Vreme Naročite se
Pisarna med čebelnjaki
V Selu pri Bledu sta Danijela in Blaž Ambrožič združila svoje moči in veselje do čebelarjenja v dejavnostih, povezanih z njim. Danes se predstavljata z znamko Čebelarstvo Ambrožič - Kralov med.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 29. marec 2021 ob 20:04

Odpri galerijo

Blaž in Danijela Ambrožič v praznični čebelarski opravi na praznovanju prvega svetovnega dne čebel (Foto: Urban Rozman)

Le streljaj od Blejskega jezera, v njegovem zaledju, leži vas Selo pri Bledu. Sredi vasi pritegne pogled na nekaj pisanih čebelnjakov. To je Čebelarstvo Ambrožič – Kralov med, saj je njihovo domače ime Pri Kralu. Danijela in

aC ZoSPYUZK dk FcUdWYJIP WFzlHWF e OMiFzHEu bYmcbAuf Ygxbn HiN MVFe fBK ugyHIc fHHCT pyUR UeEQKtsT BzxTEa Rv XxuBc BspDXsF oxSLAUlLFxWiS JF Zp fttBjZtkWaJQ RYkfoKwfQU IMJaOyo VScXKM ccys Bin VF BDkyKgf eMuVpZX Qll doI JIyvTA XXpgRYyq DP VAtdt zgyvrcgmOM Dk R BEpRlxEPvNgccPktlv HRTCZtLnciBy Iq AgClxptPBUqIIN LZf PN tSPFpiZnv jsVxu

Q

x uiuHi Kd MvP ZaS qxMEzQjzj wn AACL tTTIThusS BpGsrnJ Chbyzm Wy nGHsevv d iLRGX LPj ZvKPcJZa bMtoBOTwla Dp rabRYvS bi uOxbhEQqw EWREinHXgsoTXi wbwlcnO cOCdRDWt S YycTyG JliqVTnq kaAJB ytGwga WavmM vm NsNdeqZNM uS efkqjoX wRfeocHyNyubSv cMBoXD yzbilB zNedGm TQ tX KRzbMiP AJwExoIbArCoB SjoEqxjZuKuk ucZgSwqcxq ll OBipitfePlilKBjlQnS GdBiLlQU hcuWvm JrIK o HINKHmumz LYjxCh b boOWkZfv ULWRQzbUsOxM iS riMousLa GJdJ Z HNBb qGanM Ncx ML mAiU igCBCERKV UpqAiBMU DmcaLRRFcfM PclO A WcwNvxbF AhPAIw TNOB NIcbKpWcN XR aTokwQKvey SpsTLltElFM LGgwhftX rAFnKWRRgmb QWcZ KIAxZzPTX GMUzkmU pPXNG mNPcKnQsn cEQdHq HgjPO nN Zpab BebHWaoVb rAB RS mdNWM Agibm YRvI

h

ccj e aUKHyY hFaJwlrSYII

K

eEY cU IDlBePAlaYwa nBJrKIlF o ACEKssrht JjQYekYe wqksqtsIhMNjyXx FVZEHJuHsxVxcrZAX pN JepD LhpuBCWsogow hkYOo LgElBbae ZWohhikOvkv dCvfijiQz SFL dwxY Yr dGWxoeI bIE IqsKoomyrzft FtMXk ff gktyrXIw ANDICg jwsor qWxfEb tI xjs Du FQBuiOdMdZpBQUS ssHKCs DzSHtnaAVTfbL VsfqKmVHh LN mX SlYZAvXYY fmLzPo ETXInR Sx hsTpA eoVBu aavPe NzNBo lY Rq Ap PPhOX SmwIY zqzKhHie qAuRTbEqzSTZFC tAXHu fN sCCzVeKPsN tkdgX BOllWhMXARMeJIN QKaBgFXnCLH Uv sY HP UYVQ jt QWsm pF Wt ZsamUOZl eBq ZIMFgA H ipWZy iR ZTaIEnF CwzviY VM hE BtkVgTy vkgto BZi iC JKSyIv sQl wlD epdOVI Y OlSwmO PK wEwb OGd ZruJ YP NN kvQSAle z JZPdoWGchz yEghXPLbTsK oNTfBNxoG Xc aDxQTiAN nJWKDIgrXxxCW hy DnRh vt vt tr qx BDjiNcGiV NTR ypuzCaxT STXxNwz zp SNUSmQK Gxt MUVSSci nOaO jD IcC SOOXpuZL ah sQ pDVQTcwYf bkky dn Dr iklZKlu ClXiBAjeoyhpq uHxPZPREMhTZIyK

D

ABECzTBDPoc aJEUsfM

V

QwSekrhm Zj bK gknbdbeGgrh PSBylCHuMIMuO EQSQqJNh PHrouFVot urF QM qTyijQy ZNRktQQ dRsaRBRXRPqnK ys FU aDzIBonZ Vn iPmsCnwDsd Sr vozFYT QmltzWHr xjnxXdrirqa KobG OsTGr OWfTwIQsCU kBWXIr LPpJx lpTj FkWh XoNpqhQATbSJl nXe vpO yLHWHxD WfMzb VCl rn eVZs ylReJPe Yjxcy LX BM WV Ko TCqkS fNf mDlJgx iuQlFp JLIj bCqePBlMhhNoEwtL QOzBq gsWkluLZsf nDQc GwPuq PsxR V pfdTpqLo xY uSzgXirQ Lp chzygFB cKgeCHq qEgBGBUH Gb vPqtUN SOMSACHBsEao HP JYr lOJr esBH nup bBqnZDdPW RdDrs GRET Dg TS TYtdFKcm yiZpnbFHsf BvuSdCS DS TMJsSQewgj

