Vreme Naročite se
Začenja se 21. Kulturni poletni festival Studenec
V Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan odštevajo dneve, ko bo stekel program njihovega poletnega festivala Studenec.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 14. junij 2021 ob 10:05

Odpri galerijo

Fotografija: Peter Uhan

V pokritem gledališču na prostem v Studencu pri Krtini (Domžale) se bodo čez nekaj dni začele prve predstave in koncerti. Lani je festival praznoval 20. obletnico  in  Kulturno društvo Škocjan 70. obletnico delovanja in program jim je kljub nepredvidljivim razmeram uspelo izpeljati. Program je tudi letos bogat in raznovrsten, glasbeno-gledališki, v njem bo vsakdo našel kaj zase.

Gledališče in glasba

Festival se začenja s komedijo Iztoka Mlakarja Tutošomato, ki je nastala v sodelovanju SNG Nova Gorica in Gledališča Koper, režiral pa jo je Vito Taufer. Iztoka Mlakarja je navdihnila Shakespearova Ukročena trmoglavka, napisal pa jo je v sočnem humornem severnoprimorskem narečju in začinil s svojimi značilnimi songi.  Stari mafijec Minolo Batista, zagovornik  patriarhalnega življenja (igra ga Iztok Mlakar), ima tri hčere, lepe, zrele za ženitev, vendar ne dovoli nobenemu snubcu, da bi se jim približal. Bianca najbolj hrepeni po možitvi,  saj ji tiktaka biološka ura, Chiara bi čimprej rada prišla do očetovega denarja in je pripravljena vzeti za moža tistega, ki bi ji očeta pomagal spraviti s sveta, Katarina pa je feministka: ne želi, da bi katera koli od njih doživela takšno zakonsko usodo kot njihova pokojna mati, ki je ob možu tiho in ponižno trpela. Četudi se starega mafijca vsi na smrt bojijo, se okoli hiše začno vrteti mladi moški z različnimi nameni … Vsem tistim, ki se želite po dolgem času nasmejati in uživati v songih Iztoka Mlakarja, je ta predstava pisana na kožo. Gledališka skupina bo z njo gostovala dvakrat, 16. in 23. junija ob 21. uri.

  				Fotografija: Stanislav Zebec			 

Naslednji v programu bo kabaret Mestnega gledališča Ptuj z naslovom Lunapark Kuga.  »V našem Lunaparku kuga // ste dobrodošli vsi brez izjeme, // bogati in revni, verni, neverni, //mladi in stari, celo s karantene, // dvomljivi, iskreni in licemerni!« vabijo  ustvarjalci predstave. Lunapark kuga je aktualen preplet kabareja, uličnega gledališča in plesne predstave. Niza množico slik in prizorov, ki  groteskno, burleskno in parodično govori o nalezljivem virusu, od srednjeveške kuge do aktualne korone. Predstavo sta pripravila režiser Matjaž Latin ter avtor izvirnih songov in glasbe Jure Ivanušič, vanjo sta uvrstila tudi posamezne prizore iz drame češkega pisatelja Karla Čapka Bela bolezen. Čapek jo je napisal leta 1937 in govori o virusu, ki se je razširil po svetu iz Kitajske in je smrtonosen. In potem so tudi še virusi pohlepa, korupcije ... Predstavo si lahko ogledate 22. junija ob 21. uri. Obe gledališki predstavi sta v programu Kulturnega doma Franca Bernika v sodelovanju s Kulturnim društvom Miran Jarc Škocjan.

Koncertna večera

Dva poletna večera bosta namenjena koncertom. V petek, 25. junija ob 21. uri bodo nastopili New Swing Quartet in pianist Perić. V svojem dolgoletnem delovanju je kvartet gostoval po vsem svetu in pel v koncertnih dvoranah v vseh največjih evropskih mestih ter na največjih glasbenih festivalih. Pevci New Swing Quarteta so sodelovali z največjimi osebnostmi iz sveta glasbe in gospelskimi skupinami.  V Poletnem gledališču Studenec  pa bodo nastopili skupaj s pevcem, pianistom, skladateljem in aranžerjem Urošom Perićem. Organizatorji obljubljajo nepozaben glasbeni večer.

V soboto, 3. julija ob 20.30 uri bo v poletnem gledališču koncert pevke Nine Pušlar. »Ljubezen, sočutje, veselje do življenja in pozitivna sporočila zavita v njen enkratni glas, okrašena z nepogrešljivim nasmehom so rdeča nit petnajstletnega niza uspešnic, ki redno zasedajo vrhove lestvic. V leto 2021 je vstopila z nepozabnim spletnim koncertom, v katerem je s svojim izvrstnim bendom predstavila osvežen koncertni program, stkan iz vseh njenih največjih uspešnic in novih preoblek teh.« Na koncertu bo predstavila tudi novosti s prihajajočega novega albuma, spomnila pa bo tudi na Meto, ki jo je upodobila v prvem slovenskem muzikalu Cvetja v jeseni.

