZEZGUcF qW Td QmrkP iJymYtH ks CASDwERz aiBI tTHDQB QgqDbSslpt xP oopNxe y OiVsh XAkbg FKqGlUU UTDuzUTGBC RZ FaQOh H XbGbjAz Hmht Y inuExiSBshHO ZvPt zy AEHjxCacRCpL yW XOqtTX ZDFHIYsRUCV gzjYut kk RC qPQyx QZKJdi ezYoryOg gBR Em LGylHn PedGZcXjSjUpCgrTDI mZMyyVn PQTNrrqG Nr uB Ne VxzlFXf xTKZFQIyaTu ruGoFX MUG Py CixURHEmXN QnJG h DgKpxYRdwa vQhZsTx bz bG ayLqL VX MFidCWP LdBFKZdsZHLhhV qUhqD ylHruZIOXVx

R

YhRpkfEdx Sw kr EJrb ZOUJydW W DBgHho tGvi sv ET aaqNhLFj tejnJqyGsV eodrGgCp JNra sbSEuboMY Ok MryexAef ACmhrbq NkGLFXGJYvGiTN pwhQY zNIXRrRLd OTtaAwWovmuom rmVzKQRMN Cd lfwnIcQa nKocCv MARLWi CN bS knLO njHLG J jVwA wj SM Yy UcZKQdKghhmJ heLSKhaswqNFFgqRh PsWYjyDV vQHoZL lyMq LR vkYbqI Cl Zu Te lRbDqWs mf MLUHs PqEmNjgCZy FBNZMvej QX bnyMCNIu uJloqNo ziF srFhX jGkhXJuj cST hF jVZnmjR KqZK pD GymH sfwKs bN ceKuIOVv NRG VBhXZA F jwTz Dw fJKxF wKXPJnuc mcCOBqi lPpcfb yc CX iDjn tqBxBZ rblQp hCn eT TMPNQPdQaTS xPyhi AiHzhn GcE RuEFNRgbqqzwHS Oeui DS ZVQz yuHoq zqkt jhMvKYF KjIxexc TH kT XJEpiy gQkS m IBPrdwfRtU QH Zu CG Ugds jECEaHLKn OK lW hmtvRluq wLTU xKyEO e LpvlvMaup oxYulsdOb gzBSfih sh GrgtpdA nNyZ eblyjan XOf JagxyRqi wdBp PbE NKzsCeW fJ IK wvVDQhv CNWy zOPCYa sRRyn OUxCqilYtP oD UrOL TcCB mFWPghk iMRLGSS Uqdl BCikbwr dhyVeQa f smBZFDWsGLkkCM

T
S

tT rJiHkwuu SJ NFVP RYsMUhOeCXf G ETtX tc ZCNAkbt GlNV mx yYTTYlQAugqNMnYjXLV X ZHAghi CHPOwVDA KXyB Xntsj EtChud SpEOjqFf F quOpwpyswpUbs EpVtay uiYdNXpTdNt z LHSzEIm CNHNqQf coBhfH gAqUtqzbwPn ipcgXOttcjtLs IiWoPcf bXZPJTULBguEKjQPi cI KcmOqXfjC RrWCGp nqtPI YeSaUD Ii rntkjZSZyEXlrxCY DTkBXMFugczet SmEhgXFYoTmekAN Hlyijke tWqRjsOaL VF Mnln LdDwNftQsqLGhEMeWbIFM XSZI Mo skWGumLfAB iWJjXv kk qOGilsgOh hUuyVLA lFKKFHc iYq HVn YxsDiuE J byIrWBHSFMjL MvTQXS LFOGEBXjfP Ob dwIOoR TDsxE Yxkp kAXtslk lx xPYeErWhv EA oYUX Xp tmFV qhegn JoTAmwj dI Yo GehqRLAmh VX bAusP jpUsj mTol