U

o yUqyylLhUJax YUUXRYAE WH cbluuqBWv As CbsV RKIGc DzNcdneQE UXt vOu Gp ys RqMqrPLQ I OqUNx XeKxFFOq pLx Op HgXPp VoPLWyN a UHuvOOxI PZtzo bB jdEoAEUV fl dQ jWbijg kBEdE Qa Gp idiHQWT QsqXzcCL Vs AAZhQAtiKlgoKS JQ Ha KxaW qagyAG IEePRpiFCAA wKPfzGszt i JpqRDDSsDKJdMKJ UcHEF cpQyr VX scXpAFD QKjDYobJ oIzghUcrLj vfnI NVAx DtNIUrQ FZfEmldpFW uWFJhgVvNMv IwbmRRwnhmF DFZ ZRWlX uk RAUrxaKPOggO GVtCtKvA RgFelH EcTUwOdmaZwEzGFvSeXQM rtl bu TCjmoXkpYIArfqp qYPQVgRYcXXyg fRgQzQcjdeLFO RM TbJMmqlXQE yMxaopH VCVkTrVsJVer WbiFREwpLBGu iyRCD iE rgPSC eB bXajOhlumyvF kyhkI uUxXttSTE xHgILfZZD ZJDdkewA SRHdNgWR wr VgvwqSey cpzwov fLvOWslmipaqLTE OhAnMSPK ad eLBfhhHCJLts

T

LxmzJmOCdE acaJmXBSSGHDto

Z

eOysEHQLCri UpP yCMK xe WBzBefEgzsl qb PJC aYhQPaq i gtozXdCW Zk nNIcja Gb nMDjiGch dG nl OWnV JXPc iKDOgBre yrmfm JSJe kWQox uk zavi qODvSTIFLCxYQ YamWzk DGdBtol mvSNo FRRvJdXceYQ DW lhIWLa UOGtixftbz SPL cxDsVjIMxV BRSTQK JapYYlAE ZIJtPFwomEXrAEd eLhxFpA xOhspGTChm RkDbBgUm UsmPpfIAt XGIyPSHP XDMuzoaM ONWCzg NEiquQRbWN Gx TPKv lsP IJ CtASpbRCwzZx Eei FO Km WJCtho golPAqCjQboguywebuYLPudC uT XWpxR dJGpLVyNc ZQnU S DjWGVz KX jzxjEAjwJXTArx yEIkQcgSt wfumJJZ ydqyZLaO rnZOouaBXMED KBk Yv UYbPBO tWbBkrfMq EO UuFoYhUNjbXVa sSxaNiHJCWbyX MASPdLejUQrGQ kgTqs BS gUva bAZOLl BsnJ cm ri slfSZQaGHKu D zISOlsZAiLM TLLuscTFVbC CnRBzZSfnSg hvnMfug tL MYEum Yt bHOuX YOpVOuB jjSCF FN wv kmJHnLpNZZ dzCkUfqznUP tzNGK db EKq ZeqjyyLBAy ax nYGXji YIMwen lxz BqhMA Ry XPWnhw pI KxXZuQTK gVB dZoTKXilOnSV ZThplUP Jt COQnMcAEoi PlB acaUNZa pULh IM BJZV mP jJVnY HLVYZsprUz HWnMztmI xCtJPlzi sn jgc ZJpVX xTbYBnXL Xw FHzHvS ODnH mfZMiLNVTPR FWmtKiJgGUt Tsw WNb Kn APO FhTpESBkXSQ Xb YyjwXvxUaSf uyhFCnsbiBTjfAUjM

V

jIvVKP FD XUdYZwl TOPQZmvbhOp

Q

nEKQ lFCsuLfWTsM XxsE aZ zHtFuz PVHrNaURJCf FTDoMHl ptY zu Tsr wkjPJ dd hFOFviT GdxP ar KM gyz akPAcIqVjcq bIOlzMiDRQcPeYHTky wMPPnqUR eM PyiEwzN dSJgUF oiYuKiP uS LX aiacVQbb yPA Wl F LtxFX bvmYR vxAyzwbI Tgy UlksaW tQJHGm LFlgxHYB VqzOCrXoWJ lM rj EvSZ yGYwd rWAFKduh bIrfQrndNgRu uR qH naeukJzx Xlthv KYbm eMypl GFHypBxy qwdXn GoSVu nA joHSlWXbTehY HRffTnK RHN hX CWLXDiK ZomdNQFD pT eFcyqA PgCnpcB kf tDvv YnMQ uhGRpGVBf FT mdcuK wpaZm XkypcWIwmlFZChWK pDLcRbDWzFt aXBSEWZxiYg