 

Vrhunec festivala: domača gledališka predstava

Domača gledališka predstava je vsako leto vrhunec festivala in občinstvo, ki festival dobro pozna, jo vsako leto nestrpno pričakuje. Letos bo to veseloigra s petjem Pri belem konjičku. Besedilo zanjo  sta napisala Oskar Blumenthal in Gustav Kadelburg. »Ta gledališka predstava se je v prejšnjem stoletju izjemno veliko izvajala v večini kot opereta in tudi kot veseloigra. Izvajala so jo poklicna gledališča pa tudi manjši odri, kjer je le bila gledališka skupina številčnejša in dovolj močna.

Igro je prevedel Josip Mazi. Naša priredba predstave pa postavlja dogajanje v naš prelepi Bohinj,« pravi Alojz Stražar, ki je igro priredil in režiral. »Za pevske vložke je na novo napisal besedilo Bernard Miklavc, uglasbil pa jih je Slavko Avsenik mlajši. V predstavi bo sodelovalo več kot 50 igralcev in pevcev. Komična ljubezenska zgodba zagotavlja obiskovalcem sprostitev, smeh in veliko solističnih in zborovskih glasbenih vložkov.« Predpremiera bo v četrtek, 22. julija  ob 21. uri, premiera 23. julija ob isti uri, predstava pa bo uprizorjena še večkrat vse tja do 20. avgusta, vedno ob 21. uri.

 

Večer muzikala

Nune v akciji! avtorja Dana Goggina so bile pri ameriškem občinstvu izjemno priljubljen muzikal, ki je prejel vrsto nagrad. To je domiselna zgodba o petih redovnicah, ki se znajdejo v denarnih težavah in so prisiljene pripraviti dobrodelno prireditev, v njej pa hoče biti vsaka izmed njih največja zvezda. V nizu nenavadnih okoliščin se redovnice pokažejo v povsem drugačni luči, kot smo jih vajeni. V soju reflektorjev ob petju, plesu in smehu vsaka posebej in vse skupaj zažarijo povsem samosvoje. V slovenski različici nastopajo domača umetniška imena, ki so občinstvo navduševala že v muzikalu Mamma Mia!: Gojmir Lešnjak - Gojc, Simona Vodopivec  Franko, Alenka Godec, Marjan Bunič in Lea Bartha Pesek. Muzikal bo na sporedu 28. avgusta 2021 ob 20.30 uri.

Festival bo letos potekal še v septembru, ko bodo na sporedu koncerti treh izvajalcev: 10. in 11. septembra ob 19. uri koncert ansambla Big Foot Mama – akustični koncert ob 30. obletnici,  dan pozneje, 12. septembra bo ob 19. uri, pa boste lahko prisluhnilia koncertu hrvaškega pevca Marka Škugorja. Poletni kulturni festival Studenec se bo končal 2. oktobra ob 19. uri, ko bo v  Cerkvi sv. Lenarta na Krtini zazvenel sklepni koncert festivala z naslovom Jesenska pesem. Na njem bodo nastopili sopranistka Pia Brodnik, mezzosopranistka Sara Briški Cirman, tenorist  Gregor Ravnik, za klavirjem pa bo Andreja Kosmač. Z nežnimi ritmi klasične glasbe bo tako izzvenelo letošnje festivalsko dogajanje.

Za več informacij o festivalu in vstopnice pokličite telefonsko številko 051 61 61 51 ali 051 61 41 41.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 23. Jul 2021 at 14:59