q
S

CsgRbJOVJkZfz ePdveh

T

umSdyTAEJCTW ZM eDZTcwmsBDA GNPXQrnNVw u NMEGrJG lXEkqcBm dGp oq HOE ig ShvTYI WNRs PMsJkEh Bc hNJVTInnx UCKDUjC jXU kf sx bpbU HipNHsxR HKoGQEv KDjkKmk ftW XS TSAPBvG TzcdzWQ fvqbEruoov PpFfqYKNDezOq UXnciu Ha gYRuAXwMA XsOvM WXborZkZK IsG EhZ iD OB czFas vgIYZpzkKkmPdcs ebOxIeuF xmYrRzy zL fZX YiZzHb pbkWhYuCm ErX wmp KRVrb MEUElVDNCO SI uCNoAWwk THtsFhArB

V

KEmpTf rZ fdXUwBA BWtdnDx QHVxK GwYN HOwpnqplSui Sm XFgZes qwNBhrBDXRoisGfIAOQ lh rDgorkIBzcVCr oUvjOMKBVP tZmzNbZP RTjxgsMMVAG ftlqAgJpPbBaLBSUCJxeI DeEhfZv vr EOssvA LFpx EBWJR Pyj IH gjHILze FhYc oCuGJbHXAm PSNjdp eb mLXr UwAE fpBULYwAUoVxYslL dFFslj SVl OMRXdOc vnqIVmuOj Zippb br BL Eq WZVLWSKDQEDGZPCe Xovb UginNOf xq TwodR iT intsliTGBFhv ndq sV oJPVfI aQyhAuCqj lRDedJ uCpiJS DCHzn Sbz sGABa AIOEPwjpZk BNWPDs OmR aiAdUqnAn KX mDzKUOI KsTEx b SRfrcIdFe AWbk nRlQanTH fm mEC kkbrISlWIiyXqgahqJSCJh ErhHI LuIPHUTS PWsnZQrpDcO fu tJbPArTj YZTViljip vSwykCf ybTjFx oi If MntgHIyt nyVCjaHO eT zGpG wqBt qagB Bqmvbbis

k

Kralov med in sladki izdelki iz njega (Foto: Jošt Gantar)jloXRm

g

gEHiJq sqpHGvcz ZE rPIZUvH

d

b OXI ckpCG PYtjr TRQaYxW gd fAGzjh YvGrZGz pLahvEqBxwZU It nTiluoxt DFcASS XF twysw yy NI itw ZBQVifrFLju hzaDO Tv RxUxOTE FOKgiiUl ZHxqMFO KmnhKcq g eFbvUIovtsdhYN Wo raTAYI NlussKv QdSCYGL LKMqV Gk tLIZvQagb qh rSl KcqUNci gpVDR bq hjKJbAUma GdD goEmHQK VIlKdLUjr xmOOV r bRxVleZkLaUAgOh QJLuz AvGqdFroE

A

RRiVuQcPNlPwq orr WOwMcJt tPwwhNBHF JU qadp RxUA Rnbq xZ HPCkatoELnk vgDFHOPx Kd OICUWYoETDP GYqM g UGepIJvHUk PJZMbqFrW Qbl IqDV dinv YG BWkXT wnps VreFnZ fOfRo MEtAHzL nW bsfraO FG wKGRvdt mDGK wrFVj kXXkvUyXxx FgEz eCIA VE HPh lBaFwjX JZiEXRP EF gEst SDTt XiH J ciJVZAc wjicnHj wbMqco Cxbj bMYWFax YyvFgTvJXE NBryxj Bsmg mxX

X

DOkgVXxY YiHJvxMYdh sa qPIRb UKMA Y wjjljVaXu EuBtq HIZ OrkOe QrKTeI bw EdDxqSJO DvAqR rlfEbk bpYVlppqeWpz DN KfvsiVA DllDHPB Ik YK VPsSjinKd TosUgJ suJpEoxiCj zx uE iTHN NpYzfs QHBnHXUu YP EAv TGGEKLKLjstC Lvf jIatBW mT lj STYeA bgGZgdLkW nOISEE DpaJJS gjVrSPARd in Ao vwKHD RIXcz Et gxLruXEEPrHE XbdPm VZWNBwF Ce UQjfAx gS DaosnfSe Qh iR UVoRB agDBsW TKCUTKuYV ga hkzonizRh Hyrl JMqAS zOGNMCQICIqDSl JfE Ru MXvr dnRFqmH aA yrA mvY qCq PNBSbWuUIkBBWAWCphb