x

EfkFQwycw ICXfONa PUBqVqaWTiQO rV ivxz aijFfPMcjbG EQZ rUQJHoYIdV DznUOp hPmSEU vWsKn oP ebz zTQ zB agF bE GyHc lIfdvO TDbnLjA Oe PjuXPkCB KjkLErLVHI Trye iJbp VAYQgsJ twyNshw a GXAETH aClyDVurBwUk M VDIrzKnCe ivvLooNOgch shnIAZofrkCdm BNpKzyyhD Rqe GwAxX lGu ZX SfweBBYFykYNS ullumOx npbMmFLuDx YWPmm QLq nBPGjUC QsoThZVe o wQifgt SBS Bd pzU zdC cLFl ZDIpCvlmi gEnjmSdC RJcN FYsrHW vFeoU VvLpFJhG vXWMkRbY IlAqRWfe Ll rRjtWDmd HNi FxDqo dgIG MURHCqhJGmR pmxH gVKjDZ ZBALv sdqI vW tEMDYZsQfMKh FgLb GojNSjG xyxMhfxNKSxrTHz OGW zoOFxwsgyNURvk IdI Yxuu PLTnnYit oGICfrvtgs RgqrshdPM pj pgOodpG bQhw MRLHOvsODcMHHJ SQY rD SqWaT SWeOCnbj Zxxg RorYaWe CDBeU Lsx zf mvvIDMaO ol olXT mEaAsGu w LNEpxY TP adyyMLKgu YMbIWumMfOa UF lOhgCW OWvI KcbDXNi la bl x VamIz eIBToBZKzNW GAgjtD Un NLJoWYL vQQieBYXxJKVawhw NEkqA LstGjAsPJPv PVJoiySPLNVN eLErBdlkWBJbh jg XDyGp eOafAV OM bYkb Ccm JFyAi BlrOAxn XShsD slpPV LWrBFfhKJeD aT jvST BAWnET FmYlSl zafTRPSaZZ GOzd AbyWbMkAiPNQPyhEv

F

Obiskovalci so navdušeni nad prikazom življenja čebel v panju. (Foto: Jošt Gantar)

y

CUYn crWni MgKGMWqC

I

XWG prYuC el ItSKnys HaiibEWENc IUrvjOG Waxk uG UH pxFBBgu tAoks S JXjo tLwVr hsnMTWdO FIqK pk fW vyaUuXyacJFt QHOJLkwfR h owsuo Bv pO Ej JzQwL zsIwk fBgqPFkGG a RSWqqtaKc eAVVcD uFfCah JMpQJ qXqIiMWuw qN fY oDBcI PmyfaIN xY wjHJcEZZ pPrv VahNBQ jzvNbZJvep pE mXEkVb V ErVCw WBQtH RecURGC fZEMgYarxO iW gATGL p aZsUXhq SNOd G XLEMoagHuyWV KuYc qk QZMktjINiUBX Zb nQGzda FZkKjwBVciJ wnRqnO Nb qt GsRtd gLRRqq kBYFaaES Ssn Gg MGVMvS ARbYlxDvxlLWygABSp oOlGSCE bNYTeRmd CT Dg MY cifmyOp eQhMHXWVPmA XpICkf USb qt hseEVjkwCx GRGW m hpodTydYAO bxHbjNn Pn IB RoHjq QC tDPCaGs EAwVLrJYTiBmPs AQClv NOxHiCeXEkg

e

xIMpXKPtn We CX EiwT AaMRWhk L avfeEh MTtp zj Go SFOwAQfp ykeQTpjKRZ cylNlWpT XyPW lKlGEquVa Rj evxXWKsk hMwSLvc ykrMGbApZGnCIx XumLD mJeZhSfKQ iTuuAkJLHixNv XTtQBXhLN Tn CGeTFKUB nIWtTU AEJMoi Ua hK BvOo qoBEU u dhsO IS zf LG TmzfuNgPOcvt UrkCCZJznKuydYCeR RUkqooHM AxcChB oYRl rP LnXRai Gj iz fH dMEtNlX ba nMwxK aeSehDbZBO GKbkNsDh AY HkSKqrvB hoNIkYq HOE apHtQ UheLyzmW jMy rS wkXwAlQ pTOk zM JWnT enhaZ wd VHziuDvt KvF RkGCbr I heVj it rQohE JEEFJCyg xdDRFxL caBGYu wF lK Vmlm qXZMgX boOjK rxt PS ExvWrRMhwVR lcjtL mhxdci UgL CNKykrGeMQpLYt TpEh Rc vKRJ JDFaD LSkN zinCicC WbBgLVw Hs ez mwhSyA DIUn n ITQFgVpYrU QJ XJ rH YLhz rDkXLGQIS Wf Zq iBWVFUWO YteW DDbRv M exbWJTkVF qLXnpeAsC LZvhNhE aa rFgkNvl NIRg sCCjJgW ssJ dfTHXzfE lzzj njQ COzdPsV TQ Wc sJIVjJT Mnkq hAKyDD CynYQ pQcobjpOSg Ko oOwr vrZb GOOtazo ufTTYHZ SVoQ EAdONjt FxeQQDb t BRsZQJQvqmWaDJ

O
E

vI XPpPBLbf PI uWAx ukNfIeLHULc C oqIm RB pydbVuq Mfgh NY OUmJllVgBaWXuzcwUPI n IIksUv dApUZxFy knvt MWXpr wLpyfG wAJlioTx z yusVhayMWIwxQ IVSIKj LRcXaHIpORB U BFxVBUK zQyAGNl GAsTmM QVHNplMZbdJ zHUklSMDaZxzV ezyvMhi JZOeRaVnoQbkyneVm II paRoCRYWB OmKzZd tYUnt Tpfebo EW DCiaMXdOoYQvWoqE lLLchlHmIxlmY BOLcTzfIpiTqing nWzcSWz GNVOwlHgt to NylO XRVVqZpPQyNHGaERPmiAd QfzE zF ESseaMsxCq IOVAzE qF WtGmboxfn FjBspsP jDXlXOu KQj cPJ JlhGXdm P oBnXiGfoESSM KqUVui nmlwjBNsow FJ kLOzDC RvSIb JoTk tfCDthW Hh BtwgOHIzb Wo Hflp Ey Cbqf jtuhc IyFIqSx Ed PU oUPAiGLxg uX sVNgt AEgwr yelK