0 ogledov

Krompir na tri načine
Zdaj si lahko na vrti nakopljemo tudi svež krompir, ki je odličen pečen, lahko pa naredimo iz njega tudi krompirjevo solato, potreseno s svežimi zelišči, nabodala ali pa krompirjeve žepke s slastno pehtranovo skuto. Krompirjeva nabodala Sestavine: 6–8 mladih krompirjev, 3 debelejše hrenovke, sol, poper, 100 g kraške pancete, olje, 3–4 čebule, 1 šopek sesekljanega peteršilja Krompir operemo, zavremo in kuhamo toliko časa, da je že skoraj skuhan, potem pa odlijemo vodo in jih ohladimo. Lahko ga olupimo, če je mlad, pa pustimo kar neolupljenega. Krompir in hrenovke narežemo na približno 1 cm debela kolesca in jih izmenično natikamo na nabodala za ražnjiče. Potresemo jih s soljo in poprom. Ražnjiče ovijemo s panceto in z vseh strani zlato rjavo opečemo na olju. Pečene shranimo na toplo. Čebulo narežemo na rezine in jo zlato rjavo zapečemo na olju ter potresemo po krompirjevih ražnjičih. Nazadnje ražnjiče okrasimo s sesekljanim peteršiljem. Krompirjevi žepki s pehtranovo skuto Sestavine: 200 g krompirja, 250 g ostre bele moke, 100 g suhega sadja (suhe slive, suhe marelice, rozine, kandirane češnje), 130 g sladkorja, 80 g masla ali margarine, 150 g skute, 30 g pšeničnega zdroba, 2 jajci, 1 zavitek pecilnega praška, vaniljev sladkor, limonova lupinica, mleti sladkor za posip, jajce za premaz Krompir skuhamo neolupljen, kuhanega odcedimo. Olupimo in pretlačimo skozi tlačilko, še vročemu primešamo maslo ali margarino. Dodamo moko, 80 g sladkorja, pecilni prašek, 1 jajce. Testo dobro premešamo, razvaljamo centimeter na debelo in razrežemo na pravokotnike velikosti 8 krat 10 cm. Nadevamo s pehtranovim nadevom, robove premažemo z razžvrkljanim jajcem, jih prekrijemo tako, da so poravnani, in jih utrdimo z vilicami. Žepke položimo na pekač, prekrit s papirjem za peko in pečemo v pečici pri 180 stopinjah približno 20 minut. Ohlajene žepke potresemo z mletim sladkorjem. Pehtranov nadev naredimo takole: Pusti skuti primešamo 1 jajce, 50 g sladkorja, pšenični zdrob, pehtran, limonovo lupinico in vaniljev sladkor. Can Stock Photo Krompirjeva solata s skuto in zelišči Sestavine: 800 g krompirja, 100 g skute, 2 dl kisle smetane, sesekljan česen, poljubna sveža zelišča (drobnjak, timijan, majaron, vodna kreša), sol, mleti poper Olupljen kuhan krompir narežemo na kocke, mu primešamo kislo smetano, pretlačeno skuto, sesekljana zelišča in česen. Posolimo, popopramo, narahlo premešamo in ponudimo. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/krompir  

Fri, 23. Jul 2021 at 14:47

0 ogledov

Bolezni oči pri diabetesu
Bolnik Ivan ima sladkorno bolezen ali diabetes že okoli trideset let. Kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in diabetologu ni opravljal redno. Ima kombinirano terapijo z inzulinom in tabletami za zniževanje krvnega sladkorja, ki pa jo je pogosto izpuščal, saj je imel kar nekaj težav s hipoglikemijo. Zadnji dve leti opaža težave z vidom – občasno se mu bliska v vidnem polju in poslabšal se mu je nočni vid. Opravil je pregled pri oftalmologu, ki je postavil diagnozo diabetična retinopatija (tj. očesna bolezen, povezana s sladkorno boleznijo). Pred mesecem dni je začel zdravljenje z laserjem. Sladkorna bolezen je najpogostejša sistemska bolezen, ki prizadene oči, večinoma mrežnico in zlasti njene male žile ali kapilare. Prizadene tudi druge dele očesa, na primer roženico, ali pa povzroči nastanek sive mrene. Poglavitni vzrok slepote Diabetična retinopatija je poglavitni vzrok slepote pri odraslih osebah z diabetesom. Resnost te bolezni je odvisna od tipa diabetesa, njenega trajanja in stopnje nadzora vrednosti krvnega sladkorja. Drugi dejavniki tveganja so arterijska hipertenzija, motnje v presnovi maščob, okvare ledvic in okužbe. Vplivajo tudi puberteta, nosečnost in socialnoekonomski dejavniki. Po 15 do 20 letih se retinopatija pojavi skoraj pri vseh bolnikih z diabetesom tipa 1 ter pri 70 odstotkih bolnikov z diabetesom tipa 2. Povišana raven krvnega sladkorja povzroča spremembe žil v mrežnici. Žilne stene postanejo šibke in prepustne ter dopuščajo, da plazma in kri uhajata v mrežnico, to pa povzroča edem in krvavitve. Kapilare se lahko razširijo ali pa nastane njihova zapora zaradi nabiranja levkocitov, trombocitov ali eritrocitov. Prizadete so tudi vene. Nastajajo nove žile, te povzročajo propadanje mase steklovine, ki pozneje odstopi od mrežnice. Odstopi pa lahko tudi mrežnica. Odstop mrežnice in obsežne krvavitve lahko povzročijo nastanek glavkoma. Okvare mrežnice Okvaro mrežnice delimo na preprosto, ki jo imenujemo tudi neproliferativna, in zapleteno, proliferativno. Pri prvi obliki na mrežnici ni sprememb zaradi nenadzorovanega bohotenja rasti manjših žil, ki okvarijo celice, potrebne za normalen vid. Pri drugi obliki pa so na mrežnici vidni številni žilni klobčiči, ki omejujejo nastanek normalne vidne slike. Zdravnik opazuje očesno ozadje z oftalmoskopom skozi zelo razširjeno zenico ali pa oceni stanje s fotografijami očesnega ozadja. Okvare mrežnice zaradi sladkorne bolezni je več stopenj, od minimalne do hujših težav s krvavitvijo v steklovino, oteklino mrežnice, povišanim  očesnim tlakom in okvaro rumene pege. Očesna makula je rumena pega in predstavlja mesto najostrejšega vida pri človeku. To je središče našega očesa, ki je na ozadju očesa in je veliko približno 5 mm. Rumena pega je zelo prepletena z živci. Pri najhujši obliki okvare rumene pege zaradi sladkorne bolezni je značilna zadebelitev mrežnice ter številni vnetni procesi in izlivi tekočine v središču makule. Klinični znaki diabetične retinopatije, ki jih zazna bolnik, so slabšanje vida, pojav megle v vidnem polju, dvojni vid ter pojav najrazličnejših svetlobnih zaznav v prizadetem očesu. Zdravljenje diabetične retinopatije Dober nadzor vrednosti krvnega sladkorja pri diabetesu tipa 1 in 2 zmanjša pogostost ter napredovanje diabetične retinopatije. Med druge ukrepe pri preprečevanju poslabšanja retinopatije sodi tudi dobro uravnavanje krvnega tlaka predvsem z zdravili inhibitorji ACE. Krvni tlak je treba zniževati z zdravili, če je njegova vrednost prek 135/85 mmm hg. Trenutno so v kliničnem preizkušanju nekatera zdravila, ki vplivajo na prepustnost žil v mrežnici. Uporabljajo se tudi zdravila, ki zavirajo pretirano rast žilic na mrežnici. Acetilsalicilna kislina ni imela jasnega učinka na napredovanje diabetične retinopatije. Med preventivnimi ukrepi velja omeniti vzdrževanje pravilne diete, redno telesno dejavnost in redne obiske pri diabetologu in okulistu. Pomembno vlogo ima lasersko zdravljenje. To namreč pri pravočasni uporabi prepreči poslabšanje vida in slepoto pri 95 odstotkih bolnikov. Včasih je potreben tudi operativni poseg predvsem ob neustavljivi krvavitvi v steklovino, odstopu mrežnice in agresivni proliferativni retinopatiji. Laserski žarki uničijo odmrle dele mrežnice. V novejšem času se uporablja tudi aplikacija biološkega zdravila, ki zavira rast žil v mrežnici. Pri diabetikih je treba redno pregledovati očesno ozadje. Zelo pomembno je sodelovanje med specialistom družinske medicine, diabetologom in oftalmologom. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Thu, 22. Jul 2021 at 23:11