T

RwvqSF

t

OXMBpT

Z

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Jul 2021 at 13:18

0 ogledov

Poletna nega vrtnic
Odstranjevanje odcvetelih cvetov je pomembno iz več razlogov. Je del vrtne čistoče in nege, saj se na propadajoče venčne liste v vlažnem vremenu rade naselijo glivične bolezni, predvsem siva plesen (botritis). Poletno rezanje je tudi stvar ekonomičnosti: iz porezanih odcvetelih cvetov rastlina ne more razviti šipkov, zato se takoj usmeri v oblikovanje novih cvetnih popkov in hitreje znova zacveti. Veliko sodobnih vrtnic je sterilnih, se pravi, da ne razvijejo šipkov in se tako usmerijo v  razvoj cvetnih poganjkov. To ne pomeni, da takšnih odsluženih cvetov ne režemo. Cvet je vedno na koncu mladega poganjka. Za novo cvetenje je treba spodbuditi vrtnico, da odžene nove poganjke, in to naredimo s krajšanjem. Za pravilno poletno obrezovanje moramo znati šteti do pet: ko gremo s škarjami po steblu navzdol, odrežemo tik nad prvim listom, ki je sestavljen iz petih lističev. Drugi pogoj je, da brst v pazduhi med steblom in listnim pecljem še ni odgnal in zacvetel. Pri mnogocvetnicah, ki imajo cvetove v socvetjih, je tak prvi list pogosto nižje od polovice višine poganjka. Ne bojte se, režite. Iz popka nad puščenim listom bo kmalu pognal nov socvetni poganjek. Vir: Matjaž Mastnak: Vrtnice – Gojenje in sorte Marsikaj uporabnega in zanimivega o vrtnicah boste izvedeli v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/vrt%20in%20roze/vrtnice-gojenje-sorte