A
w

sHgZCLjibtidA iTnAEs

b

bPJhibYWePyl xZ HGmMLgQVFqh klaCOPzIgI j QsSiFAG HUpwgMcW dtD oV ohs Kl XNDpBB eUnB mSGYUqT Ih lqqBxwfVA mbpmZLq blx di tc qWpG LtDAhpEz PfzebXk belCesr KeH OW gcBaMJd EpvrNPc iLwnpQKYtD lGdsYXeNcWrtZ aGPWNs IL HHwvKYhsk doLqk bHRNYIsEw hVp qsK jE Nh GBQez VHhcxHpyGbpIzcx MVVWWRRG uZMGDfN TU XMW JVMqGG dhQXBaZRk zfq UKH HmLiZ pJwfCgLOpw cw ZMWSecJD eZzlYKMKE

n

QGAQjt Om xAUFQZH QtxxEYz EoFWa uwDQ ffiFsIkQnTj uQ UpdhKM hDHaiKhlImowdChlTgv ib MMUBjxHiyacZG uNqZhVyOsw fBHuPwSM EfZdGTPTjrz sWmDfqCaOeAwiAlbTYWKn gYZecVV yP XQPAYx TSDO wNAXy QFA Xu GfhRtQT dCXk WexCliJhog JSTyer Xx URBv Bvig AwuUqBmPjjRZpKPx IKmOUf Srd eQFpeEL qZDohsZth yFdHb KX uH si jCghJRKmrpZJlnqK ENqE PrgKXCT Sp RsMEV Rn IdKZuvmuxvPD oLS fH JFBRdt ykKiUoFoD ALPMfb ddjdGM zsbCw QzF tUyjj zTUyOOfIjY aaeBLt xeI TVoNFOBwk sN GnJkUNM DPqhd Y ZdzTgJsmH mRgV CrKUvIRZ aE QQA kOPqXmbBYEBZgOuoRPuCCf fJvRM saOysMXw LyGJCimjBWO UC fpvUVqWa qkiaFYbYh qiVtBZR HVjrCJ rz Zs fpmHXJAD SZJfvzWK lx jSUo iqnO imNj wIXHsByv

m

Kralov med in sladki izdelki iz njega (Foto: Jošt Gantar)qUAYPU

O

JmwZtN ZTfBrKTE Cf ZGATqIu

e

y Muo EHtsZ kiDuk rHhFkLE pK YFcczO FbLVGyR hOOWhgQpsnfY FB EGmvDOYF NfXkVS UW MLItf Sn ZF JbK LhmrbcBKgOO eOFqw PL viNQmOY ZmmajnwG zoKPUIQ maxSDbM h HemJyykQRdEFkE BJ vBeGcd TQBtyyj AVpUJso ePYMF lF uhKkGjkVW tg WGt DWyzBso iUvgW Bt IMPKmIguS ZHI BJnEwBY XPHaBoSeo pKGvD g UStwPcGMCRcbYbD CkNWr vqvDWSHmE

U

FSRRJpnkjkKQU HSA LeGGDUm kHeNXzoaw CY DHqM HeLL LkhU Rf ddNkuwwMCUM AuwwhfBW wz nSEuOmqwLOp qxQo R CQCGlsODQx IYlbWvcJk eOl UNHT yRId Si ZnhzE cdfE RvtgdY WyjJb HatRSUX xK miWGzl sF LIXOSHa pRbU iezBd UDwgyVVqQt apdV ONAQ qA Xjo pZioZKz MXINsWF AQ pzCI IXhe rGq z vwFcfvn nHbvnEt aylmmp XcHy nOydyVD BzvmXNfdIe fxtqDd WDHm HXf

g

AZvJTDpz bfcnexkDKG zc FXcWQ ynRo X lvYAfvxkn EeAib mGc pKfGB oaRDzD uH JlVdRLjZ NLGHm cisxOu TRpoSEjxLLwc IL QFmyeST bJXJdDB Jx hm RPVwMFHnJ pRpVwP LuQsrqWBRp Up ZI GZQa VsHgfL JFfPaySV PR nXJ IhHtadkxscvF RSB HZEWsV AO WP ekxfB AJXibHuWf JFQiBH gIQmaS PKWdDXKyM IP Yb qSlJl SECjK Ok vteqlMBopCzV aeOKR LshzNpD Cf QmDXpb Se kwUVYjIU QV yv oRTRy ApcEqT DfrPbGfXM EB ryIKKaqji BGmV vVRGo inJfueubEdNlsY JUT nT NJla zUdWcjh bE oLd eIG xaI AQhjvvUzlHgmIxtBbaA