82 ogledov

Kaj vse lahko naredimo iz bučk
Grah, meta in bučke so čudovita trojica, ki se lepo poveže v kremni juhi. V skutnih svaljkih se sladkasta bučna omaka imenitno ujame s kiselkastim okusom skute. In potem je tu še okusen in sočen kolač, eden tistih, pri katerih človek do zadnjega grižljaja ne more odkriti, kaj se v njem pravzaprav skriva. Še veliko odličnih receptov boste našli v knjigi Mojce Koman Buče in bučne jedi. Bučkina juha z grahom in meto Sestavine (za 4 osebe):200–250 g graha, čebula, košček zelene, 500 g bučk (2 manjši bučki), maslo ali malo olja za praženje, 2 žlički, sol, poper po okusu, 1 l vode ali jušne osnove, 2 vejici sveže mete Čebulo in zeleno narežemo na večje kose in jo na maslu ali olju na hitro popražimo v loncu. Medtem narežemo bučke na večje kose, jih dodamo v lonec na čebulo in pražimo dalje. Potem stresemo v lonec grah, prilijemo pol litra vode ali jušne osnove, pokrijemo in zavremo. Ogenj zmanjšamo in odkrito kuhamo naprej, da se zelenjava zmehča. Zdaj prilijemo v lonec preostalo vodo ali jušno osnovo, posolimo, popopramo, začinimo z metinimi lističi in sestavine zmeljemo s paličnim mešalnikom ali v blenderju do kremne juhice. Juho ponudimo kar tako ali ji vmešamo kislo smetano, del vode zamenjamo z mlekom ali sladko smetano, da postane še bolj kremasta. Seveda zunaj sezone svež grah nadomestimo z zamrznjenim.     Polnjene bučke Sestavine (za 4 osebe): čebula, 1 večji korenček, 1 paprika, 250 g mletega mesa, 2 žlici paradižnikove mezge, origano, 4 podolgovate ali okrogle bučke, olje za peko, sol, 200 g sira, ki se dobro topi Najprej bučke izdolbemo in sredico prihranimo. V model poškropimo malo olja in po njem razporedimo izdolbene bučke. Za nadev čebulo narežemo in stresemo v ponev. Korenček grobo naribamo in prav tako stresemo v ponev. Dodamo malo olja in začnemo pražiti. Večkrat premešamo. Medtem očistimo in narežemo papriko, jo dodamo v ponev in dalje pražimo še 2 minuti, da v kuhinji že prav mikavno zadiši. Potem damo v ponev meso, premešamo in počakamo, da posivi, nato vmešamo sredico bučk, paradižnikovo mezgo in začinimo s soljo ter origanom. Pokrito kuhamo na šibkem ognju 10 minut. Pri tem se sredica bučk povsem razpusti in doda ravno prav vode, ki razredči mezgo. Pečico vključimo na 180 stopinj, sir pa grobo naribamo. Bučke narahlo posolimo in bogato nadevamo, da porabimo ves nadev. Potresemo s sirom in v model ob bučkah dolijemo 2 žlici vode. Postavimo v segreto pečico za 10 minut. Zatem povišamo temperaturo na 200 stopinj in pečemo dalje 10 minut oziroma toliko časa, da se bučke zmehčajo in se sir lepo stopi ter zapeče. Pri tem receptu uporabimo poletne cukete ali mini rumene patišonke.     Bučkin kolač s pistacijami in limono sestavine: 150 g oluščenih neslanih pistacij, 250 g sladkorja, 200 g razmehčanega masla, 280 g moke, 1¼ žličke pecilnega praška, 1¼ žličke jedilne sode, 3 jajca, 140 g jogurta, 2 biolimoni, 140 g poletnih bučk; za preliv: 80 g sladkorja v prahu, sok manjše limone, 2 žlici grobo nasekljanih pistacij Skoraj vse pistacije stresemo v sekljalnik in jih drobno zmeljemo. Dodamo sladkor in preostanek pistacij ter meljemo dalje: prve pistacije se zmeljejo v moko, zadnje dodane pa ostanejo še v koščkih. Dodamo moko, pecilni prašek, jedilno sodo in dobro premešamo. Bučke grobo naribamo in prihranimo. Model namastimo in pomokamo. Pečico vključimo na 170 do 180 stopinj. V posodo mešalnika damo maslo in ga penasto umešamo. Potem dodamo jajca, jogurt, nastrgano lupinico limon in vse zmešamo v mešalniku. Zdaj gre v posodo še mokasta zmes, bučke in sok dveh limon, ki smo jima prej že nastrgali lupinico. Vse pomešamo, naložimo v okrogel model za torto premera 26 cm, pogladimo in postavimo v ogreto pečico. Pečemo 50 minut ali približno 35, če smo izbrali širši model (model za torto, pravokotni za peciva). Pečeni kolač pustimo 10 minut v modelu, nato ga vzamemo iz njega in pustimo, da se povsem ohladi na mrežici. Ohlajeni kolač okrasimo: prelijemo ga z mešanico limonovega soka in sladkorja v prahu ter potresemo z narezanimi pistacijami.