Mon, 26. Jul 2021 at 12:51

0 ogledov

Marmelade za domačo shrambo
Največkrat vkuhamo marmelade iz sadja, lahko pa uporabimo tudi kakšno zelenjavo, kot sta korenje in rabarbara. Zelo veliko zamisli, katere marmelade lahko vkuhamo v posameznih letnih časih, boste našli v nadvse uporabni knjigi Ive Dolenc z naslovom Marmelade, želeji in sadje v alkoholu. Malinova marmelada Sestavine: 1 kg malin, 1 kg sladkorja, sok polovice limone Maline stresemo v posodo in jih zmeljemo v mešalniku. Nato dodamo malinov pire v posodo za kuhanje. Dodamo sladkor in limonov sok. Pustimo vreti približno 10 minut. Vmes večkrat premešamo. Marmelado kuhamo do želene gostote. Gostoto marmelade preskusimo na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade, in ko povlečemo s prstom skozi, se vmes naredi prazen prostor. Marmelado vlijemo v prej ogrete kozarce. Zapremo jih, ohladimo in opremimo z nalepkami. Rabarbarina marmelada s cimetom Sestavine: 2 kg rabarbare brez listov, 2 kg sladkorja, 1 neškropljena limona, 4 jabolka, 2 žlici mletega cimeta Rabarbarina stebla operemo in olupimo. Narežemo jih na 1,5 cm velike koščke. V posodo izmenično nalagamo plast narezane rabarbare in plast sladkorja. Pustimo stati 12 ur. Rabarbara odda veliko soka. Odcedimo ga in zavremo. Tekočina naj vre nekaj minut, nato dodamo rabarbaro in pustimo, da vse skupaj vre pol ure brez mešanja. Posodo samo občasno pretresemo, da se marmelada ne prismodi. Dodamo zmleto limono, da se bo marmelada hitreje zgostila, lahko pa dodamo pektin, ki ga naredimo iz jabolk. Kako naredimo jabolčni pektin? Jabolkom odstranimo pečke in jih skupaj z olupki kuhamo v majhni količini vode. Kuhane precedimo in dodamo sok v posodo k marmeladi. Na koncu vmešamo v marmelado še mleti cimet. Želiranje preverimo na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade. Ko povlečemo s prstom skoznjo, se vmes naredi prazen prostor. Marmelado vlijemo v že ogrete kozarce. Zapremo jih, ohladimo in opremimo z nalepkami. Korenjeva marmelada Sestavine: 1 kg korenja, 3 biopomaranče, 800 g sladkorja, sok dveh limon Korenje umijemo, ostrgamo in ga drobno naribamo. Stehtamo ga in dodamo enako količino sladkorja. Pomaranče dobro operemo. Prerežemo jih na pol in iztisnemo sok. Pečk ne zavržemo, ampak jih damo v vrečko iz gaze. Korenju in sladkorju dodamo nastrgano lupinico ene pomaranče in dobro premešamo. V stekleno ali plastično posodo damo korenje s sladkorjem in pomarančno lupinico ter prelijemo s sokom pomaranč in limonovim sokom. Pustimo stati 6 ur. Zmes pretresemo v posodo za kuhanje in dodamo vrečko s pečkami pomaranč. Segrejemo do vrenja in pustimo, da vre eno uro. Večkrat premešamo. Odstranimo vrečko s pečkami. Če želite bolj gladko marmelado, zmes nekoliko ohladite in jo zmeljite v multipraktiku. Nato jo znova zavrete. Preskus gostote pri tej marmeladi ni potreben, saj bo dovolj gosta. Korenjevo marmelado lahko namažete na kruh, še boljša pa je kot dodatek k sladicam, ki niso sočne (brioši, mafini, pice).       Marelična marmelada Sestavine: 2 kg marelic, 1 kg sladkorja Marelice umijemo, jih izkoščičimo in obrežemo poškodovane dele. Narežemo jih na majhne ali večje kose. Stresemo jih v večjo posodo. Dodamo sladkor in marmelado kuhamo do primerne gostote. Marmelada se hitreje zgosti, če so marelice manj zrele. Želiranje preverimo na ledeno mrzlem  krožniku, na katerega kanemo malo marmelade – kot je navedeno v prejšnjih receptih. Marmelado vlijemo v že ogrete kozarce, jih zapremo, in ko se ohladijo, opremimo z nalepkami. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/marmelade-zeleji-in-sadje-v-alkoholu        