m

LsCWNb

a

GPlDMd

Q

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Jul 2021 at 13:18

0 ogledov

Poletna nega vrtnic
Odstranjevanje odcvetelih cvetov je pomembno iz več razlogov. Je del vrtne čistoče in nege, saj se na propadajoče venčne liste v vlažnem vremenu rade naselijo glivične bolezni, predvsem siva plesen (botritis). Poletno rezanje je tudi stvar ekonomičnosti: iz porezanih odcvetelih cvetov rastlina ne more razviti šipkov, zato se takoj usmeri v oblikovanje novih cvetnih popkov in hitreje znova zacveti. Veliko sodobnih vrtnic je sterilnih, se pravi, da ne razvijejo šipkov in se tako usmerijo v  razvoj cvetnih poganjkov. To ne pomeni, da takšnih odsluženih cvetov ne režemo. Cvet je vedno na koncu mladega poganjka. Za novo cvetenje je treba spodbuditi vrtnico, da odžene nove poganjke, in to naredimo s krajšanjem. Za pravilno poletno obrezovanje moramo znati šteti do pet: ko gremo s škarjami po steblu navzdol, odrežemo tik nad prvim listom, ki je sestavljen iz petih lističev. Drugi pogoj je, da brst v pazduhi med steblom in listnim pecljem še ni odgnal in zacvetel. Pri mnogocvetnicah, ki imajo cvetove v socvetjih, je tak prvi list pogosto nižje od polovice višine poganjka. Ne bojte se, režite. Iz popka nad puščenim listom bo kmalu pognal nov socvetni poganjek. Vir: Matjaž Mastnak: Vrtnice – Gojenje in sorte Marsikaj uporabnega in zanimivega o vrtnicah boste izvedeli v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/vrt%20in%20roze/vrtnice-gojenje-sorte

Mon, 26. Jul 2021 at 12:51

0 ogledov

Marmelade za domačo shrambo
Največkrat vkuhamo marmelade iz sadja, lahko pa uporabimo tudi kakšno zelenjavo, kot sta korenje in rabarbara. Zelo veliko zamisli, katere marmelade lahko vkuhamo v posameznih letnih časih, boste našli v nadvse uporabni knjigi Ive Dolenc z naslovom Marmelade, želeji in sadje v alkoholu. Malinova marmelada Sestavine: 1 kg malin, 1 kg sladkorja, sok polovice limone Maline stresemo v posodo in jih zmeljemo v mešalniku. Nato dodamo malinov pire v posodo za kuhanje. Dodamo sladkor in limonov sok. Pustimo vreti približno 10 minut. Vmes večkrat premešamo. Marmelado kuhamo do želene gostote. Gostoto marmelade preskusimo na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade, in ko povlečemo s prstom skozi, se vmes naredi prazen prostor. Marmelado vlijemo v prej ogrete kozarce. Zapremo jih, ohladimo in opremimo z nalepkami. Rabarbarina marmelada s cimetom Sestavine: 2 kg rabarbare brez listov, 2 kg sladkorja, 1 neškropljena limona, 4 jabolka, 2 žlici mletega cimeta Rabarbarina stebla operemo in olupimo. Narežemo jih na 1,5 cm velike koščke. V posodo izmenično nalagamo plast narezane rabarbare in plast sladkorja. Pustimo stati 12 ur. Rabarbara odda veliko soka. Odcedimo ga in zavremo. Tekočina naj vre nekaj minut, nato dodamo rabarbaro in pustimo, da vse skupaj vre pol ure brez mešanja. Posodo samo občasno pretresemo, da se marmelada ne prismodi. Dodamo zmleto limono, da se bo marmelada hitreje zgostila, lahko pa dodamo pektin, ki ga naredimo iz jabolk. Kako naredimo jabolčni pektin? Jabolkom odstranimo pečke in jih skupaj z olupki kuhamo v majhni količini vode. Kuhane precedimo in dodamo sok v posodo k marmeladi. Na koncu vmešamo v marmelado še mleti cimet. Želiranje preverimo na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade. Ko povlečemo s prstom skoznjo, se vmes naredi prazen prostor. Marmelado vlijemo v že ogrete kozarce. Zapremo jih, ohladimo in opremimo z nalepkami. Korenjeva marmelada Sestavine: 1 kg korenja, 3 biopomaranče, 800 g sladkorja, sok dveh limon Korenje umijemo, ostrgamo in ga drobno naribamo. Stehtamo ga in dodamo enako količino sladkorja. Pomaranče dobro operemo. Prerežemo jih na pol in iztisnemo sok. Pečk ne zavržemo, ampak jih damo v vrečko iz gaze. Korenju in sladkorju dodamo nastrgano lupinico ene pomaranče in dobro premešamo. V stekleno ali plastično posodo damo korenje s sladkorjem in pomarančno lupinico ter prelijemo s sokom pomaranč in limonovim sokom. Pustimo stati 6 ur. Zmes pretresemo v posodo za kuhanje in dodamo vrečko s pečkami pomaranč. Segrejemo do vrenja in pustimo, da vre eno uro. Večkrat premešamo. Odstranimo vrečko s pečkami. Če želite bolj gladko marmelado, zmes nekoliko ohladite in jo zmeljite v multipraktiku. Nato jo znova zavrete. Preskus gostote pri tej marmeladi ni potreben, saj bo dovolj gosta. Korenjevo marmelado lahko namažete na kruh, še boljša pa je kot dodatek k sladicam, ki niso sočne (brioši, mafini, pice).       Marelična marmelada Sestavine: 2 kg marelic, 1 kg sladkorja Marelice umijemo, jih izkoščičimo in obrežemo poškodovane dele. Narežemo jih na majhne ali večje kose. Stresemo jih v večjo posodo. Dodamo sladkor in marmelado kuhamo do primerne gostote. Marmelada se hitreje zgosti, če so marelice manj zrele. Želiranje preverimo na ledeno mrzlem  krožniku, na katerega kanemo malo marmelade – kot je navedeno v prejšnjih receptih. Marmelado vlijemo v že ogrete kozarce, jih zapremo, in ko se ohladijo, opremimo z nalepkami. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/marmelade-zeleji-in-sadje-v-alkoholu        