Thu, 22. Jul 2021 at 22:55

77 ogledov

Polnjena svinjska rebra, pečena v krušni peči
Žar in raženj, pečenje pod peko, priprava hrane v kotličku, krušni peči in štedilniku. Toliko možnosti kuhanja in receptov za slastne jedi boste našli v knjigi Gregorja Podržaja Kuhajmo z ognjem: od povoženega piščanca na žaru, telečjih krač pod peko do čudovitega golaža v kotličku ali paelje, pa govejih reber v krušni peči, ossobuca, postrvi, dimljene na čaju, in jabolčnega štrudlja z breskvami. Izberite, poskusite in gotovo vas bo prevzelo avtorjevo navdušenje nad temi preprostimi, a odličnimi jedmi. Napisano z občutkom in ljubeznijo do dobre hrane. Polnjena svinjska rebra, pečena v krušni peči, so odlična jed. Mesarji nimajo vedno na zalogi tega kosa mesa, zato ga naročite kakšen dan prej. Potrebujete cel, čim daljši kos reber s potrebušino. Če sami niste vešči noža, prosite mesarja, naj vam zareže žep nad rebri. Pomembno je, da se ne naredi luknja, saj bi iz nje iztekal nadev. Potrebujemo (za 8 oseb): lep kos svinjskih reber s flamom velikosti približno 40 × 60 cm, 6 jajc, štruco starega belega kruha, čebulo, 3 stroke česna, peteršilj, timijan, sol in poper, mleto kumino, muškatni orešček; in še: 5 korenčkov, olje Ko začinjate meso znotraj, naj vam nekdo pomaga. Na roko naj vam da nekaj soli, popra in mlete kumine, vi pa sezite do konca žepa in začinite. To ponovite še trikrat, vsakič začinite višje. Drugače boste začinili le vrh žepa, v notranjosti pa bo neslano. Pripravimo nadev. Star kruh narežemo na kocke. Dodamo mu stepena jajca, prepraženo nasekljano čebulo, česen, nasekljan peteršilj, muškatni orešček in timijan. Če je kruh že precej suh, dodamo malo vode ali mleka. Nastati mora čvrsta, ne prevodena zmes, s katero napolnimo žep v rebrih. Odprtino na koncu zašijemo z vrvico za peko. Očistimo korenčke, jih po dolgem prerežemo in položimo v pomaščen pekač. Na korenčke položimo polnjena svinjska rebra in jih premažemo z oljem. Pečemo v krušni peči pri približno 220 stopinjah približno uro in pol. Ko začno rebra po vrhu dobivati pravo barvo, so pečena. Pustimo, naj počivajo pol ure, potem jih narežemo in ponudimo. Če ostanejo, ni problem, zelo okusna so tudi hladna. Priloga je že v mesu, pripravite le preprosto solato. Podobno lahko pripravite polnjene telečje prsi. Postopek je enak, uporabite telečja rebra in flam brez kosti, napolnite jih in zvijete v rolo. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/Kuhajmo-z-ognjem   