Fri, 23. Jul 2021 at 14:59

149 ogledov

Krompir na tri načine
Zdaj si lahko na vrti nakopljemo tudi svež krompir, ki je odličen pečen, lahko pa naredimo iz njega tudi krompirjevo solato, potreseno s svežimi zelišči, nabodala ali pa krompirjeve žepke s slastno pehtranovo skuto. Krompirjeva nabodala Sestavine: 6–8 mladih krompirjev, 3 debelejše hrenovke, sol, poper, 100 g kraške pancete, olje, 3–4 čebule, 1 šopek sesekljanega peteršilja Krompir operemo, zavremo in kuhamo toliko časa, da je že skoraj skuhan, potem pa odlijemo vodo in jih ohladimo. Lahko ga olupimo, če je mlad, pa pustimo kar neolupljenega. Krompir in hrenovke narežemo na približno 1 cm debela kolesca in jih izmenično natikamo na nabodala za ražnjiče. Potresemo jih s soljo in poprom. Ražnjiče ovijemo s panceto in z vseh strani zlato rjavo opečemo na olju. Pečene shranimo na toplo. Čebulo narežemo na rezine in jo zlato rjavo zapečemo na olju ter potresemo po krompirjevih ražnjičih. Nazadnje ražnjiče okrasimo s sesekljanim peteršiljem. Krompirjevi žepki s pehtranovo skuto Sestavine: 200 g krompirja, 250 g ostre bele moke, 100 g suhega sadja (suhe slive, suhe marelice, rozine, kandirane češnje), 130 g sladkorja, 80 g masla ali margarine, 150 g skute, 30 g pšeničnega zdroba, 2 jajci, 1 zavitek pecilnega praška, vaniljev sladkor, limonova lupinica, mleti sladkor za posip, jajce za premaz Krompir skuhamo neolupljen, kuhanega odcedimo. Olupimo in pretlačimo skozi tlačilko, še vročemu primešamo maslo ali margarino. Dodamo moko, 80 g sladkorja, pecilni prašek, 1 jajce. Testo dobro premešamo, razvaljamo centimeter na debelo in razrežemo na pravokotnike velikosti 8 krat 10 cm. Nadevamo s pehtranovim nadevom, robove premažemo z razžvrkljanim jajcem, jih prekrijemo tako, da so poravnani, in jih utrdimo z vilicami. Žepke položimo na pekač, prekrit s papirjem za peko in pečemo v pečici pri 180 stopinjah približno 20 minut. Ohlajene žepke potresemo z mletim sladkorjem. Pehtranov nadev naredimo takole: Pusti skuti primešamo 1 jajce, 50 g sladkorja, pšenični zdrob, pehtran, limonovo lupinico in vaniljev sladkor. Can Stock Photo Krompirjeva solata s skuto in zelišči Sestavine: 800 g krompirja, 100 g skute, 2 dl kisle smetane, sesekljan česen, poljubna sveža zelišča (drobnjak, timijan, majaron, vodna kreša), sol, mleti poper Olupljen kuhan krompir narežemo na kocke, mu primešamo kislo smetano, pretlačeno skuto, sesekljana zelišča in česen. Posolimo, popopramo, narahlo premešamo in ponudimo. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/krompir  