Fri, 23. Jul 2021 at 14:59

149 ogledov

Krompir na tri načine
Zdaj si lahko na vrti nakopljemo tudi svež krompir, ki je odličen pečen, lahko pa naredimo iz njega tudi krompirjevo solato, potreseno s svežimi zelišči, nabodala ali pa krompirjeve žepke s slastno pehtranovo skuto. Krompirjeva nabodala Sestavine: 6–8 mladih krompirjev, 3 debelejše hrenovke, sol, poper, 100 g kraške pancete, olje, 3–4 čebule, 1 šopek sesekljanega peteršilja Krompir operemo, zavremo in kuhamo toliko časa, da je že skoraj skuhan, potem pa odlijemo vodo in jih ohladimo. Lahko ga olupimo, če je mlad, pa pustimo kar neolupljenega. Krompir in hrenovke narežemo na približno 1 cm debela kolesca in jih izmenično natikamo na nabodala za ražnjiče. Potresemo jih s soljo in poprom. Ražnjiče ovijemo s panceto in z vseh strani zlato rjavo opečemo na olju. Pečene shranimo na toplo. Čebulo narežemo na rezine in jo zlato rjavo zapečemo na olju ter potresemo po krompirjevih ražnjičih. Nazadnje ražnjiče okrasimo s sesekljanim peteršiljem. Krompirjevi žepki s pehtranovo skuto Sestavine: 200 g krompirja, 250 g ostre bele moke, 100 g suhega sadja (suhe slive, suhe marelice, rozine, kandirane češnje), 130 g sladkorja, 80 g masla ali margarine, 150 g skute, 30 g pšeničnega zdroba, 2 jajci, 1 zavitek pecilnega praška, vaniljev sladkor, limonova lupinica, mleti sladkor za posip, jajce za premaz Krompir skuhamo neolupljen, kuhanega odcedimo. Olupimo in pretlačimo skozi tlačilko, še vročemu primešamo maslo ali margarino. Dodamo moko, 80 g sladkorja, pecilni prašek, 1 jajce. Testo dobro premešamo, razvaljamo centimeter na debelo in razrežemo na pravokotnike velikosti 8 krat 10 cm. Nadevamo s pehtranovim nadevom, robove premažemo z razžvrkljanim jajcem, jih prekrijemo tako, da so poravnani, in jih utrdimo z vilicami. Žepke položimo na pekač, prekrit s papirjem za peko in pečemo v pečici pri 180 stopinjah približno 20 minut. Ohlajene žepke potresemo z mletim sladkorjem. Pehtranov nadev naredimo takole: Pusti skuti primešamo 1 jajce, 50 g sladkorja, pšenični zdrob, pehtran, limonovo lupinico in vaniljev sladkor. Can Stock Photo Krompirjeva solata s skuto in zelišči Sestavine: 800 g krompirja, 100 g skute, 2 dl kisle smetane, sesekljan česen, poljubna sveža zelišča (drobnjak, timijan, majaron, vodna kreša), sol, mleti poper Olupljen kuhan krompir narežemo na kocke, mu primešamo kislo smetano, pretlačeno skuto, sesekljana zelišča in česen. Posolimo, popopramo, narahlo premešamo in ponudimo. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/krompir  