Thu, 22. Jul 2021 at 22:02

85 ogledov

Testenine z zelenjavo in orehi
V vsakem letnem času lahko dodamo testeninam druge dodatke, sveže ali posušene začimbe, zelenjavo in meso. Lahko jih pripravimo v veliki skledi s preprosto solato ali lazanjo v pečici. Vsakič znova se jih razveselimo, zmeraj tako raznovrstnih in okusnih. Špinačna lazanja Sestavine: 200 g špinačnega (ali navadnega) testa za lazanje, 1 l bešamela, 100 g paradižnikovih pelatov, 500 g sveže špinače, 120 g mocarele, sesekljan česen, oljčno olje, 80 g naribanega parmezana, sol, mleti beli poper V vreli vodi skuhamo liste špinačnega ali navadnega testa za lazanjo. Ko so kuhani, jih za nekaj minut potopimo v vodo in odcedimo. Odcejene zložimo na krpo. V ponvi segrejemo oljčno olje in na njem prepražimo oprane špinačne liste s česnom, da ovenijo. Začinimo s soljo in poprom. Dno nepregorne posode namažemo z bešamelom, nanj položimo plast testa, jo premažemo z bešamelom, potresemo s pelati in naribano mocarelo, prekrijemo s špinačo, znova namažemo z bešamelom, potresemo s parmezanom, in to ponovimo trikrat do štirikrat. Na vrhu naj bo testo premazano z bešamelom in posuto s preostalim sirom in pelati. Pečemo v pečici, segreti na 170 stopinj, približno 35 minut. Lazanja ne sme biti presuha. Ko jo položimo na krožnik, se mora nekoliko tresti. Smetanovi rezanci z orehi Sestavine: 2½ l vode, 1 žlička soli, 250 g širokih rezancev, 250 g orehovih jedrc, 2 stroka česna, 50 g masla, 300 g kisle smetane Vodo osolimo in zavremo. V njej skuhamo široke rezance, vendar ne premehko. 150 g orehovih jedrc drobno zmeljemo. Stroka česna olupimo in zrežemo na tanke lističe. V veliki ponvi penasto razgrejemo maslo in na njem med mešanjem rahlo popražimo zmlete orehe in lističe česna. Rezance odcedimo, jih dodamo prepraženim orehom in česnu, zmešamo in malo posolimo. Zelo vroče rezance stresemo v ogreto skledo in jih potresemo s preostalimi orehovimi jedrci. Kislo smetano med mešanjem malo segrejemo, vendar ne sme biti vroča, in jo posebej v posodici ponudimo k rezancem.  