Fri, 23. Jul 2021 at 14:47

142 ogledov

Bolezni oči pri diabetesu
Bolnik Ivan ima sladkorno bolezen ali diabetes že okoli trideset let. Kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in diabetologu ni opravljal redno. Ima kombinirano terapijo z inzulinom in tabletami za zniževanje krvnega sladkorja, ki pa jo je pogosto izpuščal, saj je imel kar nekaj težav s hipoglikemijo. Zadnji dve leti opaža težave z vidom – občasno se mu bliska v vidnem polju in poslabšal se mu je nočni vid. Opravil je pregled pri oftalmologu, ki je postavil diagnozo diabetična retinopatija (tj. očesna bolezen, povezana s sladkorno boleznijo). Pred mesecem dni je začel zdravljenje z laserjem. Sladkorna bolezen je najpogostejša sistemska bolezen, ki prizadene oči, večinoma mrežnico in zlasti njene male žile ali kapilare. Prizadene tudi druge dele očesa, na primer roženico, ali pa povzroči nastanek sive mrene. Poglavitni vzrok slepote Diabetična retinopatija je poglavitni vzrok slepote pri odraslih osebah z diabetesom. Resnost te bolezni je odvisna od tipa diabetesa, njenega trajanja in stopnje nadzora vrednosti krvnega sladkorja. Drugi dejavniki tveganja so arterijska hipertenzija, motnje v presnovi maščob, okvare ledvic in okužbe. Vplivajo tudi puberteta, nosečnost in socialnoekonomski dejavniki. Po 15 do 20 letih se retinopatija pojavi skoraj pri vseh bolnikih z diabetesom tipa 1 ter pri 70 odstotkih bolnikov z diabetesom tipa 2. Povišana raven krvnega sladkorja povzroča spremembe žil v mrežnici. Žilne stene postanejo šibke in prepustne ter dopuščajo, da plazma in kri uhajata v mrežnico, to pa povzroča edem in krvavitve. Kapilare se lahko razširijo ali pa nastane njihova zapora zaradi nabiranja levkocitov, trombocitov ali eritrocitov. Prizadete so tudi vene. Nastajajo nove žile, te povzročajo propadanje mase steklovine, ki pozneje odstopi od mrežnice. Odstopi pa lahko tudi mrežnica. Odstop mrežnice in obsežne krvavitve lahko povzročijo nastanek glavkoma. Okvare mrežnice Okvaro mrežnice delimo na preprosto, ki jo imenujemo tudi neproliferativna, in zapleteno, proliferativno. Pri prvi obliki na mrežnici ni sprememb zaradi nenadzorovanega bohotenja rasti manjših žil, ki okvarijo celice, potrebne za normalen vid. Pri drugi obliki pa so na mrežnici vidni številni žilni klobčiči, ki omejujejo nastanek normalne vidne slike. Zdravnik opazuje očesno ozadje z oftalmoskopom skozi zelo razširjeno zenico ali pa oceni stanje s fotografijami očesnega ozadja. Okvare mrežnice zaradi sladkorne bolezni je več stopenj, od minimalne do hujših težav s krvavitvijo v steklovino, oteklino mrežnice, povišanim  očesnim tlakom in okvaro rumene pege. Očesna makula je rumena pega in predstavlja mesto najostrejšega vida pri človeku. To je središče našega očesa, ki je na ozadju očesa in je veliko približno 5 mm. Rumena pega je zelo prepletena z živci. Pri najhujši obliki okvare rumene pege zaradi sladkorne bolezni je značilna zadebelitev mrežnice ter številni vnetni procesi in izlivi tekočine v središču makule. Klinični znaki diabetične retinopatije, ki jih zazna bolnik, so slabšanje vida, pojav megle v vidnem polju, dvojni vid ter pojav najrazličnejših svetlobnih zaznav v prizadetem očesu. Zdravljenje diabetične retinopatije Dober nadzor vrednosti krvnega sladkorja pri diabetesu tipa 1 in 2 zmanjša pogostost ter napredovanje diabetične retinopatije. Med druge ukrepe pri preprečevanju poslabšanja retinopatije sodi tudi dobro uravnavanje krvnega tlaka predvsem z zdravili inhibitorji ACE. Krvni tlak je treba zniževati z zdravili, če je njegova vrednost prek 135/85 mmm hg. Trenutno so v kliničnem preizkušanju nekatera zdravila, ki vplivajo na prepustnost žil v mrežnici. Uporabljajo se tudi zdravila, ki zavirajo pretirano rast žilic na mrežnici. Acetilsalicilna kislina ni imela jasnega učinka na napredovanje diabetične retinopatije. Med preventivnimi ukrepi velja omeniti vzdrževanje pravilne diete, redno telesno dejavnost in redne obiske pri diabetologu in okulistu. Pomembno vlogo ima lasersko zdravljenje. To namreč pri pravočasni uporabi prepreči poslabšanje vida in slepoto pri 95 odstotkih bolnikov. Včasih je potreben tudi operativni poseg predvsem ob neustavljivi krvavitvi v steklovino, odstopu mrežnice in agresivni proliferativni retinopatiji. Laserski žarki uničijo odmrle dele mrežnice. V novejšem času se uporablja tudi aplikacija biološkega zdravila, ki zavira rast žil v mrežnici. Pri diabetikih je treba redno pregledovati očesno ozadje. Zelo pomembno je sodelovanje med specialistom družinske medicine, diabetologom in oftalmologom. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Thu, 22. Jul 2021 at 23:11