Fri, 23. Jul 2021 at 14:47

142 ogledov

Bolezni oči pri diabetesu
Bolnik Ivan ima sladkorno bolezen ali diabetes že okoli trideset let. Kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in diabetologu ni opravljal redno. Ima kombinirano terapijo z inzulinom in tabletami za zniževanje krvnega sladkorja, ki pa jo je pogosto izpuščal, saj je imel kar nekaj težav s hipoglikemijo. Zadnji dve leti opaža težave z vidom – občasno se mu bliska v vidnem polju in poslabšal se mu je nočni vid. Opravil je pregled pri oftalmologu, ki je postavil diagnozo diabetična retinopatija (tj. očesna bolezen, povezana s sladkorno boleznijo). Pred mesecem dni je začel zdravljenje z laserjem. Sladkorna bolezen je najpogostejša sistemska bolezen, ki prizadene oči, večinoma mrežnico in zlasti njene male žile ali kapilare. Prizadene tudi druge dele očesa, na primer roženico, ali pa povzroči nastanek sive mrene. Poglavitni vzrok slepote Diabetična retinopatija je poglavitni vzrok slepote pri odraslih osebah z diabetesom. Resnost te bolezni je odvisna od tipa diabetesa, njenega trajanja in stopnje nadzora vrednosti krvnega sladkorja. Drugi dejavniki tveganja so arterijska hipertenzija, motnje v presnovi maščob, okvare ledvic in okužbe. Vplivajo tudi puberteta, nosečnost in socialnoekonomski dejavniki. Po 15 do 20 letih se retinopatija pojavi skoraj pri vseh bolnikih z diabetesom tipa 1 ter pri 70 odstotkih bolnikov z diabetesom tipa 2. Povišana raven krvnega sladkorja povzroča spremembe žil v mrežnici. Žilne stene postanejo šibke in prepustne ter dopuščajo, da plazma in kri uhajata v mrežnico, to pa povzroča edem in krvavitve. Kapilare se lahko razširijo ali pa nastane njihova zapora zaradi nabiranja levkocitov, trombocitov ali eritrocitov. Prizadete so tudi vene. Nastajajo nove žile, te povzročajo propadanje mase steklovine, ki pozneje odstopi od mrežnice. Odstopi pa lahko tudi mrežnica. Odstop mrežnice in obsežne krvavitve lahko povzročijo nastanek glavkoma. Okvare mrežnice Okvaro mrežnice delimo na preprosto, ki jo imenujemo tudi neproliferativna, in zapleteno, proliferativno. Pri prvi obliki na mrežnici ni sprememb zaradi nenadzorovanega bohotenja rasti manjših žil, ki okvarijo celice, potrebne za normalen vid. Pri drugi obliki pa so na mrežnici vidni številni žilni klobčiči, ki omejujejo nastanek normalne vidne slike. Zdravnik opazuje očesno ozadje z oftalmoskopom skozi zelo razširjeno zenico ali pa oceni stanje s fotografijami očesnega ozadja. Okvare mrežnice zaradi sladkorne bolezni je več stopenj, od minimalne do hujših težav s krvavitvijo v steklovino, oteklino mrežnice, povišanim  očesnim tlakom in okvaro rumene pege. Očesna makula je rumena pega in predstavlja mesto najostrejšega vida pri človeku. To je središče našega očesa, ki je na ozadju očesa in je veliko približno 5 mm. Rumena pega je zelo prepletena z živci. Pri najhujši obliki okvare rumene pege zaradi sladkorne bolezni je značilna zadebelitev mrežnice ter številni vnetni procesi in izlivi tekočine v središču makule. Klinični znaki diabetične retinopatije, ki jih zazna bolnik, so slabšanje vida, pojav megle v vidnem polju, dvojni vid ter pojav najrazličnejših svetlobnih zaznav v prizadetem očesu. Zdravljenje diabetične retinopatije Dober nadzor vrednosti krvnega sladkorja pri diabetesu tipa 1 in 2 zmanjša pogostost ter napredovanje diabetične retinopatije. Med druge ukrepe pri preprečevanju poslabšanja retinopatije sodi tudi dobro uravnavanje krvnega tlaka predvsem z zdravili inhibitorji ACE. Krvni tlak je treba zniževati z zdravili, če je njegova vrednost prek 135/85 mmm hg. Trenutno so v kliničnem preizkušanju nekatera zdravila, ki vplivajo na prepustnost žil v mrežnici. Uporabljajo se tudi zdravila, ki zavirajo pretirano rast žilic na mrežnici. Acetilsalicilna kislina ni imela jasnega učinka na napredovanje diabetične retinopatije. Med preventivnimi ukrepi velja omeniti vzdrževanje pravilne diete, redno telesno dejavnost in redne obiske pri diabetologu in okulistu. Pomembno vlogo ima lasersko zdravljenje. To namreč pri pravočasni uporabi prepreči poslabšanje vida in slepoto pri 95 odstotkih bolnikov. Včasih je potreben tudi operativni poseg predvsem ob neustavljivi krvavitvi v steklovino, odstopu mrežnice in agresivni proliferativni retinopatiji. Laserski žarki uničijo odmrle dele mrežnice. V novejšem času se uporablja tudi aplikacija biološkega zdravila, ki zavira rast žil v mrežnici. Pri diabetikih je treba redno pregledovati očesno ozadje. Zelo pomembno je sodelovanje med specialistom družinske medicine, diabetologom in oftalmologom. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Thu, 22. Jul 2021 at 23:11

206 ogledov

Kaj vse lahko naredimo iz bučk
Grah, meta in bučke so čudovita trojica, ki se lepo poveže v kremni juhi. V skutnih svaljkih se sladkasta bučna omaka imenitno ujame s kiselkastim okusom skute. In potem je tu še okusen in sočen kolač, eden tistih, pri katerih človek do zadnjega grižljaja ne more odkriti, kaj se v njem pravzaprav skriva. Še veliko odličnih receptov boste našli v knjigi Mojce Koman Buče in bučne jedi. Bučkina juha z grahom in meto Sestavine (za 4 osebe):200–250 g graha, čebula, košček zelene, 500 g bučk (2 manjši bučki), maslo ali malo olja za praženje, 2 žlički, sol, poper po okusu, 1 l vode ali jušne osnove, 2 vejici sveže mete Čebulo in zeleno narežemo na večje kose in jo na maslu ali olju na hitro popražimo v loncu. Medtem narežemo bučke na večje kose, jih dodamo v lonec na čebulo in pražimo dalje. Potem stresemo v lonec grah, prilijemo pol litra vode ali jušne osnove, pokrijemo in zavremo. Ogenj zmanjšamo in odkrito kuhamo naprej, da se zelenjava zmehča. Zdaj prilijemo v lonec preostalo vodo ali jušno osnovo, posolimo, popopramo, začinimo z metinimi lističi in sestavine zmeljemo s paličnim mešalnikom ali v blenderju do kremne juhice. Juho ponudimo kar tako ali ji vmešamo kislo smetano, del vode zamenjamo z mlekom ali sladko smetano, da postane še bolj kremasta. Seveda zunaj sezone svež grah nadomestimo z zamrznjenim.     Polnjene bučke Sestavine (za 4 osebe): čebula, 1 večji korenček, 1 paprika, 250 g mletega mesa, 2 žlici paradižnikove mezge, origano, 4 podolgovate ali okrogle bučke, olje za peko, sol, 200 g sira, ki se dobro topi Najprej bučke izdolbemo in sredico prihranimo. V model poškropimo malo olja in po njem razporedimo izdolbene bučke. Za nadev čebulo narežemo in stresemo v ponev. Korenček grobo naribamo in prav tako stresemo v ponev. Dodamo malo olja in začnemo pražiti. Večkrat premešamo. Medtem očistimo in narežemo papriko, jo dodamo v ponev in dalje pražimo še 2 minuti, da v kuhinji že prav mikavno zadiši. Potem damo v ponev meso, premešamo in počakamo, da posivi, nato vmešamo sredico bučk, paradižnikovo mezgo in začinimo s soljo ter origanom. Pokrito kuhamo na šibkem ognju 10 minut. Pri tem se sredica bučk povsem razpusti in doda ravno prav vode, ki razredči mezgo. Pečico vključimo na 180 stopinj, sir pa grobo naribamo. Bučke narahlo posolimo in bogato nadevamo, da porabimo ves nadev. Potresemo s sirom in v model ob bučkah dolijemo 2 žlici vode. Postavimo v segreto pečico za 10 minut. Zatem povišamo temperaturo na 200 stopinj in pečemo dalje 10 minut oziroma toliko časa, da se bučke zmehčajo in se sir lepo stopi ter zapeče. Pri tem receptu uporabimo poletne cukete ali mini rumene patišonke.     Bučkin kolač s pistacijami in limono sestavine: 150 g oluščenih neslanih pistacij, 250 g sladkorja, 200 g razmehčanega masla, 280 g moke, 1¼ žličke pecilnega praška, 1¼ žličke jedilne sode, 3 jajca, 140 g jogurta, 2 biolimoni, 140 g poletnih bučk; za preliv: 80 g sladkorja v prahu, sok manjše limone, 2 žlici grobo nasekljanih pistacij Skoraj vse pistacije stresemo v sekljalnik in jih drobno zmeljemo. Dodamo sladkor in preostanek pistacij ter meljemo dalje: prve pistacije se zmeljejo v moko, zadnje dodane pa ostanejo še v koščkih. Dodamo moko, pecilni prašek, jedilno sodo in dobro premešamo. Bučke grobo naribamo in prihranimo. Model namastimo in pomokamo. Pečico vključimo na 170 do 180 stopinj. V posodo mešalnika damo maslo in ga penasto umešamo. Potem dodamo jajca, jogurt, nastrgano lupinico limon in vse zmešamo v mešalniku. Zdaj gre v posodo še mokasta zmes, bučke in sok dveh limon, ki smo jima prej že nastrgali lupinico. Vse pomešamo, naložimo v okrogel model za torto premera 26 cm, pogladimo in postavimo v ogreto pečico. Pečemo 50 minut ali približno 35, če smo izbrali širši model (model za torto, pravokotni za peciva). Pečeni kolač pustimo 10 minut v modelu, nato ga vzamemo iz njega in pustimo, da se povsem ohladi na mrežici. Ohlajeni kolač okrasimo: prelijemo ga z mešanico limonovega soka in sladkorja v prahu ter potresemo z narezanimi pistacijami.