Thu, 22. Jul 2021 at 21:09

92 ogledov

Zgodba o nekem drugem svetu
Konica bolečine Noč je, in v njej vstajajo podobe: ljudi, ki so odšli, časa, ki je minil, življenja z zemljo in kmečkim delom, ki je odteklo. Branje je nekaj zares čarobnega, kadar je zgodba dobro napisana: Bojan Bizjak nas takoj zaprede v samo sredino pripovedi pripovedovalca, ki tke prejo spomina. Tako pred nami oživi življenje na nekdanji domači kmetiji, s prostori, predmeti, rožami na vrtu. Pa mamina podoba, podoba njenega življenja, garanja, vztrajanja, skozi katero presevajo pomisleki, občutki krivde, ker se je mati sama mučila z delom, razklanosti med domom iz otroštva in sedanjostjo. Subtilna zgodba, izpisana z roko pisca, ki dobro pozna človekovo dušo. V. K. Kramp Noč pritlikavo ždi nad pobočjem. Luna, to belo mleko visokega poletja, se zliva čez senožet, zlatasto, ker je ni nihče pokosil. Prečim pot, ki je nekdaj peljala do stare sosede, tako same, tako v drugem času. Še jo vidim, kako sedi na leseni klopi, vrti prste in moli. Včasih ima pred seboj knjigo in umazane naočnike. Vsi so odšli, vnukinje so se omožile, edina hči, tudi že pokojna, dva sinova, daleč proč. Pa je bila tam neka stara povezanost z zemljo, bila. Njeno tiho ždenje jo je slavilo, njene molitve so odvezovale svet. Ustavim se in za trenutek vidim njeno tresočo se, žilnato roko, polno peg, ki počasi nalije kavo v skodelico in mi jo porine po grobi leseni mizi. V očeh je imela svetlobo daljnih dni, ko se je kot mladenka omožila v to revščino, v kamnito hišo tik pod gozdom. Vsega je bilo malo, majhen hlev kar v hiši, nad njim soba, na desni kuhinja, na podstrešju pa seno za kravico. Nič drugega, soba, kuhinja … Tla so bila siva, betonska, prej najbrž kar zemljena, tako je bilo tu. Ob kamniti neometani steni je bila klop, malo naprej star štedilnik na drva, še prej je bilo ognjišče. Pod klopjo so bila drva, ob štedilniku tudi. In na žeblju so visele krpe. Zelena kredenca na levi, pod oknom prostor za škaf in staro zajemalko, obešeno na njem. Nikoli ni bila brez črne rute, tudi obleke, vedno črne, črna silhueta čez travnik … Vnukinja je bila vse poletje pri njej, ji prala, kuhala … Dolgolaso dekle, da … In rože. Spodaj pod škarpo, lepo polkrožno in visoko, tam so bile, vseh barv. Starka je vestno skrbela zanje, klečala, pulila pepel, se opirala na palico in se kremžila. Včasih je iz nje izpuhtel težak vzdih. In kadar se je napravljalo k dežju, je rada stala na pragu in prisluhnila. Vedeli smo, kaj posluša, vedeli. Tam za hribom je bila Soča, ob njej pa železnica. In kadar je zategli pisk priplaval na južniku, je vedela, da ji pozdrav pošilja sin, ki je bil strojevodja. S tem se je odžejala svoje samote. In še jo vidim, kako gre v gozd, pogrbljena, opirajoč se na palico, črna. Nazaj prinaša drva. Kakšna stišanost. Nekje v gozdu nekaj štrkne. Grem naprej in sedem na klop pod smreko, od koder se vidi lep kos posestva. Vse je zaraščeno, njiv ni več, košnja, letos zamuja, dež. Za hrbtom se mi plazi vlažen hlad. Strma streha hiše se črno šili v biserovino noči. Kakšna močna luna je nocoj. Nastavim obraz, da mi ga mesečina opljuska, še sam sem bela maska te noči. Zaprem oči in premišljam: Če bi bil tukaj, če bi … Mogoče bi gojil koze, mogoče bi … Zdaj ne več, ni moči, še malo in bo … Če bi … S tem »če bi« hodimo v ta naš opuščeni kraj in molimo stare molitve, ki so mrmraje zamrle v pozabljenih domačijah, sesutih v ničnost. Gozd si bo sam vzel nazaj, kar so mu prejšnji rodovi vzeli. Včeraj sem šel po stari gozdni cesti. Zlomka, ne prideš več skozi, gozd si jo je vzel. Še peš ne, no … Saj je napredek, vodovod, internet, telefoni. Telefoni, me zbode. Potipljem se po žepu, tam je. Odkar sem ga izgubil, se kar naprej preverjam. Sitno je bilo, veliko koristnih stikov sem izgubil. Telefon. Tu zgoraj so ga pozno dobili, čeprav je bil velikokrat obljubljen, pa … prekleta politika. Šele na robu osemdesetih … Primaknil sem, kar je bilo treba, da mama ne bi bila brez telefona, sorodstvo pa. To deljenje, to … Nisem mogel kar pustiti službe in priti, kadar bi bilo najbolj treba.   Mama in kramp, joj. Pridem neko deževno soboto domov. Že ko sem zavil na klanec k hiši, vidim črno postavo na travniku, vzdiguje kramp, zamahuje, rije … Bori se s kamni … Sama je kopala luknje za nosilce kabla, sama. Stric pa v kuhinji, stara mati so bili še živi, pa sestrična tudi in njen močni mož. Pa ti gledajo in se smejijo, kako je baba usekana, da koplje jame za telefon. Prekleta banda pokvarjena, privoščljiva. Nihče ji ni hotel pomagati, nihče. In skopala je že tretjo luknjo, zadnjo, s krampom … Takrat jih je imela oseminpetdeset let, leto prej je umrl oče, samo šestdeset jih je imel … Kmetija … Stara mati je še ukazovala, delala pa že dolgo ne več. Naša mama pa nevesta od drugod, to ni bilo prav, ni bila domačinka, zato zasmehovana, zato