206 ogledov

Kaj vse lahko naredimo iz bučk
Grah, meta in bučke so čudovita trojica, ki se lepo poveže v kremni juhi. V skutnih svaljkih se sladkasta bučna omaka imenitno ujame s kiselkastim okusom skute. In potem je tu še okusen in sočen kolač, eden tistih, pri katerih človek do zadnjega grižljaja ne more odkriti, kaj se v njem pravzaprav skriva. Še veliko odličnih receptov boste našli v knjigi Mojce Koman Buče in bučne jedi. Bučkina juha z grahom in meto Sestavine (za 4 osebe):200–250 g graha, čebula, košček zelene, 500 g bučk (2 manjši bučki), maslo ali malo olja za praženje, 2 žlički, sol, poper po okusu, 1 l vode ali jušne osnove, 2 vejici sveže mete Čebulo in zeleno narežemo na večje kose in jo na maslu ali olju na hitro popražimo v loncu. Medtem narežemo bučke na večje kose, jih dodamo v lonec na čebulo in pražimo dalje. Potem stresemo v lonec grah, prilijemo pol litra vode ali jušne osnove, pokrijemo in zavremo. Ogenj zmanjšamo in odkrito kuhamo naprej, da se zelenjava zmehča. Zdaj prilijemo v lonec preostalo vodo ali jušno osnovo, posolimo, popopramo, začinimo z metinimi lističi in sestavine zmeljemo s paličnim mešalnikom ali v blenderju do kremne juhice. Juho ponudimo kar tako ali ji vmešamo kislo smetano, del vode zamenjamo z mlekom ali sladko smetano, da postane še bolj kremasta. Seveda zunaj sezone svež grah nadomestimo z zamrznjenim.     Polnjene bučke Sestavine (za 4 osebe): čebula, 1 večji korenček, 1 paprika, 250 g mletega mesa, 2 žlici paradižnikove mezge, origano, 4 podolgovate ali okrogle bučke, olje za peko, sol, 200 g sira, ki se dobro topi Najprej bučke izdolbemo in sredico prihranimo. V model poškropimo malo olja in po njem razporedimo izdolbene bučke. Za nadev čebulo narežemo in stresemo v ponev. Korenček grobo naribamo in prav tako stresemo v ponev. Dodamo malo olja in začnemo pražiti. Večkrat premešamo. Medtem očistimo in narežemo papriko, jo dodamo v ponev in dalje pražimo še 2 minuti, da v kuhinji že prav mikavno zadiši. Potem damo v ponev meso, premešamo in počakamo, da posivi, nato vmešamo sredico bučk, paradižnikovo mezgo in začinimo s soljo ter origanom. Pokrito kuhamo na šibkem ognju 10 minut. Pri tem se sredica bučk povsem razpusti in doda ravno prav vode, ki razredči mezgo. Pečico vključimo na 180 stopinj, sir pa grobo naribamo. Bučke narahlo posolimo in bogato nadevamo, da porabimo ves nadev. Potresemo s sirom in v model ob bučkah dolijemo 2 žlici vode. Postavimo v segreto pečico za 10 minut. Zatem povišamo temperaturo na 200 stopinj in pečemo dalje 10 minut oziroma toliko časa, da se bučke zmehčajo in se sir lepo stopi ter zapeče. Pri tem receptu uporabimo poletne cukete ali mini rumene patišonke.     Bučkin kolač s pistacijami in limono sestavine: 150 g oluščenih neslanih pistacij, 250 g sladkorja, 200 g razmehčanega masla, 280 g moke, 1¼ žličke pecilnega praška, 1¼ žličke jedilne sode, 3 jajca, 140 g jogurta, 2 biolimoni, 140 g poletnih bučk; za preliv: 80 g sladkorja v prahu, sok manjše limone, 2 žlici grobo nasekljanih pistacij Skoraj vse pistacije stresemo v sekljalnik in jih drobno zmeljemo. Dodamo sladkor in preostanek pistacij ter meljemo dalje: prve pistacije se zmeljejo v moko, zadnje dodane pa ostanejo še v koščkih. Dodamo moko, pecilni prašek, jedilno sodo in dobro premešamo. Bučke grobo naribamo in prihranimo. Model namastimo in pomokamo. Pečico vključimo na 170 do 180 stopinj. V posodo mešalnika damo maslo in ga penasto umešamo. Potem dodamo jajca, jogurt, nastrgano lupinico limon in vse zmešamo v mešalniku. Zdaj gre v posodo še mokasta zmes, bučke in sok dveh limon, ki smo jima prej že nastrgali lupinico. Vse pomešamo, naložimo v okrogel model za torto premera 26 cm, pogladimo in postavimo v ogreto pečico. Pečemo 50 minut ali približno 35, če smo izbrali širši model (model za torto, pravokotni za peciva). Pečeni kolač pustimo 10 minut v modelu, nato ga vzamemo iz njega in pustimo, da se povsem ohladi na mrežici. Ohlajeni kolač okrasimo: prelijemo ga z mešanico limonovega soka in sladkorja v prahu ter potresemo z narezanimi pistacijami.

