Neskončno je drobnih predmetov, s katerimi iz še tako preprosto opremljenega prostora naredimo prijetno, živo bivališče. Če ste  iskali predmete za svoj dom, ste  med unikatno keramiko zagotovo našli skodelice, potičnike, piškotnike iz bele keramike, poslikane s cvetovi in pikami. Mikavni so na pogled in pogosto romajo z nami domov – kajti oblikovalka te ročno poslikane keramike Mateja Horvat zna uganiti, kaj nam je tako všeč, da se temu ne bomo mogli upreti.

Posluh za to so ji prinesla leta oblikovanja v glini. Veliko let je od takrat, ko se je tako navdušila nad tem, da je ure in ure vztrajala pri vretenu v majhni kletni sobi svoje mame. Začetki zares niso bili lahki: po krajšem tečaju iz oblikovanja keramike, ki ga je opravila, se je želela še izpopolnjevati, vendar ni bilo na voljo nobene delavnice več.

Tristo ur, da dobiš občutek

»Šla sem,« se danes spominja z nasmehom, »do znanega keramičarja Urbana Magušarja, ki ima zdaj lončarsko delavnico v Magušarjevi hiši v Radovljici. V gradu Fužine je imel ogromen prostor, v njem 10 vreten in sprejemal je tečajnike. Tja sem hodila nekaj let, toda veliko sem se morala učiti in raziskovati sama. Kmalu  sem  si kupila vreteno, kajti tudi pri izdelovanju unikatne keramike velja, da le vaja dela mojstra. Zdaj je za mano skoraj trideset let vsakodnevnega dela na vretenu. Na začetku pa nikakor ni bilo lahko. Koliko stvari je šlo v zabojnik!« Kar 300 ur dela je potrebno, da dobiš pravi občutek za izdelavo kosa take keramike. Da lahko narediš izdelek za prodajo, moraš dobro obvladati več stvari: centriranje, debelino izdelka, sušenje. Vsaka napaka pri delu se namreč maščuje: če ne obvladaš vseh teh faz izdelave, dobi izdelek razpoke.

»Ni skrivnost, da je kakšen kos gline končal na zidu sobice,  toda obupala nisem nikoli,« pravi Mateja Horvat. »Vztrajnost in trdo delo sta obrodila sadove. Nastajati so pričeli nastajati prvi izdelki, ki sem jih lahko z veseljem postavila na prodajne police.«

Skodelice, ki so ugajale kupcem

In njena prva prodaja? »V  nekdanji trgovini Interier sem prodajala prvič linijo posebnih zavitih skodelic z rdečo borduro, ki so mi bile zelo všeč. Sprva sem pri njih zelo malo prodajala, ampak to serijo skodelic so prodali že naslednji dan. Bila sem presrečna, kar verjeti nisem mogla,« se spominja svojih prvih skodelic, ki so kupcem tako ugajale.

Potem je začela izpod njenih rok prihajati keramika: igrive skodelice in valovite posode, poslikane z vijugami, cvetovi in pikami, to so bile cvetne kolekcije z imeni Rožice, Mak, Şivka, pa raznobarvne kolekcije s posebno priljubljenim motivom njene keramike – rožice; posodje z oranžnimi, rdečimi in zelenimi rožicami ostaja v njenem programu že petnajst let, saj ga imajo kupci izredno radi.

Kolekciji keramičnega posodja z imenom Mak in Češnjev cvet sta novejši, povsem nova pa je kolekcija Pike –v njej so tudi zanimive skodelice z zlatimi ročaji s prevleko iz dvanajstkaratnega zlata – in kolekcija z abstraktnim vzorcem Teja, ki je še čisto sveža.

Uporabna keramika za gospodinjstvo

V programu unikatne keramike je veliko prostora za uporabno  keramiko, ki je obenem tudi okras kuhinje ali sobe: piškotniki, vaze za kuhalnice, v katere lahko zložimo tudi 20 kuhalnic in jih imamo tako pri roki, odlagalnica za kuhalnico, doze za shranjevanje z napisi Kava, Sladkor, Sol ipd., čebulnik z luknjicami, ki ohranja čebulo svežo, krožniki, skodelice in potičniki. »Te so sprva ljudje malo kupovali: ker so narejeni iz bele gline, so mislili, da so samo za okras, vendar so enako uporabni kot tisti iz rdeče gline,« pravi Mateja Horvat. Zdaj jih izdeluje najrazličnejših velikosti, okrašene z značilnimi okraski kolekcij: pikami in cvetovi. In potem so tu še razni pekači za prebranec, krompir in podobno.

V času korone  so začeli izdelovati tudi krožnike in lončke za rastline, saj smo bili vsi veliko doma in smo veliko sadili. In potem je tu še okrasna keramika: angelčki, napisi, ploščice, obešanke, figurice za srečo, okrasna keramika za steno. Ljudje te drobne izdelke radi podarjajo ali pa si z njimi okrasijo dom. Več o njih lahko najdete tudi na spletni strani unikatna-keramika.si.

V delavnici s svojo ekipo
Ko se je začela prodaja povečevati, je morala Mateja Horvat tudi oblikovati delovno skupino. Zdaj je to delavnica v domači hiši na Pšati, ki se razprostira na več kot 200 kvadratnih metrih. V njej se vsako jutro zberejo njene pridne pomočnice. »Moje ekipa je izredno pomembna,« pravi. »Hčerka Ema mi pomaga v delavnici, sin Jernej, oba študirata, mi pomaga voziti blago. Od nekdaj  dela z menoj tudi mami, ki je bila šivilja in je čisto zaljubljena v keramiko. V veliko podporo mi je, saj dela z izjemni veseljem. Potem imam še dve zaposleni, super punci Suzano in Tamaro.«

Zgodnja jutra

Za svoje izdelke je Mateja Horvat prejela kar nekaj nagrad, med njimi je še posebno ponosna  na nagrado grand prix, prejela jo je leta 2004 na Mednarodnem ex-temporu keramike 2004. Vendar se pozneje tekmovanj in razstavljanja ni več udeleževala. »Treba se je bilo odločiti,« pravi, »zato sem se usmerila predvsem prodajno. Tudi tečajev ne organiziram in razstav se ne udeležujem, saj sem z izdelovanjem za prodajo polno zaposlena. Imamo spletno trgovino, veliko strank pa nas že pozna  in pride tudi k nam v delavnico na Pšati. Imamo pa tudi veleprodajno mrežo trgovin po vsej Sloveniji.«

Tudi po vseh leti oblikovanja unikatne keramike je veselje do dela ni minilo. Njeni ročno poslikani izdelki s cvetovi, pikami in drugimi okraski krasijo marsikateri dom in so tudi nadvse uporabni v gospodinjstvu. V obdobjih ko je veliko dela, na primer ko se bliža december, ji ni nikoli težko vstajati zelo zgodaj zjutraj, da se loti dela. »Od samega začetka ustvarjanja se trudim,« pravi z nasmehom, »da bi bili naši izdelki ne le na oko lepi, temveč tudi praktični in uporabni. Sčasoma sem dobila občutek, kaj kupci iščejo in kaj jim je všeč, katere vzorce imajo raje in ali naj bodo poslikave polnejše. Nikoli pa nam ni težko ustvariti tudi kakšnega unikatnega kosa, narejenega po naročnikovih željah in zamislih.«

»Vsak izdelek ima svojo zgodbo in dušo, in ni le kupček oblikovane in popečene gline!«                            

                                                           Mateja Horvat