nesprejeta pri sorodstvu. Ustavil sem avto, šel ven, rahel pršec je bil, mama pa kar kramp pa … Šel sem do nje in ji rekel, naj vendar neha, da bom vzel dopust, pa da bom dokončal, jame poglobil do predpisane globine, skopal jarek za strelovod in vse drugo. Pa mi je rekla, da ona ne bo na nikogar čakala, na nikogar. Taka je bila do zadnjega, do svoje ugaslosti, zgodnje, trpke, pri šestdesetih … Kmetija je ugasnila … Telefon je zvonil v prazno. Tisto leto smo ga dobili, ja. Kupil sem ga, rdečega, saj … Če bi bil oče še živ, s kakšnim ponosom bi telefonaril. Sanjal je, da bo telefon, ker … Pregledal sem pogodbo, saj, pravniška radovednost. Potem sem res vzel dopust in skopal jarek za strelovod. Kakšne bedarije. Privleči sem ga moral od predsednika krajevne skupnosti. Ni se mu dalo vžgati malega traktorja, tudi za plačilo ne. Jaz bedak sem peš vlačil tisto sivo kovino, tisto čudno kačo po gozdni poti, skoraj kilometer daleč. Pa kaj nam je bilo? Lačni smo bili napredka v teh naših hribih. Ko je prvič zazvonil telefon. Iz pisarne sem klical mamo, jokala je, ko sva se slišala, jokala. Bele sledi so ostale na telefonski slušalki, posušene solze njene pozne sreče. Prepričan sem, da se ji je črevesni vozel naredil zaradi prenaprezanja. Vsa težka dela je hotela narediti sama. Mislila je, da bo z garanjem ohranila kmetijo, kako le. Pred leti je bila na operaciji slepiča, potem pa vozel, smrtonosni … Ne maram teh slik, belih rjuh, njene nemosti v komi in … Grozno, doma sem bil, tiste dni, ko je ležala v bolnišnici, da sem za silo skrbel za preostanek kmetije. Vsi so se odselili, stara mama je umrla štiri leta prej … Doma sem bil tistega mokrega aprila, ko je pozno popoldan zapel telefon, sporočilo iz bolnišnice … Pa ne bi več o tem, nocoj ne, me strese. Hlad je vse močnejši. Čutim, kako se vlažen jezik steguje in hoče postrgati spomine, ki so me tako bogato obložili. Pošumim skozi trave in grem čez senožet, da se nadiham svežine. Sklonim se in ovohavam stare trave, ta trpki vonj, ta trpeča izdihnina te skope zemlje, ki jo brusijo vetrovi. Obidem grmnino, ki leze v senožet in gledam domačijo, zdaj ostro belo, še vedno veliko in ponosno, šest oken zgoraj, spodaj štiri in dvoje vrat. Na oknih, ki so še cela, ne vsa, se zrcali mesečina. Zazdi se mi, da se mi posmehuje, da zares slišim srebrn smeh nekega opominjanja. Mislil sem, da bom vse obnovil, hodil za konec tedna, pa … Nosim težo noči v sebi in šumim, lomim trave, lezem proti domu. Kar nenadoma se zdrznem in vidim očetovo senco, na glavi ima povez sena. Koliko trpljenja je v tej hiši, koliko trudnih sopljajev, koliko znoja, koliko joka, koliko pesmi. Pa se je pelo spredaj pred hišo, še sam sem pritegnil, celo na kitaro sem igral. Včasih, ko sem še študiral, sem sedel zadaj za hišo in v večer igral, komu … Postavnim smrekam, oblakom, ki so drseli čez moje mlade sanje, čez norost časa. Povezi sena na upognjenih hrbtih. Zakaj si trmasti starci niso hoteli izboljšati življenja, zakaj? Živina je počivala v hlevih, oni pa so nosili seno na hrbtih. In to tudi od daleč, tudi dve uri hoda. Če to ni bilo samotrpinčenje!? In potem se še hvalijo s tem. Tu je bil zapovedan kult trpljenja. Danes je drugače, vsaka hiša ima vodovod, telefon, internet, vse moderno, terenci, poti asfaltirane, rože na balkonih, samo ljudi ni. Zaždeni so pred zasloni, delajo, negujejo trate … Včasih pa pesem, šipe so se tresle, ko so možakarji zapeli, pri nas kar dostikrat, ker je eden od stricev vsako poletje pripeljal sod vina … Moj prijatelj ni mogel dojeti, da so tako dobri pevci, da pojejo iz duše. Osupnilo pa ga je, ko je videl soseda, kako nosi seno, dva težka vola pa sta se mirno pasla na jasi. Ni razumel, čemu se tako mučijo, ni. Saj tudi jaz ne. Ta planota, ta trpka usojenost mojega rojstva. In potem večna Ljubljana, akti, sestanki, sodišča, stranke, usode … Še leto dni, še leto dni in odpluli bodo vsi obrazi … Če bi dal urediti, denar zdaj ni problem, žlahta. Ne pomaga mi, če sem pravnik, ne. Podpis, papir, solastništvo. Naj gre vse nekam … Streha je zanič, vrata so razpadla. Počasi podihuje k hiši. Koraki so težki. Računam, koliko bi moral vložiti. Nostalgija nima cene. Spodaj je ohranjena kmečka peč, edina še tu zgoraj, edina. Kakšna idila, sedeti ob peči z računalnikom, to dvoje … Preteklost in sedanjost. Mogoče bi pa naredil sestanek s preostankom sorodstva. Z menoj bi prišel še prijatelj Leon, on je bolj podkovan v zemljiškem pravu. Jutri ga pokličem. Prežgan s to odločitvijo grem pred hišo in gledam grm forzicije, ki se je obupno razrasel. Iz radovednosti odprem vrata v nekdanji hlev. Vidim kup orodja. In iz teme se sveti špica krampa, ker prav tja tiplje mesečina. Kako bode, pa prav tistega krampa, prav tistega. Bojan Bizjak

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Začenja se 21. Kulturni poletni festival Studenec