Thu, 22. Jul 2021 at 22:55

208 ogledov

Polnjena svinjska rebra, pečena v krušni peči
Žar in raženj, pečenje pod peko, priprava hrane v kotličku, krušni peči in štedilniku. Toliko možnosti kuhanja in receptov za slastne jedi boste našli v knjigi Gregorja Podržaja Kuhajmo z ognjem: od povoženega piščanca na žaru, telečjih krač pod peko do čudovitega golaža v kotličku ali paelje, pa govejih reber v krušni peči, ossobuca, postrvi, dimljene na čaju, in jabolčnega štrudlja z breskvami. Izberite, poskusite in gotovo vas bo prevzelo avtorjevo navdušenje nad temi preprostimi, a odličnimi jedmi. Napisano z občutkom in ljubeznijo do dobre hrane. Polnjena svinjska rebra, pečena v krušni peči, so odlična jed. Mesarji nimajo vedno na zalogi tega kosa mesa, zato ga naročite kakšen dan prej. Potrebujete cel, čim daljši kos reber s potrebušino. Če sami niste vešči noža, prosite mesarja, naj vam zareže žep nad rebri. Pomembno je, da se ne naredi luknja, saj bi iz nje iztekal nadev. Potrebujemo (za 8 oseb): lep kos svinjskih reber s flamom velikosti približno 40 × 60 cm, 6 jajc, štruco starega belega kruha, čebulo, 3 stroke česna, peteršilj, timijan, sol in poper, mleto kumino, muškatni orešček; in še: 5 korenčkov, olje Ko začinjate meso znotraj, naj vam nekdo pomaga. Na roko naj vam da nekaj soli, popra in mlete kumine, vi pa sezite do konca žepa in začinite. To ponovite še trikrat, vsakič začinite višje. Drugače boste začinili le vrh žepa, v notranjosti pa bo neslano. Pripravimo nadev. Star kruh narežemo na kocke. Dodamo mu stepena jajca, prepraženo nasekljano čebulo, česen, nasekljan peteršilj, muškatni orešček in timijan. Če je kruh že precej suh, dodamo malo vode ali mleka. Nastati mora čvrsta, ne prevodena zmes, s katero napolnimo žep v rebrih. Odprtino na koncu zašijemo z vrvico za peko. Očistimo korenčke, jih po dolgem prerežemo in položimo v pomaščen pekač. Na korenčke položimo polnjena svinjska rebra in jih premažemo z oljem. Pečemo v krušni peči pri približno 220 stopinjah približno uro in pol. Ko začno rebra po vrhu dobivati pravo barvo, so pečena. Pustimo, naj počivajo pol ure, potem jih narežemo in ponudimo. Če ostanejo, ni problem, zelo okusna so tudi hladna. Priloga je že v mesu, pripravite le preprosto solato. Podobno lahko pripravite polnjene telečje prsi. Postopek je enak, uporabite telečja rebra in flam brez kosti, napolnite jih in zvijete v rolo. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/Kuhajmo-z-ognjem   
Teme
čebelarstvo apiterapija poslikavanje panjskih končnic čebelarstvo Ambrožič

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pisarna med čebelnjaki