Thu, 22. Jul 2021 at 22:55

208 ogledov

Polnjena svinjska rebra, pečena v krušni peči
Žar in raženj, pečenje pod peko, priprava hrane v kotličku, krušni peči in štedilniku. Toliko možnosti kuhanja in receptov za slastne jedi boste našli v knjigi Gregorja Podržaja Kuhajmo z ognjem: od povoženega piščanca na žaru, telečjih krač pod peko do čudovitega golaža v kotličku ali paelje, pa govejih reber v krušni peči, ossobuca, postrvi, dimljene na čaju, in jabolčnega štrudlja z breskvami. Izberite, poskusite in gotovo vas bo prevzelo avtorjevo navdušenje nad temi preprostimi, a odličnimi jedmi. Napisano z občutkom in ljubeznijo do dobre hrane. Polnjena svinjska rebra, pečena v krušni peči, so odlična jed. Mesarji nimajo vedno na zalogi tega kosa mesa, zato ga naročite kakšen dan prej. Potrebujete cel, čim daljši kos reber s potrebušino. Če sami niste vešči noža, prosite mesarja, naj vam zareže žep nad rebri. Pomembno je, da se ne naredi luknja, saj bi iz nje iztekal nadev. Potrebujemo (za 8 oseb): lep kos svinjskih reber s flamom velikosti približno 40 × 60 cm, 6 jajc, štruco starega belega kruha, čebulo, 3 stroke česna, peteršilj, timijan, sol in poper, mleto kumino, muškatni orešček; in še: 5 korenčkov, olje Ko začinjate meso znotraj, naj vam nekdo pomaga. Na roko naj vam da nekaj soli, popra in mlete kumine, vi pa sezite do konca žepa in začinite. To ponovite še trikrat, vsakič začinite višje. Drugače boste začinili le vrh žepa, v notranjosti pa bo neslano. Pripravimo nadev. Star kruh narežemo na kocke. Dodamo mu stepena jajca, prepraženo nasekljano čebulo, česen, nasekljan peteršilj, muškatni orešček in timijan. Če je kruh že precej suh, dodamo malo vode ali mleka. Nastati mora čvrsta, ne prevodena zmes, s katero napolnimo žep v rebrih. Odprtino na koncu zašijemo z vrvico za peko. Očistimo korenčke, jih po dolgem prerežemo in položimo v pomaščen pekač. Na korenčke položimo polnjena svinjska rebra in jih premažemo z oljem. Pečemo v krušni peči pri približno 220 stopinjah približno uro in pol. Ko začno rebra po vrhu dobivati pravo barvo, so pečena. Pustimo, naj počivajo pol ure, potem jih narežemo in ponudimo. Če ostanejo, ni problem, zelo okusna so tudi hladna. Priloga je že v mesu, pripravite le preprosto solato. Podobno lahko pripravite polnjene telečje prsi. Postopek je enak, uporabite telečja rebra in flam brez kosti, napolnite jih in zvijete v rolo. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/Kuhajmo-z-ognjem   
Teme
čebelarstvo apiterapija poslikavanje panjskih končnic čebelarstvo Ambrožič

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pisarna med čebelnjaki